113103

t  8  4 6.

y/jff a

' y  u/

Se vcrli Slave sin cesti'

Lep den Slovencem se deni.

113103


»J J P 0  S 4

m  štajerske..

^ ile tri spevajo, Vile Slovenke,

Venčeke spletajo krasne Dolenke,

Rožice zbirajo lepo cveteče,

Knezu  jih vežejo žlahtno dišeče.

Lira je perve presladko zapela,

Prošnja je njena do neba dospela:

..Oče nebeški me vsliši prosečo,

,.Brani nam kneza  pred vsako nesrečo!“

Druga povedala zgodbo prihodno,

V liro je vdarala pesmico vgodno:
„Spletam Ti, Anton!  naj žlahtnejši venec
,, iN a j se po Feb’ osrečuje Slovenec ! -<

Tretja pa mili glas vzdigne k nebesam t
Večni! poglej na N ja s blagim očesam,
.,Bog Mu vesela in mnoga daj leta,

•'Da j da gre pozno pa slaven iz sveta!“

\ se tri sestrice so sdaj Se slozile,

Slavno in glasno so strune zvonile:

..Slava bod’ milemu Ferdi n an d - kralju
..Hvala visokimu še Miroslavu!“

..Ker sta Slovence tako osrečila.

..Kneza rojaka nam milo zvolila;
..Kjerkolj slovenske pretekajo reke,

„Slava naj poje se Njim na vse veke!“

,,Kjer kaj slovenskega roda stanuje ,
„Slavno ime se naj Vaše spoštuje!

V  .

„Zivili mnogo let mili, prekrasni,

,,Ferdinand, Miroslav,- A n t o n - prejasni

Lire sdaj vlihnejo, lire slovenske,

Vile zamolknejo, Vile dolenske,

Nebo zablisne pa glas se začuje:

..Večno je slaven, ki rod osrečuje!“

m  KRAjnvsKE..

\ , •

^^elenite se gorice,

Pojte o slovenske tiče,
Veselite se ovcice!

Peršel dans je vaš Pastir.

V sercu Mu ljubezen klije,
Z cela bogoljubje sije,

Z persi domorodstvo dije,
In oko obdta mir.

Se modrice naše mile,

Ki ste Mu prijazne bile,

Se Ga boste veselile:

On vam varh, prijatel bo.
Bo hladil ovcicam rane.
Branil revne, preganjane,
Vračal bege, zapeljane,

V svetli raj jih ravnal bo.

Zelenite se gorice,

Žuborite drobne tiče,

Veselite se ovcice

De vam tak je sdaj Pastir!

V sercu Mu ljubezen klije,
Z cela bogoljubje sije,

Z persi domorodstvo dije,

In oko obeta mir!

m  SOROSKK

Sc svetla zvezda vzdignila
Verh mesta Solnogradsl<ega,
Priplavala v Slovenijo;

Na nebu jasno zablisci.

Pri nas Slovencih obstoji
Oj nad Labudsko cerkevjo.

To ni nobena zvezdica,

To je le slava Antona

Oj kneza  nam premilega;
Od Miroslava  knez izbran,
Je za vladika nam poslan .

Oj za vladika svetlega.

Ti Anton!  ljubiš narod naš.
Za njega srečo skerb imaš,

Oj Ti Slovencov žlahtni cvet
Pa T e b e km* z a A n t o n a ,
Pisatelja izverstnega,

Tud ljubi ves slovenski svet.

Cvptlice sdaj precvetajte .

Slovenci jih natergajle.

Jih bomo pred Njim  trosili;
Se  lepe vence spletajmo,

Na glavo si jih devajmo,

Ker bomo Njega  slavili.

V slovenske reke veržile.

Rudece, bele rožice,

Da v dolnje kraje naj teco: —
Se verli Slave sin cesti
Lep den Slovencem se deni.

Naj našim bratam vest neso.

Slovenci veselimo se ,

Da Ga cesar nam poslal je
Pastirja v rodu našemu;

Sdaj ,,Slava!“ glasno vsak zavpi,
Do Dunaja se naj glasi,

„Oj Ferdinandu  milemu!“

,.Bog Živi še častnike vse.

„Ki za Slovence poskerbe

„Po svojim sercu žlahtnemu!

,,Bog živi kneza Antona,

„Nam mnogo let ohrani ga
„Na srečo rodu našemu!“

s?« 5

i -jj I o

• ' ■ r 'V  jMltt!  rflj,

m! [ VI  boiq omoči i!ii.

(•>•»«>(a^OšV  tv.:;' *'."■"

■ m

. ' .  onsji.v«, :v «>£ !»m.iv  ...g, a/i

•iiivcl« o«int! "!'?}!

■' t.' t\  fVl' V' r<,'-  »n VI 1i?. f

. '-IM VpotbpA

;(VV’! >■■■!» ')■■■;.! ~ :\s}j v bO

t>.9 > It!?, ' !i'! Jllšv- 9?

f ■ S(ivi> ea r/!'',piiovo !8  oolj
v .Ofinii J?'iv iiui)ir;(1 ifii:'xn jn/L

,o? Kiiijloasv banvotS
fti 1  <  i.ihj  firr i '!ij?^o (> O i,(i
: uflrs.'«« »lun v r,[;t!'?'■'!

,invFA- tinp.v ncpi-.lo ••! fivi !ii .!»3

i O 4  M

’ v  !•!?:'" ’js''£ «b'  9j» l o<J
*! u !i o niti fenu'•! jO.„ ,

-s?v s:1ui!?i. 9 "i ivtS -jjo8.,
tH!i9ifeoq poosvolS as  i>l„
Ittrtisnirieii « 3 * 1 . 1 ? mijove q*i„

,, ftii p j n A ( » 4911 sl ivts •«08.,
r.g iriimio Ul o^oiitn ma'A«
“■Itimpjcn 11 !.03 039*18 'jr.W !<