GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI TEKSTILNE TOVARNE »SVILANIT« KAMNIK Trenutni položaj, v katerem se nahaja tekstilna industrija Položaj, v katerem se nahaja v zadnjem obdobju tekstilna industrija ni zavidanja vreden. Odraz tega so postopne čvirsline stabilizacije. Veliko je bito govora in pisanja o stabilizacijskem programu in odpravi nelikvidnosti v gospodarstvu. Devalvacija dinarja in podražitev bombaža na svetovnem tržiš lu postavlja vprašanje -rent > Ino-sti, predvsem bombažne tekstilne industrije. Zvezni izvršni ^vet je z odlokom podražil bombažno prejo za 18 %, medtem ko so se v konkretnem ši izdelki smeli podrj 4 %. To nesorazmerj šanjem cen surovin zmanjšuje rentabilnost proizvodnje, konkretno bombaža, zn cca 2 milijona N din. Poslovne banke 'jemljejo iz obtoka denar, težko je dobiti obratna sredstva, zmanjšana so potrošniška posojila itd. Ljubljanska banka je povečala obrestno mero za kredite od 8 -na 11 %. Vsi našteti in še drugi ukrepi oteškočajo poslovanje nekaterih panog industrije. Že dolgo se razpravlja o tem, da je gospodarstvu potrebno vrniti preveč odvzeta sredstva. Res je, da so nekatere davčne stopnje v letu 1972 znižane, toda na dru-gi strani potrošnja še vedno raste. Skupščina za socialno zavarovanje delavcev ni mogla mimo potreb, ki jih zahteva zdravstvo, da ne bi dvignila osnovne stopnje. Predlagani so bili ukrepi, da tudi zavarovanci plačujejo večje prispevke za zdravstvene storitve kot doslej, vendar so predstavniki zavarovancev to odklonili in celo zahtevali, da se zavarovance oprosti vseh participacij, n. pr. za zdravila in specialne zdravniške preglede, za obiske zdravnika na domu itd. Ukrepi, ki so bili sprejeti po predstavniških organih, bodisi republiki ali federaciji, predstavljajo dodatne stroške za poslovanje podjetja. Podjetja so prisiljena v večji meri ustvarjati lastna sredstva in v manjši meri posegati po denarnih kreditih. Povečana obrestna mera bo vsekakor vplivala na stroške poslovanja, vendar je bila sedanja obrestna mera spričo tendence inflacije manjša. Razoolaganje z deviznimi sredstvi, katera so bila do sedaj na. razpolago, so omejena. Retencijska kvota je sicer povečana od 7 na 20 %, te devize pa bodo zadostovale le za odplačila. obstoječih deviznih obveznosti za uvoz strojne opreme. Devizna sredstva za uvoz reprodukcijskega materiala so s povečanjem odstotka retencijske kvote zmanjšala za 13%. Na drugi strani na je zmanjžana pravica razpolaganja z devizni- mi sredstvi, na: voz 15 %. Prei napovedujejo, zagotoviti več za pokrivanje ne preje kot doš , toviili normalno .e- & moraloj ejne ustvariti še en-pt večjavSdevizna sredstva, bi šli pa v tako pa bi nastalo fabilnosti poslova-vesti, da nekatera podjetja že zmanjšujejo ali celo ustavljajo proizvodnjo. Upamo, da bomo poskušali storiti vse, kar se bo dalo storiti, da bi naše podjetje poslovalo vsaj v takih okvirih, da ne bi prišlo do odpusta delovne sile. nedtem ko *** "kcknajstiškeaa. te m izdelkov / p časniku dela eediitam® vdeni etaii&m kvlekiiva hi njihovim dvo j ec m. Uredništvo i OOZK je ocenila trenutno gospodarsko situacijo Tov. Drobničeva je poročala o planu likvidnosti. Smernice poslovanja podjetja, ki jih je dal delavski svet so: da zagotovimo normalno proizvodnjo in da se zagotovijo redna izplačila osebnih dohodkov. V letu 1972 ni mogoče računati na večje investicije iz lastnih sredstev. Podjetje ima za nove investicije na razpolago v letu 1972 605.000.- din in investicijski kredit Poslovne banke Zagreb, filiala Ljubljana v višini 2,520.000,-din. Slednja sicer niso zajeta v planu likvidnosti in še niso razporejena. Podjetje ima dokajš- nje obveznosti za odplačilo investicijskih kreditov in ostalih kratkoročnih obveznosti. Na podlagi razprave so člani sprejeli predlog, ki ga naj bi upoštevali organi upravljan ja, da se je v tej situaciji kakršna je, izogibati kakršnimkoli večjim investicijam. Sredstva, ki jih pa ima podjetje na razpolago v ta namen, pa se naj vložijo v modernizacijo strojnega parka, posebno v konfekcijo frotirja. Člani osnovne organizacije ZK so se priaruzili tudi predlogu, da naj bi komisija proučila vprašanje možnih kandidatov za direktorja podjetja. V zvezi s tem kdo bo direktor Svilanita je bilo že mnogo namigovanj, ker je dosedanji direktor tov. Maraijan Stane izjavil, da ima z letom 1972 pogoj za upokojitev. Osnovna organizacija meni, da je prav, da se o tem vprašanju pogovorijo določeni strokovni kadri podjetja in o bodočem kandidatu za direktorja kaj več spregovorijo z namenom, da bo situacija jasna »da ne bo nekatere skrbelo kdo bo v bodoče prevzel mesto direktorja podjetja«. Poslovni uspeh leta 1971 in uspeh v ________prvih dveh mesecih 1972 ____________ Poslovno leto 1971 smo zaključili nadvse uspešno. Ustvarili smo kar za 2,153.655 dinarjev ali 52 % več skladov od planiranih. Proizvodni plan je bil v vseh enotah presežen. Prodaja izdelkov je vse leto potekala izredno dobro. Prodajne cene so bile u-godne, tako da so pokrile podra" žitve materialov. Kljub temu, da se je poslovno leto 1971 odvijalo v znamenju splošne nelikvidnosti jugo-siovanskega gospodarstva, nam je uspelo v Svilanitu znižati obveznosti do dobaviteljev na nivo 4 mili j. din. Konec leta 1970 je bilo teh 8 mili j., t. j. še enkrat toliko. Samo na skontih dobaviteljev smo realizirali 447.365 din neposlovnih dohodkov. Vse to pa ni slučaj, temveč rezultat prizadevanj poslovne politike zadnjih dveh let. Medtem, ko hvalimo poslovni uspeh leta 1971, se ne moremo pritoževati nad rezultati poslovanja v prvih dveh mesecih, t. j. v januarju in februarju letošnjega leta. Tudi to obdobje smo zaključili uspešno. Proizvodnja je delala normalno, če izuzamemo slabo kvaliteto, ki je bila posledica nekje tudi slabe preje. Prodaja je po dinamiki presežena kar za 35 %, od tega: — bombaž domači trg za 47% — bombaž izvoz za 6 % — bombaž skupaj za 40 % — svila za 15 % v odnosu na 2/12 letnega plana pa je realizacija prodaje v obdobju januar in februar 1972 presežena skupaj za 21 %. Skupen finančen uspeh je izražen v prekoračitvi planskih skladov. Ti so preseženi v odnosu na 2/12 plana kar za 171 % ali 1,529.992,- din, kar je vsekakor razveseljivo. Ne smemo pa pozabiti dejstva, da je tako odličen rezultat posledica na eni strani visoke prodaje, na drugi strani pa so doprinesle svoje, zaloge repromateriala, ki je bil nabavljen pred podražitvijo preje (pred L III.). Z blokad jo deviznih sredstev 31. 12. 1971 in 15% znižanjem devizne globalne kvote, je ZIS enostransko znižal kvoto deviznih sredstev, ki so nujno potrebna za normalno poslovanje. Ne glede na to, zahtevajo predilnice od njih pa MATREZ »materialne državne rezerve«, da je nabava preje (bombaža) devizno pokrit. Ker podjetja tega ne zmorejo, ostajajo predilnice brez bombaža in seveda tudi pri nas so velike težave z nabavo preje. Vendar je zaenkrat upati, da do zastoja v proizvodnji in odpuščanja delovne sile ne bi prišlo, ker so naši poslovni odnosi s Predilnico Litija tako dobri (smo promtni plačnik), da imamo vsaj še za 2 meseca zaga-ranitirano dobavo preje. Medtem pa je upati, da se bo problem v zveznem merilu rešil, ker je pretežni del tekstilne industrije, ki zaposluje cca 20 % vseh zaposlenih v SFRJ v tako težki situaciji, da je nekaj tovarn že pričelo z odpuščanjem delovne sile. Problem je tudi v tem, da na eni strani plačujemo višje cene preje. Zvezni urad za cene pa pri oblikovanju prodajnih cen naših proizvodov tega povišanja ne prizna. Zaradi nelikvidnosti poslovnih banik se povečuje problem likvidnosti podjetja. Do nedavnega je bil izvoz sbimuliiran tudi s tem, da je podjetje takoj po izvršeni realizaciji izvoza dobilo potrebne dinarske kredite pri pristojni poslovni banki. V zadnjem času pa poslovne banke nimajo potrebnega kritja in nastopajo kot naši dolžniki. Poleg tega ima naše podjetje preko 20 milijonov din dolžnikov, upnikov pa izpod 4 milijone din. Ker so upniki predvsem iz Slovenije, se nam lahko zgodi, da nam multilateralna kompenzacija ne bo prinesla zaže-1 j enih rezultatov na področ ju poravnave dolgov s strani dolžnikov. Vsi našteti problemi spremljajo poslovanje in zato lahko pričakujemo, da bo finančni rezultat že v marcu veliko slabši, kot v prvih dveh mesecih letošnjega leta. I. ž. Delitev sredstev za stanovanjsko izgradnjo, ____adaptacijo in namensko varčevanje_____ Odbor za kadrovsko socialne zadeve podjetja je na svoji seji, dne 7. 4. 1972, razpravljal in sklepal o delitvi sredstev namenjenih za stanovanjsko izgradnjo, adaptacije in namensko varčevanje. Posebna komisija si je ogledala 23 gradbišč in ugotovila, da imajo vsi koristniki, razen 3, izvršena dela do zahtevane faze, pa še ti bodo izpolnili pogoj v mesecu avgustu oz. 1 v septembru, ker imajo na gradbišču pripravljen že ves potrebni material. Planirana sredstva za din 1. 1972 v ta namen znašajo 640.000,— vrnjena sredstva od posojil cca 15.000.— 655.000,— — 25 % prispevek občini cca 160.000.— Skupaj cca 495.000,— Obveznosti: din Stari graditelji III. tr. 144.000,— Stari graditelji II. tr. 230.000,— Namen, varčevanje 111.200,— Adaptacije II. tr. 40.000,— S k u p a j 525.200,— Manjka cca 30.200,— — prosta sredstva za 1. 1972 od koristni- ce, ki še odobrenih sredstev od 1. 1971 v banki ni koristila 8.000,— Manjka cca 22.200,— za kritje obveznosti na osnovi sklenjenih pogodb do 31. 12. 1971, kar se bo do konca leta verjetno še pokrilo. Odbor je soglasno sprejel sklep, da se razpoložljiva sredstva za leto 1972 razdelijo po časovnem razporedu med koristnike, ki imajo sklenjene pogodbe do 31. 12. 1971, razen sredstev delavke, ki še lanskoletnih sredstev v banki ni koristila in ima možnost, da jih izkoristi še letos do 31. 8. i972. Odbor za kadrovsko socialne zadeve podjetja ni letos objavil še nobenega oglasa v zvezi s podelitvijo kreditov za stanovanjsko izgradnjo v letu 1972, MjuD temu smo do 15. 3. 1972 prejeli 17 vlog od novih prosilcev za podelitev kredita in sicer: 8 prošenj za novogradnje 2 prošnji za namensko varčevanje 6 prošenj za adaptacije 1 prošnja za nakup stanovanja Odbor je glede na to, da še za graditelje iz prejšnjih let ni dovolj sredstev za pokrivanje obveznosti, zavrnil prošnje novo- prosilcev, ker ni na razpolago dovolj finančnih sredstev. Podjetje je do sedaj preko raznih oblik podelilo kredit za stanovanjsko izgradnjo v višini 2,722.420.— din 117 delavcem, od teh pa je 85 delavcev že rešilo svoj stanovanjski problem. Potrebna finančna sredstva za dograditev' po dosedaj sklenjenih pogodbah znašajo: za leto 1972 525.200,— din za leto 1973 243.200.— din za leto 1974 12.400,— din (namensko varčevanje) V mesecu juliju bo predvidoma sprejet nov zakon o stano-vanjsiki izgradnji po katerem bomo morali sredstva, namenjena za stanovanjsko izgradnjo od L 1. 1973 odvajati Solidarnemu fondu pri Skupščini občine Kamnik. Kakšen način de- litve kreditov bo takrat osvojen in kokšne prednosti bodo imeli člani delovnih organizacij se- daj še ne vemo. Ko bomo o tem točno seznanjeni, bomo navodila objavili preko našega glasila. Izvajanje volitev v organe upravljanja DS je na zadnji seji dne 19. 4. 1972 razpisal volitve za nove člane DS im svete delovnih enot. Volitve bodo dne 22. maja 1972 v podjetju. Vodjem enot so bila dana okvirna navodila v zvezi s pripravami za izvedbo volitev in seznami dosedanjih članov. Nekateri sveti delovnih enot so že imeli seje, na katerih so razpravljali o vsebini razprav na zborih delovnih enot, imenovali so delegate za delegacij siko konferenco in predlagali dnevni red za zbore delovnih enot. Volilne predpriprave so se torej že pričele. V tej smeri j>a bodo marale nekaj storiti tudi druž-beno-političine organizacije, posebno mladinska, in predlagali v samoupravne organe mlajše delavce. Po določbah statuta se izvajalo volitve na vsake 2 s tem, da je lahko dosedanji član izvoljen še za eno mandatno dobo. O bodočih kandidatih bo na predlog delegatov delovnih enot razpravljala konferenca. Tisti člani delovne skupnosti, ki so bili že doslej člani organov u-prauljanja in da so se izkazali prizadevne in delovne, bodo lahko še enikrat voljeni v delavski svet ali svet delovne enote. Naloga kandidacijske konference je, da izbere najboljše kandidate, kajti od strokovno razgledanih organov upravljanja je odvisna tudi poslovna politika podjetja. Kandidacijska konferenca bo predlagala svetom delovnih enot svoje mnenje za bodoče kandidate. Na zboru pa bodo posamezniki ne glede na kandidatno listo, -ki jo bo sprejela kandidacijska konferenca, odločali, če se sprejme kandidatna lista v celoti ali pa se dopolni z novimi predlogi. Ko bodo na zboru člani delovnih enot kandidate dokončno potrdili, so šele ti pravi kandidati. za organe upravljanja podjetja. Da bi volitve amfoolj uspele, želimo in predlagamo članom delovne skupnosti, da bi se le teh udeležil vsak, kar je njegova pravica in dolžnost. Vsi na volitve 27. maja, ko bomo volili člane delavskega sveta in sveta delovnih enot Montaža brezčolnične statve v enoti svile Naš počitniški dom Letos se nam je uresničila že večletna želja, da bi imeli lasten počitniški dom in s tem dovolj kapacitet za koriščenje letnega dopusta na morju. Ker nam kljub velikemu prizadevanju in soglasju Počitniškega, doma Teks tilindus ni uspelo dobiti soglasja za postavitev novih hišic pri tamkajšnjem delavskem svetu, smo se odločili za nakup enonadstropne stavbe v novem naselju Barbat na o-toku Rabu. Do Barbata je s postankom slabo uro zmerne vožnje več kot do Novigrada, kamor pelje pot preko Reke do Jablanca, od tam pa s trajektom do Raba. Zveze so zelo ugodne. Za tiste, ki nimajo avtomobila, je vožnja možna iz Reke naprej z ladjo ali avtobusom, ki pelje mimo Barbata. Naš Počitniški dom obsega 663 m2 zemlje, kjer bomo lahko uredili še igrišče, razširili prostor za jedilnico itd. V pritličju stavbe so' 3 sobe, kabinet, hodnik, kuhinja, jedil-jnica in kopalnica. V zgornje prostore se pride po zunanjem stopnišču. Tudi tu so enaki prostori kot spodaj, le s to razliko, da bo treba jedilnico in kuhinjo preurediti v spalnice, Dom je oddaljen od morja cca 30 m, plaža je plitva še nekako 15 m od obale in primerna za kopanje otrok. Mogoče letos ne bo vse tako urejeno kot bi bilo treba, ker smo na tem področju začetniki, vendar se bo z dobro organizacijo, še boljšo kuhinjo in veselim razpoloženjem dalo prebroditi začetne težave. Priprave za Izvoz v lefit 7H Kot smo že poročali, so v preteklem marcu pri nas potekale pospešene priprave za sestavo kolekcije, ki naj bi bila namenjena izvozu v naslednjem letu. že nekaj let nazaj smo se trudili, da bi imeli kolekcijo pripravljeno eno leto pred dejanskim plasmajem. Ti napori so se uresničili šele letos, ker so naši glavni kupci zahtevali, da jim kolekcijo predložimo že meseca marca in ne šele junija, kot doslej. Da smo uspeli napraviti kolekcijo že v tem času je pripomoglo dejstvo, da smo imeli na razpolago izpopolnjeno barvno karto, brez katere ne bi mogli prikazati kaj bistveno novega. Za dejansko sestavo kolekcije smo imeli na razpolago le pičel mesec. To dejstvo je rodilo veliko nervoze že v razvojnem oddelku, kjer so morali s pospešenim tempom pripravljati vzornice. Še z večjimi problemi pa smo se morali srečati v prebijalnici, kjer je bilo treba delati v nadurah, brez težav pa ni slo tudi v snovalnici in tkalnici, saj je to delo zahtevalo kopico menjav na strojih. Pravilno razumevanje s strani vseh tistih, ki so bili pri tem delu neposredno angažirani pa je pripomoglo, da smo večino zahtevanih vzorcev v raku izdelali in da so ti vzorci tudi uspeli. Dne 28. marca smo se sestali s kupri INTERCOOPERATIVE iz 12 držav na Dunaju, kjer smo na 6 urnem sestanku predložili našo kolekcijo za leto 1973 in se z njimi tudi dogovorili o okvirnih količinah, ki jih bodo kupili od nas. Kolekcija je na te naše največje kupce napravila zalo ugoden vtis. Posebno so presenetile brisače za plažo, to je naš artikel Kapri, ki smo ga pokazali v devetih vzorcih in v preko 20 barvnih odtenkih. Navzoči so izbirali od predloženih 7 dese-nov v 14 barvnih varij antah. Skupna količina tega artikla, ki je bila naročena, znaša 230.000 komadov ali približno 33.000 kom po vzorcu. Od drugih artiklov so bile kupljene brisače v kvaliteti 320 gr/m2 in 280 gr/m2, večje količine pa so bile prodane tudi v kvaliteti 380 gr/m2. Vsi prodani artikli bodo zelo uspešno tvorili podlago tudi za kolekcijo na domačem trgu, ki jo bo treba le še dopolniti z brisačami, ki so specifične za domači trg. Kar zadeva ceno, smo dosegli za 12 % višjo od letošnje plani- rane, kar bi pri izvozu 700.000,-USA ip pomenilo približno 80.000 USA $ večji iztržek. Naročene količine znašajo 250 ton ali 1,400.000 komadov brisač raznin velikosti. Vse povedano izgleda na prvi pogled precej vzpodbudno. Pozitivno je predvsem to, da vemo že za daljši rok naprej, kaj bomo delali. Obstoji pa še druga plat medalje. Naša gospodarska nestabilnost nam ne daje nikakršnih garancij, da bodo rezultati res taki, kot se nam danes kažejo. To pa je tisto, kar vnaša dvome, če smo ravnali pravilno, da planiramo tudi naš izvoz na daljše roke. Ne glede na to pa nam naš pristop k delu, ki je opisan v tem članku, zagotavlja red in proizvodno disciplino ter sigurnost, da bomo naše izdelke tudi v bodoče uspešno plasirali. VB Zbiralna akcija za dan žena — uspela! Onkološki inštitut Ljubljana je ustanovil center za zgodnje odkrivanje raka na dojki, ker je to najbolj pogosta oblika raka naših žena in je celo na prvem mestu od tovrstnih obolenj. Novinarka Bernarda Rakovec je preko časopisa sprožila akci- jo zbiranja sredstev za nakup aparature »rendgendskega aparata«, ki bi služili za fluorogra-fiiranje dojk vseh žena v Sloveniji. S tem bi omogočili pravočasno odkrivanje raka na dojki. Tudi nas žene in dekleta Svilanita je akcija navdušila. Zato smo se namenile, da darujemo del sredstev v obliki bona, v vrednosti 50,00 din, ki smo j ih dobile v počastitev praznika 8. marec v podjetju. Nekaj žena pa se je odločilo, da daruje v ta namen, ob prejetem izplačilu osebnih dohodkov 12. 3. Celo nekaj svilanitovih mož in fantov je prispevalo ded sredstev, . ar je še .posebej pozdraviti. Akcija je lepo uspela, saj smo zbrali kar 6.610.00 din. Ta denar smo nakazali, na posebej v ta namen odprt žiro račun. Rezultat akcije po delovnih enotah je bil naslednji: Šivalnica 1.555,00 din Tkalnica frotirja 1.695,00 din Tkal. in konf. svile 345,00 din Konfekcija frotirja 950,00 din Barvarna 95,00 din Uprava 1.970,00 din Z akcijo smo dokazali, da ie solidarnost tudi v našem kolektivu prisotna. I. ž. ZAHVALA Tov. Mišičevi in sodelavkam delovne enote tkalnica trot in j a se najlepše zahval ju jem za pozornost, ki mi je bila izražena z obiskom na mojem domu in iz: rečenimi pozdravi v času moje odsotnosti z dela zaradi bolezni. MARTINA LIPOVŠEK Razgovor s proizvajalci Tovariša RAK JANEZA, bol tihega in skromnega, vendar prizadevnega in razgledanega delavca sem povabil na razgovor. Janez dela v konfekciji frotirja že 3 leta kot skladiščnik polizdelkov. Vodja enote ga pohvali kat vestnega in pridnega delavca. Za današnji razgovor sam mu zastavil naslednja vprašanja: Kje ste bili prej zaposleni in kako ste zadovoljni z delom, ki ga opravljate sedaj? »Predno sem prišel v Svilanit sam delal kot sprevodnik gondole na žičnici Velika planina. Delo je bilo zelo zanimivo in marsikaj sem videl, toda dokaj odgovorno in naporno. Bil sem preveč obremenjen z delom, kajti prostega časa takorekoc nisem poznal. Nekega zimskega jutra sem celo obvisel v gondoli in bil zaprt več kot 24 ur. V gondoli nas je bilo 7,^ peljali smo se za preizkus vožnje, zaradi ledene vrvi se je vse sku-pa j na sredini ustavilo, mi pa smo obviseli. Viseti v taki negotovosti ni nič kaj prijeten ob- Z detlom, ki ga opravljam _ sedaj v podjetju, sem zadovoljen. Zdi pa se mi tudi lepo, da v enoti, ki se razvija in modernizira. Če vidim razvoj up napredek me to navdušuje in, sem vselej pripravljen pomagati.« Ali menite, da je konfekcija frotirja dozorela nalogam, kijih prevzema in katere bo izvajala v bodoče? »Ne bom se motil in prepričan sem, da delim mnenje tudi z drugimi, če rečem, da je začetek kar dober. Delovna enota razpolaga z ustreznimi kadri, saj so za stroji same poklicne Šivilije. Res pa je, da nam manjka še boljših strojev. Problematični ipa so prostori. Vsak začetek je težak, tako je bilo tudi tu, zato mislim, da bi bilo prav, če bi se pripravi dela v bodoče posvetilo več skrbi. Z dobro organizacijo dela mora imeti delavec vse pri stroju. Le na ta način bo storil več in tako koristil sebi, kakor tudi podjetju.« Konfekcija podjetja prevzema storitve za inozemsko firmo Egerio. Ali menite, da bo enota kos zahtevam te firme? »Sredi aprila tega leta so bili v enoti predstavniki te firme. Ogledali so si izdelke iz blaga, ki so ga oni poslali. Z izdelki so bili zadovoljni in na podlagi tega bi sklepal, da bo enota izvršila nalogo, ki je postavljena pred njo.« V vaši enoti so predvsem zaposlene KV delavke, to je šivilje. Ali so po vašem mnenju pravilno stimulirane za svoje delo? »Ali -so KV šivilje dovolj e stimulirane za svoje delo ali ne, to ne bi mogel oceniti. Dotaknil bi se pa nagrajevanja __ na sploh. Menim, da so določena delovna mesita nepravilno ocenjena. Če primerjam deflo kvalificirane delavke v naši enoti ali kakšno drogo kvalificirano mesto v podjetju, ki zahteva enako poklicno šolo, vendar po kvalifikaciji delavec ni plačan, kar bi se pa po mojem to moralo upoštevati. Ne trdim, da ni prav, če ima manjšo razliko delavec, ki dela na nekoliko težjem delovnem mestu, vendar pa so v podjetju le prevelika odstopanja. Zdi se mi, da so pre- velika odstopanja v analitski oceni tudi med posameznimi delovnimi mesti m prevehK razpon med naj nižjimi in najvišji-ini delovnimi mesti. Menim, ua se bo potrebno spoprijeti z vprašanjem nagrajevanja in najti boljšo rešitev.« /Ladnje čase je precej razprav in ukrepov v zvezi z jačanjein gospodarstva in odprave nelikvidnosti. Kakšno je vaše mnenje v zvezi s tem? »Na to vprašanje ne bi mogel odgovoriti, ker mi marsikaj ni jasno in kot izgloda to m jasno tudi drugim, u teh vprašanjih se preveč govori in premalo ukrepa. Menim pa, da je rešitev gospodarske trdnosti v deželi brez določenih urrepov in spoštovanja iskuepov razimh političnih in dragih organov težko kaj storiti. Učinkoviti ukrepi pa terjajo od nas vseh tudi določeno mero samoodpovedo-vanja.« Ali se v enoti pogovarjajo kaj o problemih poslovanja za podjetje, kot so predvsem nabava surovin in likvidnost? »Kakšnih posebnih razprav med delavci ni. Slišijo se (pa govorice, da bo težko za bombažno prejo in menim, da tudi ni razloga, da bi bili zaradi tega nestrpni.« Ali so se člani DE vključili v predpriprave za volitve v organe upravljanja? »Svet DE je na zadnji seji razpravljal o predpripravah za volitve v organe upravljanja. Imenovali so delegate za dele-gacijsko konferenco, razpravlja pa se tudi, kateri bi bil najboljši predstavnik delavcev v organih upravljanja. Na vprašanje isamoupravlja-nja gledam tako, da mora biti delavec sposoben in družbeno ekonomsko razgledan, če hoče biti dober upravi j alec. Delavci velikokrat odločajo o pomembnih stvareh, vendar včasih ne vede za kaj se gre. Če kdo ne razume gradiva ali se za razpravo ne pripravi, potem je res, da dviga samo roko. Dober sa- mouipravlijalec mora biti dober poznavalec razmer v podjetju in seveda mora biti tudi informiran o dogajanjih in življenju v podjetju. Menim, da bi moral o tem tudi sindikat odigrati še večjo vlogo, kot sicer in skrbeti tudi za s amoupravlj alsko izobraževanje delavcev.« Ko ste že omenili informiranje ali ste s sredstvi informacij, ki jih imamo na razpolago, zadovoljni? »Moram reči, da bi delavci težko pogrešali tako informator kot Kamniški tekstilec. Jaz osebno v celoti preberem informator in kat vidim tudi ostali delavci. Preko njega v resnici zvem marsikaj zanimivega, kar se v podjetju dogaja. Tudi Kamniški tekstilec je po mojem pomembno 'Sredstvo informacij, ki pa informira ljudi o dolgoročnih vprašanjih in za določeno obdobje.« Tov. Janez, bi morda vi kaj radi sporočili članom delovne skupnosti? »Moja želja je, da bi se strokovne službe tudi v bodoče vsestransko zavzemale, da bi naša proizvodnja vsaj tako potekala kot doslej, ker bi želel delati v podjetju, da ne bi bilo treba zopet izbirati delo v dragi delovni organizaciji.« Tovarišu Janezu Raku se za njegovo sodelovanje zahval j u-,jem- UREDNIK Tovariš Marcijan Stane imenovan za zaslužnega člana društva Na predlog upravnega odbora DITT Kamnik in na osnovi pra-viinika o volitvi zaslužnih in častnih članov organizacij Zveze inženirjev in tehnikov Jugosla-vije je Društvo inženirjev in tehnikov tekstilcev Kamnik na svojem rednem občnem zboru dne 24. marca 1972 imenovalo za svojega zaslužnega člana tov. MARCIJAN STANETA, kot znak zahvale za dolgoletne zasluge pri delu v ,tekstilni industriji in za vsestransko sodelovanje in pomoč pri društvenem delu. Predlog je utemeljen s sledečo obrazložitvijo: Tov. Marcijan Stane je prevzel podjetje Svilanit pred 10 leti, ko je imelo podjetje zelo raznoliko proizvodnjo in štiri raztresene obrate, situacijo daljnega razvoja pa dokaj nejasno. Popolnoma iztrošen strojni park ni mogel nuditi kvalitetnega in konkurenčnega asortima-na proizvodov. Prva skrb in naloga, ki si jo je tov. Marcijan zadal, je bila, napraviti iz konglomerata obstoječih proizvodov red in specializirati proizvodnjo. To mu je s pomočjo mladega in neizkušenega kadra uspelo, sledila je doba zamenjave in avtomatizacije strojnega parka, kjer je bil prav on močna gonilna sila, pri čemer se ni bal tveganja. S svojo odločnostjo in sigurnostjo je dal zaupanje in voljo vsem, ki so mu pri tem delu lahko pomagali. Uspel je tudi združiti vse obrate za eno ograjo in tako iz skoraj obrtnih delavnic ustvariti podjetje, ki se danes s svojimi p oizvodi lahko primerja s svetovnimi proizvajalci takih artiklov. Tako je prav v času njegovega vodenja podjetje Svilanit doseglo tako velik razvoj, ki ga vsaj v občinskem merilu težko zasledimo. Njegovo delo pa ni bilo omejeno le v okvire podjetja, ampak je vzpostavil številne stike z zunanjimi sodelavci in z njimi sklepal sodelovanja, ki so v precejšnjem merilu pripomogla k današnjim uspehom. Aktivno je sodeloval v NOV in se vse do danes aktivno u-dejstvuje v mnogih družbenih V prvih treh mesecih letošnjega leta je prodaja dosegla rekorden promet. Samo v mesecu marcu 1972 je bilo prodanega blaga za toliko, kot v letu 1952 celo lato. V tem letu je namreč Svilanit imel prvič v času svojega obstoja 1 milijardo prometa. Trimesečni promet je presežen za realizacijo enega meseca, to se pravi, da smo prodali v tem obdobju toliko blaga, kot bi ga po planu in političnih organizacijah, mnogo zaslug pa ima tudi v občinskem merilu, kjer aktivno sodeluje na večih področjih. Član DITT Kamnik je od njegove ustanovitve in je bil vedno pripravljen sodelovati in pomagati pri reševanju raznih problemov. Rad je dajal navodila in smernice za delo DITT-a in nikdar ni zavračal kakršnokoli prošnjo, ki je bila dana od strani DITT-a. Spremljal je delo društva in v kolikor je dejavnost le tega zamrla, je člane UO vzpodbujal k delu in reševanju problemov, katere bi kot strokovna organizacija mogla rešiti. Predsednik DITT: Kožuh ing. Rozika morali v 4 mesecih. Danes zalog gotovega blaga skoraj ni. Brisače in kravate se odpremijaj o vsak dan sprati jz proizvodnje. Le kopalnih plaščev je na zalogi nekaj več — pa še teh je bilo samo vmesecu marcu prodanih preko 3600. Poleg tega, da so izpraznjena skladišča, pa istočasno ugotavljamo, da po naročilih dolgujemo kupcem z izdobavo v fro- Prodali bi še več tirju za celomesečno proizvodnjo — pa tudi v kravatah smo na dolgu za približno 30.000 komadov. Trenutno je položaj tak, da potniki svojih strank sploh ne obiskujejo, ker jim nimajo kaj nuditi. Kljub temu pa dnevno prihajajo v podjetje naročila z zahtevo, naj se blago čimprej pošlje. Pred nami je zagrebški velesejem in vprašanje je, kaj bomo kupcem nudili. Kjub temu pa so naši dolžniki narasli, čemur je vzrok ze-povečan promet, plačila pa zapadejo šele po 60 dneh. Ukrep izbora odjemalcev po točnosti plačevanja ni zavrl prodaje, kar je razvidno iz pireje povedanega. Nedvomno vlada na tržišču za naše proizvode prilična konjuk-tura. To vpliva na to, da ne sledimo naročilom. So pa tudi notranji razlogi, ki zavirajo večanje prometa. Kot prvega lahko strani pa zmanjšuje tudi doho-uex. Ni naš namen razglabljati o vzrakin prevelikega škarta, gotovo pa je, da oo moderni iiiaSuieriji tolikega škarta ne bi smeio biti. Čeprav smo v kravatah dosegli prav tako rekorden promet, saj smo prodali v treh mesecih skoraj za pol milijarde starin dinarjev kravat, bi tudi na tem področju lahko ustvarili še boljši rezultat, če bi ne prišlo do zastoja v uvozu blaga. Administrativni ukrepi, M zavirajo u-voz Kravatne tKamine in devalvacija dinarja, Ki je podražila uvozno olago, so bili vzroK temu, da smo uvoziti blago šaie marca, tiooiti pa Dl ga morali konec januarja. V Kratkem bodo v tKalnici svile dane v pogon nove statve, kar bo v vah-ki meri pripomoglo, da bo pro-izvoidnja Kravat večja. Na tržišču se je pojavilo povpraševanje po enobarvnih kravatah, ki jin mi zaradi omeje-nih kapacitet kupcem nismo mogli nuditi. Ta problem je sedaj rešen na ta način, da kupujemo enobarvno blago v 20 uarvindh odtenkih in vse kaže, ua bo potrošnik zelo posegel po njih, ker so take kravate trenutno velika moda ne samo pri moških, ampak tudi pri ženskah. Vsaka medalja pa ima dve plati. Druga plat medalje so cene. S predpisi se je podražila preja in kot je bilo rečeno tudi uovženo kravatno blago. Kot protiutež nam je bilo dovoljeno zvišati naše prodajne cene za 4 °0 v breme prometnega davka. Na ta način se maloprodajne cene v trgovinah niso povečale, razen pri nekaterih izjemnih artiklih, ki so imeli manjši prometni davek kot 4 %, ali pa pri tistih, ki sploh niso bili obdavčeni, n. pr. otroška konfekcija. Tako povišanje cen nam ne prinaša pokritja stroškov in zato se bo treba odpovedati precejšnjemu delu Skladov. To je naš prispevek k naporom za stabilizacijo našega gospodarstva. Kjub trenutnemu povišanju cen pa še vedno velja stroga zamrznitev cen. Tržna inšpekcija nadzira vse cene in pri kršilcih zahteva ukrepe. Pri nas smo imeli obisk zveznega, republiškega in občinskega inšpektorja, ki so ugotovili, da po tem vprašanju ravnamo po predpisih. Zamrznitev cen prinaša s seboj določeno nevšečnost, ker ni mogoče uvajati novih artiklov. Iz tega razloga ne moremo dati v prodajo enobarvnih uni brisač in prav zato imamo na zalogi preko 2000 komadov otroških plaščev »Kekec«. Uvajanje novih proizvodov je zato trenutno ustavljeno. Da bi kljub vsemu zmanjšali izpad dohodka se trudimo, da forsiramo tiste artikle, ki nam prinašajo večji odstotek pokritja. V kravatah forsiramo prodajo kravat tipa boutique, pri brisačah pa pospešeno proizva-mo hotelske brisače, saj je z njimi založenih kar 12 statev. Smatramo, da začasno pomanjkanje preje, kakor tudi zamrznjeni e cen ne bo trajalo večno, četudi bo morali ocenjevati trenutno konjukturo kot nerealno, pa moramo vseeno ugotoviti, da so naše kapacitete v vseh pogledih premajhne tako za domače tržišče, kot za izvoz. Zato bo nujno potrebno, da kapacitete povečamo v okviru naših prostorskih možnosti, saj ne proizvajamo niti dovolj blaga za potrebe konfekcije. Komercialna služba je mnenja, da je k temu problemu treba energično pristopiti, ker vemo, da je tak problem mogoče rešiti uspešno, če se ga lotimo z vso voljo. Spomnimo se le tistega trenutka, ko smo morali čez noč vrniti izposojene statve v Delčevo in smo bili sposobni na hitro nabaviti kar 21 statev. VB Delavka Beč preizkuša nov stroj za robljenje kravat Ob vsem tem moramo ugotoviti, da je prodajna služba uvedla zelo strog nadzor nad tistimi kupci, ki so slabi plačniki. Takim odjemalcem blaga ne pošiljamo. Prednost se daje le tistim strankam, ki plačujejo v dogovorjenem plačilnem roku, oziroma tistim, ki plačujejo sproti in koristijo skonto. V času nelikvidnosti je tak ukrep zelo važen, saj je treba skrbeti za vsaj približen enakomeren dotok denarja, ker bi sicer ne mogli plačevati obveznosti in izplačevati osebne dohodke. navedemo občasno pomanjkanje preje. Razni administrativni Ukrepi so zavrli uvoz bombaža in tako stoji bombažna industrija ter z njo tudi naše podjetje pred nevarnostjo, da se proizvodnja zmanjša ali pa celo za nekaj časa ustavi. V zadnjem obdobju so pri nas zaradi pomanjkanja preje nekateri stroji že stali. Drugo, kar je treba povdamti, je dejstvo, da narašča škart. Na tak način se zmanjšuje vrednost gotovih izdelkov, kar na eni strani zmanjšuje vrednost blaga, na drugi S potovanja po Holandiji V »Informatorju« ste lahko zasledili kratko novico, da sta naša sodelavca Vinko Bemot in Balantič Silvo v mesecu februarju 1972 obiskala Holandijo. To potovanje ni bilo zanimivo samo zato, ker smo prišli prvič v stik s tamkajšnjimi kupci frotirja, temveč predvsem vsled tega, ker smo se tu srečah s sila pestrim vzorčenjem in barvnimi kombinacijami v artiklih, ki jih proizvajamo mi. Potovanje je bilo organizirano pomočjo Poslovnega združenja tekstilne industrije Slovenije, v Holandiji pa nas je sprejel in vodil njihov tamkajšnji stalni predstavnik, tovariš Skerbinek. Poslovno združenje ima namreč v Holandiji svojo lastno firmo, ki se imenuje »UNI-ONTEKSTILE« in ima svoj sedež v Tilburgu, nekako 120 km južno od Amsterdama. Obiskali smo več trgovskih firm v Amsterdamu, Rotterdamu in Bredi. Obiski so bili, skrbno pripravljeni in tudi naša kolekcija, ki smo jo razkazovali, je bila taka, da so si kupca mogli ustvariti jasno sliko o naši proizvodnji. Stanovanjska kultura v Holandiji je zelo visoka, zato je zahteva po kvalitetnem, predvsem pa lepem frotirju, zelo občutna. Pri njih kupuje potrošnik najprej brisačo zaradi lepega izgleda, potem šele zaradi kvalitete in nazadnje mu je važna cena. Kar smo videli pri trgovcih, ki so bili zelo prijazni in so nam tudi rade volje razkazali tisto, kar oni v tej stroki prodajajo,. je bilo res lepo. Po dimenziji prevladujejo brisače dimenzije 50x 100 cm in 60x110 cm ter 80 x 150 cm. Kvalitete se gibljejo med 380 in 420 gr po m2. To je živo nasprotje od tega, kar mi prodajamo skandinavskim državam. Vzorčno so brisače bogato oblikovane, če gre za žakardske brisače, je pa na razpolago tudi mnogo enobarvnih brisač iz vaLk-frotirja, v približno 25 barvnih odtenkih, prav tako pa mnogo progastih brisač, ki so tudi iz valk-frotir-ja. Barve so zalo živahne in pestre, kot posebno zanimivost pa smo opazili to, da so brisače z žakardskimi vzorci, enobarvne in progaste zelo pogosto v enakih barvnih niansah. To pomeni, da si lahko kupec istočasno nabavi komplet brisač v določenem barvnem odtenku, vendar različnega načina vzorčenja. Še drugo posebnost smo opazili. Zelo pogosto smo našli brisače, ki so snovane tako, da imajo v osnovi tri zaporedne niti različnih barv. Na tak način je mogoče doseči sila veliko pestrost v žakardskih vzorcih. Tak način snovanja je pri nas znan in smo ga že uporabljali. Prinaša pa s seboj določene probleme, tako pri vzorčenju, kot pri preureditvi strojev. Ker so te brisače zelo lepe, so zato tudi dražje. Našli pa smo še nekaj novega. To so tkzv. kuhinjske brisače, ki pa niso namenjene za brisanje posode, ampak za otiranje rok. Te brisače imajo dimenzijo 50x50, 55 x55 in 60x60 cm. Po kvaliteti imajo približno 380 gr po m2. Po izgledu so zelo pestre, žakardsko vzorčene in imajo pogosto motive iz gospodinjskega življenja. Povpraševanje po njih je zelo veliko. Pa še nekaj o cenah. Na tem trgu bi lahko dosegli za nekaj % boljše cene kot npr. v Skandinaviji in Zap. Nemčiji, seveda pa količine ne bi bile najbolj izdatne. Po naših ocenah bi mogli v Holandiji plasirati za približno 100.000 USA $ našega blaga. V Holandijo se steka blago z vsega sveta, saj je Holandija izrazito trgovska dežela. Domača tekstilna industrija počasi iz- umira in se zaradi močne konkurence bori za svoj obstoj. Tilburg, v katerem je sedež predstavništva Poslovnega združenja, je bilo nekoč veliko središče tekstilne proizvodnje in je imelo okrog 60 tekstilnih tovarn, od teh pa deluje danes le še osem. Kupci, ki smo jih obiskali, so se zanimali za naše izdelke ter smo jim po povratku poslali zahtevane vzorce. Pričakovati je, da bože v bližnji bodočnosti prišlo do naročil. Za našo razvojno službo pomeni stik s Holandijo nov im-puls za bolj smelo desiniranje, predvsem v barvnih kombinaoi-jah, kajti tak način ni zanimiv le za Holandijo, temveč tudi za vse dežele, s katerimi trgujemo. Kolekcija za leto 1973 že nosi v sebi izkušnje s tega po- vanja in je pri naših inozemskih kupcih dosegla vsestransko priznanje. Iz tega razloga menimo, da bo to tržišče treba še obiskovati in tjakaj plasirati naše izdelke, ker smo prepričani, da bomo vedno znova odtod lahko črpali ideje za nadaljni razvoj naših bombažnih izdelkov. VB Kaj je pisal Kamniški tekstilec pred 10 leti Pod naslovom »Mladost nas druži« je člankar pisal o delu Mladinske organizacije v podjetju. Med drugim piše: Zanimalo me je delo Mladinske organizacije v podjetju, zato sem izkoristil priliko in se udeležil njihovega sestanka. Sestanek je vodil predsednik aktiva mladih proizvajalcev. Rrazpravljali so o akcijskem programu organizacije MA. S posebnim poudarkom so razpravljali kako vključiti še neorganizirane mladince v podjetju in jih pritegniti k večji aktivnosti. V delo kluba mladih proizvajalcev je vključenih od 100 mladincev 80. Kjub temu, da razmerje ni kritično, vstraja mladinsko vodstvo, da se približa 100 %. Pripravljajo se za športna srečanja, ki bodo v Cerknici pod geslom: »Mladost nas draži«. Tu se bodo srečali mladinci iz Ribnice, Cerknice in Kamnika. Navdušenje nad tem srečanjem je bilo veliko. Akcijski program obsega tudi razna strokovna in družbeno politična predavanja. Zanima jih kakšen je presepk-tivni načrt v tovarni, koliko novih strojev bo podjetje nabavilo, predvsem pa kdaj se bodo preselili v začeto novo zgrajeno tkalnico. Vodstvo organizacije ugotavlja, da imajo tudi finančne težave. Zamudili so s predlogom, ko se je sprejemal letni plan za dotacijo. Obrnili se bodo s prošnjo na sindikalno podružnico, ki jim bo zagotovila nekaj sredstev za njihovo dejavnost. Mladinski organizaciji zagotavljajo tudi ostale dnužbe-ro-politione organizacije podjetja vsestransko pomoč in tesno medsebojno sodelovanje. Iz tega čataka izhaja kako se je mladina pripravljala na razne akiicje. Prav bi bilo, da se tudi danes ta organizacija s svojim programom pokaže da še obstoja in deluje. Tiskarna v Krškem, kjer tiska Kamniški tekstilec Občni zbor DITT-a - KAMNIK Draštvo inženirjev in tehnikov tekstilcev Kamnik je imelo svoj redni občni zbor dne 24. marca 1972, v Kamniški Bistrici. Udeležba na občnem zboru je bila zadovoljiva, saj se je od 58 -rednih članov DITT Kamnik ude-ležiilo 33 članov ali 57,4 %, vsi delavci podjetja »Svilanit« Kamnik. Od povabljenih je bil prisoten na občnem zboru predsednik skupščine Kamnik, tov. Gobec Vinko, kar si društvo lahko šteje v veliko čast ter predsednik DITT Ljubljana prof. ing. Smolnik Franc. Občnemu zboru pa ko prisostvovali tudi predstavniki uvozno izvoznega podjetja »Jadran« Sežana, ki so se ravno v tem času zadrževali službeno v našem podjetju. Ta občni zbor, ki je peti po vrsti od ustanovitve samostojnega DITT v Kamniku, ima poseben pomen, saj je bila prvič v zgodovini obstoja DITT Kamnik oseb, ki ima za obstoj in razvoj DITT Kamnik zelo velike zasluge. Ta naslov je prqjel direktor podjetja »Svilanit« tov. Marcijan Stane, ki je član DITT Kamnik od njegove ustanovitve. V zahvali, ki jo je izrekel tov. Marcijan po prejemu diplome za izkazano čast, je poudaril, da sprejema to priznanje ne le za svoje osebno delo in zasluge, ampak predvsem kot priznanje vsem inženirjem in tehnikom tar ostalim članom kolektiva, brez katerih njegovi napori ne bi mogli iroditi uspeha. Posebno je še poudaril, da je povezanost v strokovnih organizacijah kot je DITT velike važnosti ter se zavzel za realizacijo ustanovitve nove strokovne organizacije v našem podjetju in to strokovne organizacije tekstilnih mojstrov. Strokovno delo bi tako tudi na področju mojsterskega kadra bolj razživelo in lažje bi bilo reševanje stanovskih problemov. Poudaril je še, da je pripravljen še nada\je vsestransko pomagati. Iz poročila predsednika o delu DITT Kamnik v dveletni mandatni dobi, ki je sledilo v nadaljevanju občnega zbora je možno razbrati sledeče faktorje, ki so vplivali, da se člani DITT Kamnik -niso aktivneje v-kijuče-vali pri reševanju in odločanju o posameznih problemih, s katerimi se je borilo matično podjetje: 1. delavci na vseh vodilnih mestih v »Svilanitu« so tudi člani DITT in so bili že po službeni dolžnosti vezani na sode-ilovanje in odločanje pri sprejemanju odločitev na različnih področjih ter so tako kot Strokovni sodelavci aktivno sodelovali in ne kot člani DITT, 2. redkokdaj je bil predstavnik DITT vabljen na seje, kjer se je razpravljalo o perspektivnem razvoju podjetja in smernicah za bodoče delo ali o strokovnih problemih. Zdi se, da DITT v okvira samega podjetja še ni našlo pravega mesita, ki bi ga kot močna strokovna organizacija morala imeti, posebno še, če -upoštevamo strokovni sestav članstva, (teksti-M ing. in tehniki, dipl. ekonomisti im ekonomisti tehniki, strojni in e-lekirotehmiiki), 3. DITT Kamnik je eno redkih ali pa celo edino vsaj v slovenskem merilu, katerega finančna sredstva Izvirajo iz lastnega dela. Skrb za ustvar-janje finančnih sredstev, brez katerih nobeno draštvo ne more delati, je bila torej pri delu prisotna v naniveojem obsegu. Vendar je bil rezultat tega dela za podjetje pozitiven, saj ije ravno preko pogodbenih del, ki jih je DITT sprejelo od podjetja, bilo izdelanih precej elaboratov iz področja energetike, vodovodnih instalacij ter električnih instalacij s prikazom dejanskega stanja in predlogi za izboljšave, avtomatsko napa- janje vode iz vodnjakov in razpilinjevanje ter pripravo kotlove vode. Veliko in obširno delo bo o-pravljeno, ko bodo izdelani normativi za varno delo na vseh delovnih mestih v proizvodnji, kar je tudi rezultat dela članov DITT Kamnik. Za velik del delovnih mest je je material že pripravij-em za poučevanje, na nekaterih delovnih mestih pa je poučevanje in izprašamo e delavcev že končano. Kot je razvidno je bila aktivnost prav na tem področju zelo močna in uspešna pri tem pa je delo na drugih pod-ročjih ohromelo. 4. vzrok za to, da je bilo delo društva osredotočena na zelo ozko področje pa je iskati verjetno tudi v neprimernem izbora UO, bi ni bil dovolj samoiniciativen, da bi bil gonilna sila pri delu vsega društva. Da bi se lahko člani DITT-a tudi strokovno izpopolnjevali, so bile organizirane strokovne ekskurzije v tekstilne tovarne s specifičnimi proizvodnjami. Izbor podjetij, ki naj bi jih člani DITT Kamnik obiskali je_ bil predvsem namenskega značaja, pri čemer je stremelo za tem, da bi udeleženci čimveč pridobili na tistih strokovnih področjih, ki bi glede na perspektivni razvoj podjetja mogli koristiti. Tako so člani DITT Kamnik obiskali konfekcijsko podjetje »Kraj« Škofja Loka, ki jim je s svojo moderno organizacijo v težki konfekciji nudila marsikaj, kar je lahko prenesti v lastno konfekcija. Predvidena u-stanovitev enote pletenega frotirja je narekovala obisk podjetja, ki ima enalke ali vsaj slične stroje tipa »Raschel«, pa je bilo omogočeno z ogledom »Velane«« podjetja za izdelavo zaves, ki je bil pomemben in uspešen. Dobra organizacija, ozka specializiranost in problematika, s katero se tako podjetje srečuje, je vodilo člane na ogled »Tovarne dekorativnih tkanin« v Ljubljani. Z razgovori v vseh omenjemih podjetjih, izmenjavo mišljenj in samim ogledam tehnoloških procesov ter organizacij znotraj podjetij, so člani lahko marsikaj pridobili. Udeležba članov v velikem številu in pa zadovoljstvo po končanih ogledih podjetij so dala priznanje, da je hil izbor podjetij zanimiv in zelo dober. Člani DITT Kamnik so sodelovali pri pripravi predloga za izbor specifičnih delovnih mest in način nagrajevanja delavcev na teh mestih. Upravni odbor je hil zadolžen, da v toku mandatne dobe priskoči na pomoč tekstilnim mojstrom pri ustanavljanju lastnega društva ozr. sekcije. To delo še ni končano predvsem iz razloga, ker med mojstri samimi ni dovolj zainteresiranosti za tak način povezovanja ozr. združevanju in je potrebno vse skupaj za nedoločen čas odložiti. Poročilo predsednika DITT Kamnik je bilo pretežno s precej samokritike glede nedelavnosti UO in vseh članov DITT, v nadailjni diskusiji pa je ‘bilo ugotovljeno, da ta samokritika ni bila potrebna, ker je le bilo opravljeno veliko zelo važnih del, aktivnost je bila večja kot je bilo pričakovati, pomanjkljivost pa je bila v tem, da zaradi slabega obveščanja širšega kroga članstva DITT in kolektiva, delo DITT Kamnik ni videti. Zato je bilo sklenjeno, da bi se imenovalo iz vseh članov DITT stalnega poročevalca, ki bi preko »Informatorja« in »Kamniškega tekstilca« informiral kolektiv o delu in akcijah članov DITT. Prav tako je tudi predsednik skupščine tov. Gobec Viniko izrazil pohvalo delu in aktivnosti DITT-a in izrazil željo, da hi delovanje ostalo vsaj na taki višini kot doslej, kajti uspešno delo društva ne koristi samo delovni organizaciji ampak podpira tudi celotno politično in gospodarsko dejavnost občine. Poudaril je še potrebo o obveščanju o delu društva ne le v tovarniških glasilih ampak tudi v občinskem in dneivnem časopisju. Ob koncu razprav je bila dana še obljuba, da bo odslej povezanost med vodstvom podjetju in predstavniki društva boljša, da bo na vse seje, kjer se bo razpravljalo o strokovnih zadevah vabljen tudi predstavnik društva. Na koinpu občnega zbora so bile izvedene še volitve novih organov »Društvo inženirjev in tehnikov Kamnik«. Za predsednika društva je bil ponovno izvoljen tov. Kožuh Rozika in to s stoodstotno večino glasov. Za člane novega upravnega odbora pa so bili izvojeni: Lipovšek Peter, Bevc Marija, Krapež Boris, Rihar Melita, Smolnikar Zdravka, Grabnar Darko; v nadzorni odbor so bili izvozljeoi: Žabkar Irena, Repič Marijan in Rakoš Martina. Ob zahvali za izkazano čast pri ponovni izvolitvi za predsednika DITT Kamnik je tov. Kožuh prosila vse člane društva za pomoč pri delu, ker bo le tako v naslednjem dvoletnem obdobju mogoče doseči pozitivne rezultate. Kožuh ing. Rozka ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem vsem tistim članom podjetja, ki so mi izrekli sožalje ob smrti moje mame. Zahvaljujem se tudi za podarjeni venec. BRLEČ MILENA -dr‘V- .1 '■'' v'..- RAČUNALNIK kaj je to? — nadaljevanje Vse prej naštete vhodne enote se lahko uporabljajo vsaka posebej ali pa v različnih kombinacijah. Omeniti moram še to, da so to precizni in dragi stroji in je vedno treba pretehtati vse variante im imeti jasen pregled nad obsegom dela, ki se mora z računalnikom opraviti. N. pr. ročni vnos podatkov preko ta-stature na računalniku je veliko prepočasen, da bi bil raču-nalnik sam dovolj izkoriščen. Toda dokler je podatkov tako malo, da lahko tudi na ta način stroju vse posredujemo, računalnik optimalno izkoriščamo-Vse različne vrste računalnikov so prilagojene za priključitev vhodnih enot. Računalnik P-359 ima lahko največ 8 priključkov. Naloge posameznih ddlov centralne enote: 1. Krmilna enota: Kot že ime pove, usmerja in vodi delovanje računalnika. Ta enota sodeluje prav pri vseh operacijah. 2. Spomin: Shranjuje podatke. Po tem kako velik je, torej koliko podatkov lahko shrani, merimo velikost računalnika. Če spomin računalnika lahko sprejme 10.000 številk, je računalnik velik 10 K. »K« je oznaka za velikost spomina in pomeni 1000 znakov. Računalnik P-359 ima 16 K = njegov spomin lahko sprejme 16.000 številk. Pri shranjevanju teh številk pa se pojavi vprašanje, kako te podatke spet dobiti iz snomina, ko jih potrebujemo. Naš računalnik ima spomin razdeljen na 1000 delov, tisoč celic, ki imajo vsaka svojo oznako — svoj CENTRALNA ENOTA: Pri opisu vhodnih enot sem omenil, da vse služijo temu, da spremenijo obliko podatka, ki je napisana na nekem dokumentu tako, da ta podatek lahko sprejme centralna enota, ki potem po nekih navodilih, to je po programu, z njim operira. Ko svojo nalogo opravi, pa mora rezultate svojega dela posredovati naprej. S tem sem na kratko opisal glavne naloge centralne enote, ki ima vedno tri dele, ki so med seboj ločeni, služijo pa vsi istemu cilju — obdelati sprejeti podatek. Ti deli so: 1. krmilna enota, 2. spomin, 3. aritmetika in logika. naslov ali adreso. Vsaka celica je velika za šestnajstmest-no številko. Slika 7: 780 781 782 j Ko neke podatke shranjujemo, jih dajemo v te celice in si zapomnimo številko celice, kjer so shranjeni, pa jih imamo vedno na razpolago. Primer: Na koncu meseca hočemo imeti proizvodnjo brisač lepo sešteto po artiklih. Vsak dan torej iz dobavnice odtipkamo proizvodnjo posameznega artikla in jo prištejemo k vsebini njegove celice. Vprašanje je samo, kako dobiti pravo celico izmed tisočih. Pravo številko nam pove kontna številka izdelka: 001 = TARA, prišteje se v L celico, Figaro vzorec 381 se prišteje v celico 381 itd. Na koncu je vsa proizvodnja lepo sešteta in treba je samo narediti spisek. Vprašanje pa je, kdo pravzaprav opravlja seštevanje in kako. To nalogo opravlja tretji del centralne enote: ARITMETIKA IN LOGIKA V tem delu se opravljajo naslednje operacije: L seštevanje, 2. odštevanje, 3. primerjanje. Množi in deli pa se le s pomočjo zaporednega seštevanja ali odštevanja, ki poteka z elektronsko hitrostjo. Večkrat sem že omenil navodila, po katerih poteka vse delo računalnika, to je program. Tudi program je shranjen v spo-minu in čim daljši in bolj zahteven je, manj spomina nam ostane za podatke in obratno. Zaradi tega običajno spomin ra-čunaimdika (majhnega) uporabljamo le za shranjevanje programa, podatke pa shranjujemo v zunanji spomin: Kot zunanji spomin služi navadno magnetni trak, magnetni disk, ali magnetni boben. Naloga vseh je, da shranijo neke podatke na enak način, kot to o-pravi glavni spomin (notranji) računalnika. Tak zunanji spomin imenujemo BUFFER. Pisarniški računalniki (OFFICE COMPUTER, BORO COMPU- TpR) — tudi L-jjv spaua v to s.v o.,, iiio, upuiaoijaju uavauno ovUl riz.iv — iiicu^iicuiu non- vu n-auvivu. 10 je navauua Knjigo vuu.s».a icariica, m ima uo s n aučil i ci sh ok mag-uetni iou. lan. rov ima prusioia za ta — cene po iv sievniK. laKsna Kartica nam torej uooro SltUzl KOI navauna KitjigovoaSKa Karuca, ovcuiom pa nanjo snra-tt.|ujemo v ma^nean mo se cca au razum vasi scs-tcvavov, ccn, nasuovov itd., ki nam jm potem pri ponovni ouueiiavi m tieoa spe t ročno odtupKau, saj j in računalnik s pomočjo posebne naprave sam prebere. Uporaba magnetne kontokar-tice izgleda takole: Pri fakturiranju imamo kartico izdelka na kateri je na magnetnem robu shranjeno v celicah po vrsti: L ime izdelka, 2. šifra izdelka, 3. prodajna cena, 4. zaloga — trenutno stanje. Ko pišemo fakturo na računalniku, najprej vložimo vanj to kartico, potem pa odtipkamo količino z dobavnice. Računalnik sedaj sam napiše na fakturo ime artikla iz celice 1, pomnoži količino, ki smo jo odtipkali s ceno, ki jo dobbi v celici 3 na magnetnem traku, napiše znesek na fakturo, od zaloge v celici 4 odšteje prodano količino in ko vse to opravi vrže kartico ven, da lahko vložimo novo. Odpade torej zamudno iskanje prave cene, pisanje imena artikla, pisanje zneska, razknji-ževanje blagovne kartice, saj imamo novo zalogo v celici št. 4. itd. Vse te podatke, ki so na magnetnem robu v isti obliki shranimo tudi na navadni magnetni trak ali pa na magnetni disk. Na enem traku ali disku je oro-ora za nekaj tisoč celic. Fakturiranje bi v tem primeru iz-gledalo tako, da bi namesto tega, da vložimo v stroj magnetno kantico, odtipkali samo šifro artikla in računalnik oziroma njegova krmilna enota bi v trenutku poiskala ceno, zalogo in ime tega artikla. Šifra služi vedno kot ključ, po katerem računalnik najde pravi podatek. Centralna enota torej opravlja naslednje naloge: L vodi vse delo, 2. shranjuje program in podatke, 3. računa in primerja. Obdelane podatke pa je treba spraviti spet v obliko, ki jo razumemo, rezultate je treba nekam napisati. To nalogo o-pravljajo izhodne enote: IZHODNE ENOTE: Osnovna izhodna enota je pisalni stroj ali PRINTER. 'Glede na tehnično izvedbo imamo tri vrste pisalnih strojev: 1. pisalni stroj s premikajočo se ikošarico. 781 15 14 13 12 11 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 1- 782 783 784 785 spomin krmilna aritmetika logika izhod (Nadaljevanje na 8. strani) (Nadaljevanje s 7. strani) 2. pisalni stroj s premikajočo se kroglasto glavo, 3. vrstični (linijski) pisalni stroj. Prva dva sta več ali manj znana, razlika od običajnih električnih strojev je v tem, da se tu ne premika valj v levo ali desno, arnpak se premika košarica ali okrogla glava s črkami. Hitrost teh dveh strojev je cca 20 znakov na sekundo. Vrstični pisalni stroj pa obenem istočasno napiše celo vrsto — npr. 164 znakov. To je mogoče zaradi tega, ker je sestavljen iz 164 ali več obročev na obodu na katerih so na vsakem vse črke in številke. Ti obročki se vedno. vrtijo in se za trenutek ustavijo le na črki, ki mora biti napisana na tistem mestu. Ko je na tak način sestavljena cela vrstica, se vsi obenem .odtisnejo na papir. Hitrost pri tem je zelo velika, saj tak pisalni stroj napiše tudi do 3.000 in celo več vrst na minuto ali nekaj čez 400 listov A4. Sodoben način izhoda je tudi ekran. Na vsak računalnik lahko. priključimo več teh enot, razne rezultate in podatke pa dobimo vedno takrat, ko jih potrebujemo. Navadno je uporaba ekra- nov vezana na večji računalniški sistem, ki ima veliko zunanjih spominov, saj le tako lahko računalnik ob vsakem času posreduje vsak podatek. Tudi vse enote, ki sem jih naštel kot vhodne, lahko služijo obenem tudi kot izhodne. Navadno se obdelani podatki poleg tega, da se izpisujejo v obliki poročil shranjujejo tudi na magnetne trakove in luknjane kartice, pri nas pa na magnetne karutokar-tice. Tako shranjeni podatki so nekakšna »banka podatkov« in se lahko uporabljajo še za izdelavo raznih drugih vrst poročil. Najbolj enostaven primer takšne »banke podatkov« so pri nas kartice delavca za obračun osebnega dohodka. Ko sta napisana obračunski list in plačilna lista, je obračun za tekoči mesec pravzaprav končan. Vendar se vsi obračunski listi enostavno »prenesejo« na magnetni trak kartice delavca in ob koncu leta, ko je treba narediti razne preglede ni treba vseh podatkov še enkrat odtipkavati, ampak se s kartic spet prenesejo v računalnik, ki jih po tem, kar zahtevamo s svojim programom, obdela. Iz gornjega opisa HARDWA-RA je razvidno, da računalnik ni le en stroj, ampak je pod tem pojmom združenih cela vrsta aparatov, ki je vsak zase zaključena celota, vendar pa spada v nek enoten sistem. Zato danes govorimo ne o računalnikih, ampak računalnikih sistemih. Tudi naš P-359 je sistem v malem. Na eni konzoli je montirano več enot in sicer: 1. čitalec lukinjamih kartic, 2. čitalec magnetnih kontokar-tic, 3. električni pisalni stroj, ki je povezan s tastaturo za vnos podatkov ter sistemom za premikanj e formularjev, 4. centralno enoto = spomin, krmilni del in aritmetika ter logika. Čitalec luknjanih kartic, čitalec magnetnih kontokartic ter tastatura so v našem primeru vhodne enote, električni pisalni stroj in naprava za zapis na magnetne kartice pa izhodne. Kot sem že omenil na naš računalnik lahko priključimo še 8 drugih enot. Kakšen je zunanji izgled nekega večjega računalniškega si-. orna pa prikazuje sl. 8. V o-zadju je centralna enota, na levi so čitalci in luknjači luknjanih kartic ter enote magnetnih diskov, na desni so magnetni trakovi, v ospredju pa so prin-terji. Slika 8: Finančno DITT-a ZA OBDOBJE OD 15. 5. 1970 DO 24. 3. 1972: DOHODKI: din Saldo dne 15. 5. 1970 1.807,46 Samoprispevek članov DITT-a za ekskurzije 1.220,— Članarina za leto 1971 520,— Bančne obresti 81,25 Čisti dohodek raznih pogodbenih del za podjetje Svilanit Kamnik 9.891,30 Skupaj dohodki: 13.520,01 IZDATKI: Plačilo za distribucijo propagandnega materiala 883,-— Gostinske usluge — izredni občni zbor in ekskurzije 2.823,10 Nagrada blagajniku 300,— Obračun kilometrine in dnevnic v zvezi z obč- mim zborom DITT Kamnik in Skupščine ZITT Slovenije 774,10 Članske prijavnice 7,60 Novoletne čestitke 81,25 Plačilo časopisov 49,70 Plačilo članarine in vzajemne samopomoči za vse člane za leto 1970 in 1971 381,— Prevozni stroški — ekskurzije 2.480,35 Darila za športna tekmovanja 33,50 Izdelava popravkov in dopolnil pravil DITT Kamnik in izdelava pravil društva tekstilnih mojstrov Kamnik 300,— Pisanje zapisnika in pravil DITT Kamnik 77,— Nakup naliv peresa, formularjev in plačilo takse za overovitev pravil DITT Kamnik 95,15 Bančni manipulativni stroški 82,45 Skupaj izdatki: 3.368,20 poročilo Svilanit Dohodki 13.520,01 Izdatki 8.368,20 Saldo na dan 24. 3. 1972 5.151,81 Opomba: V postavki čisti dohodek od pogodbenih del pri dohodkih so zajeta sledeča pogodbena dela, ki so jih člani DITT Kamnik izvršili: — distribucija propagandnega materiala, — priprava in pregled materiala za HTV na delovnih mestih, — članki v informatorju in tehnična oprema, — izdelava načrtov dejanskega stanja parovodov, kondenca, ogrevanja, vodovodne instalacije za kotlarno, menzo, prostori barvarne, nadstrešje med barvamo in upravo, prostori svile in uprave, — izdelava načrtov dejanskega stanja elektroinstalacij za kotlarno, barvarno, menzo, upravo, medstrešje med upravo in barvamo, — izdelava načrta električne instalacije in vezja avtomatske naprave za razplinjevanje in pripravo kotlove vode. Predsednik DITT: Kožuh ing. Rozka NEKAJ ŽIVLJENJSKIH NAPOTKOV ZA DELO Vse je odvisno od tega kaj moramo delati. Strokovnjaki so ugotovili, da za vsako delo obstoji v teku dneva najustreznejši trenutek. Kdaj je zjutraj najboljše vstati? Takoj ko se prebudite. Če ležite v postelji in mislite še ma- lo, še nekaj minut, boste že u-trujeni, (ko razmišljate) o delu, ki vas čaka. Najboljši čas za odločitve? V sredi dneva. V tej dobi dneva ste najsposobnejši, da pretekle dogodke ocenite iz vseh zornih kotov in v najhoilj jasni perspektivi. Kdai vas je najlažje znervi-rati? Kadar se bliža vaše delo poldnevu. V tem obdobju je človek sprejel največ asociacij, ki zahtevajo največ odtočitev, ker drugi polovici delovnega dne- Na 1700 m visokem Mount Po-lumarju v Kaliforniji se dviga čleščeča, daleč vidna kupolasta stavba, čez dan je 41 metrov visoka kupola zaprta. Šele ponoči se začne mogočna polkrogla potihoma (na rahlo) vrteti, v njej zazija široka špranja in odpre se pogled na zmešnjavo cevi opor im nosilcev. Njegovo petmetrsko zrcalo omogoči, da vidijo celo zvezdne sisteme, ki so oddaljeni dve milijardi svetlobnih let. Astronomski daljnogled (je razmeroma nova iznajdba. Ta daljnogled so zgradili leta 1939 in astrofizik George El-lery Hale je predlagal naj bo ogledalo široko 7,5 m. To se jim va napetost zopet popušča. Kdaj je najboljši čas za učenje? Neposredno pred spanjem, ali nred nekam daljšim odmorom. Zapomnimo si štirikrat boljše, če je čas učenja spremljan z določenim časom odmora. Kdaj je najugodnejši trenutek, da nekoga za nekaj prepričamo? V času obeda. Uživanje v hrani zmanjšuje človekov odpor ,v prepričevanju. Trgovski potniki to najbolj vedo! ni posrečilo, ker (je bilo že s 5-meterskim zrcalom dovolj težav. Do takrat so izdelali največje zrcalo 2,5 m. Ta orjaški daljnogled je stali 6 milijonov dolarjev. Kakšnega pomena je ta daljnogled, ki je eden naj večjih na svetu, s katerim opazujejo vsemirje pove podatek, da hi z njim lahko opazovali svečo, ki gori v oddaljenosti 30.000 kilometrov in bi videli njen plamenček. Sovjeti poročajo, da na Kavkazu gradijo še večji daljnogled ali kakor se še imenuje observatorij, ki ho prekašal tudi tega na Mount Palmarju, ker bo-imel 6 metersko zrcalo. Dopisujte v Kamniški tekstilec! Največji daljnogled na svetu Letni dopusti in proste sobote . Po 154. členu temeljnega zakona o delovnih razmerjih se ob uvedbi petdnevnega delovnega tedna šteje sobota kot šesti dan glede uveljavljanja pravic iz dela v delovni organizaciji (letni dopust, otroški dodatek itd.), kot da bi ga bil delavec prebil na delu. Zakonodajalec je torej izhajal s stališča, da je prosta sobota posledica razporeditve delovnega časa med tednom in da se zato šteje tako soboto za delovni dan, nikakor pa ne kot nedeljo oziroma dela prost dan. Zato seveda pripada delavcu nadomestilo osebnega dohodka tudi za tiste proste sobote, ki sovpadajo s časom, ko je on na svojem rednem letnem dopustu. Torej enako kakor za ostale delovne dneve in to v višini, kot da je bil ves ta čas delal poln delovni čas! Po 66. členu temeljnega zakona o delovnih razmerjih traja delavčev letni dopust najmanj 14 in največ 30 delovnih dni. ■Čas, v katerem delavec med letom izrabi svoj letni dopust, določi delovna skupnost v skladu z naravo in organizacijo dela, pri čemer pa upošteva tudi delavčevo željo (72. člen temeljnega zakona o delovnih razmerjih). Delavec ima pravico izrabiti svoj letni dopust v nepretrganem trajanju, torej naenkrat. Le na delavčevo zahtevo je mogoče odobriti izrabo letnega dopusta v dveh delih, torej v dveh obrokih. Samo en dan svojega letnega dopusta pa sme delavec določiti sam, vendar mora o tem obvestiti svojo delovno skupnost najmanj 30 dni pred nastopom tega dneva letnega dopusta. Iz povedanih določb temeljnega zakona o delovnih razmer- jih je torej jasno, da po zakonu ni dovoljeno izrabiti letnega dopusta v več kot dveh delih ali obrokih. To zato, ker po mnenju zakonodajalca sicer ne bi bil dosežen osnovni namen letnega dopusta, to je zagotoviti delavcu rekreacijo in obnovitev njegovih delovnih sposobnosti. Letne dopuste je torej treba planirati tako, da jih delavci iz- rabijo največ v dveh delih in v okviru celotnega števila pripadajočih dni. Seveda se šteje pri tem za delovni dan kot pripadajoči in obračunski dan tudi vsaka prosta sobota, ki sovpada s časom dopusta! Kakršno koli drugačno obračunavanje pripadajočega dopusta v nasprotju z zakonskimi določili omogoča skrajševanje ali podaljševanje letnega dopusta! člhSem mladini za rOcm niladocSli i&ktene ce&titke in zelje za u&pe&na dela — Vse poletje sem vas opazoval skoti roleto, gospodična KAJ SO PAGODE? Podmornica na Rabu Ali ste že slišali za pagode? To so budistična svetišča posejana v daljnem vzhodu. V deželi ikraljice Sirkit je kar 17000 budističnih svetišč. Taijandski templji so pisani, veseli in sijal jni. 400 najilepših pagod stoji v glavnem mestu Bangkoku. Kralj Rama I. je zgradil leta 1785 kraljevo palačo in tempeljsko mesto. Eden inajlepših je AVat Po. Svoje ime »Tempelj svetega figovega drevesa« je dobil po figovem drevesu, ki zeleni v njegovem obzidju. Baje je Buda pod njim doživel razsvetljenje. Ta tempelj je celo mesto zase: labirint dvoran, kapel, stolpov, teras in meniških celic. V tem templju -se človek brez vodnika preprosto izgubi. Cestni predor Verjetno ste že slišali, da je nekje v Evropi največji cestni predor Mont Blanc. Malo kdo pa ve o njemu kaj več, to je o poteku gradnje in gradbenih stroških. Predor skozi Alpe je ■eden izmed najinovejših naskokov na najmogoonejšo prometno oviro Evrope, ki je dolga 600 km in visoka od 1500 do 4800 metrov. Predor skozi Mont Blanc je že dolgo mikal francoske in italijanske inženirie. Marca 1953 so se končno v Parizu sporazumeli o tehniki grad-nie in o razdelitvi stroškov. Obe vrtalni skupini francoska in italijanska, naj bi se po 5600 metrih srečali v notranjosti gore. Posebno za Itdljane je bil Mont Blanc trd oreh. Goro je vrtalo 6 let 20 avtomatičnih V pagodi je 394 Budovih kipov in pozlačeni 49 metrov dolgi velikanski kip »Počivajočega Bude.« Temelj smaragdnega Bude je svetilišče, pred katerim obledijo vsa druga bangkoška svetišča. V ujem se za dragocenimi vrati ebenovine smehlja 60 cm visok i Buda iz jada, katerega glava je en sam smaragd. Ta figura je SiamSka narodna svetinja. Trikrat na lato stopi kralj v ta tempelj, da bi po prastarem čerem oni jalu premenjal oblačila kipa, ki so kar posejana z diamanti. Ko začne plodna deževna doba pa oblečejo smaragdnega Buda v obleko, ki je stkana iz čistega zlata. Mont Blanc u svedrov. 'Posebni Stroji so odstranili iiz predora skupno 1 milijon kubičnih metrov sesutega materiala. Kakor pri gradnji vseh velikih predorov, ise je tudi tu dogodila marsikatera nesreča in nevšečnost. Vendar so se graditeljem izplačali silni napori in velikanski stroški. Predor Mont Blanc je ddlg 11.700 metrov ter veže Francijo in Italijo, skozi njega pa vodijo po 3,5 metra široki asfaltni pasovi. Gradnja ceste je stala 850 milijonov novih dinarjev. Potovanje med Parizom in Rimom je skrajšana za 20 ur vožnje. Za tistega, ki hoče hitro in ugodno potovati s severa na jug, je vožnja Skozi Mont Blanc imenitna stvar. Seveda pa je udobje in hitrost treba plačati. Vsi veste,» da smo v naši kotlovnici demontirali stari parni kotel in ga zamenjali z novim. Sedaj sameva ta častitljiva starina na dvorišču in čaka nadalj-ne usode. Pred dnevi sem srečal ob njem našega tovariša Staneta ICramarja, ki bo v kratkem prevzel posle upravnika v našem novem počitniškem domu na Rabu, z metrom v roki in sila resnim obrazom. Ko sem ga vprašal, kaj počne ob tem velikem preostanku preteklosti, se je hitro zapletel v razgovor in mi povedal tole: — Vse kaže, da bom kljub u-pokojitvi še vedno koristen član našega kolektiva. Kmalu bom odšel na Rab in bom tam skrbel za dobro počitniško vzdušje v našem novem počitniškem domu. Poleg prijetnega bivanja in odlične hrane seveda, bo treba našim ljudem dati tudi primerno zabavo, zato nameravam vzeti tale stari kotel s seboj. Jasno treba ga bo preje primerno predelati in opremiti. Veš, ta kotel mislim spremeniti v podmornico. Tako bom o-mogočil ljudem prijetno vožnjo pod vodo in s tem ogled prečudovitega in tajinstvenega življenja pod morsko gladino. Z našimi fanti v mehanični delavnici sem se že domenil, da bodo prevzeli delo preureditve. Za mojo idejo so bili tako navdušeni, da so obljubili opraviti delo v prostem času in še to u-darniško. Ker bodo zmogljivosti podmornice zelo velike, jo bom dajal na razpolago tudi drugim počitniškim gostom na Rabu. Zato pa bodo naši člani kolektiva imeli na njej 50% popust, otroci do 10 let pa se bodo vozili zastonj. Seveda bo s preureditvijo nekaj stroškov, toda Komunalna banka v Kamniku mi je dala kredit, ki ga bom iz izkupička za vožnje lahko splačal v eni sezoni. Predračun kaže, da bo denarja še ostajalo. Ta bo pa uporabljen za to, da bom poleg treh obrokov hrane lahko dajal domačim gostom še dopoldne in popoldne izdatno malico. Razložil mi je potem načrt preureditve parnega kotla v podmornico in mi natančno razkazal, kje bo vanjo vhod in kje velika okna za ogled podvodnih čudes. Seveda me je zanimalo, kakšen pogon bo imela podmornica. — Za začetek bo na vesla, ko pa bo atomska energija cenejša, jo bom dal preurediti na atomski pogon, — mi je razložil. Martineiov Cene DOPISUJTE V KAMNIŠKI TEKSTILEC Kadrovske vesti Križanka K ADROVSKA SPREJETI NA DELO: Kunštič Anica v DE 10 Jagodic Marjan v DE 13 Kristan Ivan v DE 13 Rokave Marjan v DE 13 Cafuta Franc v DE 20 Les Jožef v DE 20 ODŠLI IZ PODJETJA: Noč Ivanka iz DE 10 — samo-voljno; Rutar Stanislava iz DE 10 — sporazumno; Potez Slavko iz DE 12 — med poizkusno dobo; Pestotnik Silva iz DE — sporazumno; Krampelj Franc iz DE 13 — v JLA. POROKE: Dobovšek Milena por. BRLEČ Novak Marnja por. SLAPNIK Na novi življenjski poti jima želimo mnogo sreče in zadovoljstva. ROJSTVA: NESREČE PRI DELU: Golob Matilda iz DE 13 — na poti iz službe Šimenc Manija iz DE 13 — obratna nezvoda Kočar Frančiška iz DE 10 — obratna nezgoda Baloh Francka iz DE 14 — obratna nezgoda Fabian Rozka iz DE 10 — obratna nezgoda Zorman Franc iz DE 20 — obratna nezgoda Bezovmiik Jožica iz DE 13 — obratna nezgoda REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE VODORAVNO: Trapiš, kropotkin, arica — oro, spak — kapar, sas — Roland, en — papas, N — kazen — bo, carol — ped, ilir — rane, cruz — mason, riž — marais, lafayeitte. Uredniški odbor je prejel 5 rešitev križank im od teh so bili izžrebani naslednji: 1. nagrada Ručigaj Pavla kravata 3