V Liublisni dne 21. novembra 1935. Posamezna Stev. Din Iv Leto XVIII. Upravništvo „Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo »Domovine«, Knaflova ulica 5/ll„ telefon 3122 do 3126 Izhaja vsak četrtek Naročnini tt tniemitro: četrtletno t Din, polletno IS Din, celoletno 36 Din; — to se pravi, da kratkomalo kupim od tebe Severje-vo tvrdko in jo hočem voditi dalje, dokler ti živiš, kot tvoja družateica, pozneje pa kot voditeljica tvrdlfce. Obljubim ti, da jo spravim spet v dober sloves. Noben madež ne bo kazil tvojega imena. In da. ti odvzamem mučno skrb ki ti tare dušo, ti tudi obljub'jam. da bom skrbela za tvojo ženo in njena otroka. Stiske in p-cmanjkania jim ne bo treba troeti.« Oče jo je blaženo pogledal. »To hočeš storiti? Romana! Ali je mogoče?« Da, oče, hočem, samo da ti vrnem dušni mir. Toda s pogojem. Od danes naprej bom jaz odločala, kaj se sme potrositi v naši hiši. Tudi ako založim vse svoje premoženje, je varčnost in preudarnost prvi pogoj. Dati mi moraš pooblastilo. Samo jaz ed'na smem določati, kc'iko naj trosijo tvoja žena in njena otroka. Dam ti besedo, da ne bodo pogrešali ničesar, kar je po pameti, ampak bodo živeli debro in brez skrbi. Pač pa hočem končati to brezumno zapravljanje in ustvariti zdrave razmere. Tako, kakor je zdaj, ne sme ostati, drugače bi bilo tudi moje imetje kmalu razmetano. in vsa moja dobra volja ne bi mogla preprečiti poloma, marveč bi ga kvečjemu oddaljila za nekaj let«. Hinko Sever je prijel svojo hčer za roke, kakor bi segel potapljajoči se po rešilni vrvi. »Romana — ti moje dobro, zlato, velikodušno dete — kako naj se ti zahvalim! Težko skalo si mi odvalila s srca. Da, neomejeno stvo pa je poročal g. Žitnik. Soglasno so bi» la sprejeta vsa poročila in je bil odboru podeljena razrešnica. Pri volitvah je bil z vzklikom in z velikim odobravanjem izvo* ljen za predsednika sreske organizacije g. dr. Albert Kramer. Nato je g. Cimerman prečital listo ostalega odbora, kakor jo je kot predlog za občni zbor pripravil pose« ben kandidatski odsek. G. dr. .""epudei je izjavil, da ne more sprejeti izvolitve na tej listi, in je svoj sklep utemeljil s političnim." in osebnimi razlogi. Lista je bila nato spre« jeta z vsemi proti šestim glasovom. Ko je bilo dano odboru pooblastilo, da po potre« bi kooptira še druge člane in da sam določi odposlance za kongres stranke, je bil dnev« ni red občnega zbora izčrpan. Ob veliki po« zornosti vseh navzočnih je nato g. (r. Kramer podal pregledno politično poročilo. + Dopolnilo-k uredbi o zaščiti kmeta. Ministrski svet je na predlog kmetijskega ministra, ministra za trgovino in industrijo in pravosodnega ministra sprejel uredbo o iz. premembi in dopolnitvi uredbe o zaščiti kmeta. S temi spremembami in dopolnitvami imajo kmetje.dolžmiki, ki iz kakršnihkoli razlogov niso obnovili menice in so zato izgubili zaščito po zadnji uredlbi, pravico, da menico obnove. Za obnovo menice je dovoljen rok do konca decembra 1935 S* tem je dana možnost vsem kmetovalcem, da se okoristijo z vsemi olajšavami, ki jih jim je dala nova uredba. Razen tega se bodo pri obnovi menice mogli okoristiti tudi 3 tem, da bodo lahko rabili menice s polovično takso, kakor določa zadnja uredba o zaščiti kmeta. •> Sestanek narodnega poslanca g. Luka-čiča v Ljutomeru. Iz Ljutomera nam pišijo: Naš narodni poslanec Lulračič Avgust je priredil v nedeljo 17. t. m. v Resnikovi kavarni ob veliki udeležbi Članski sestanek JNS ma katerem je podal zelo zanimivo in objektivno politično poročilo, ki so mu navzočni sledili z veliko pažnjo. Splošno se je izražala želja, da bi se taki sestanki vršili v vseh ob. :.. ..ajali čeda'je temnejša in dež čedalje hujši Kapljalo je, šumelo in curljalo okoli * Strašna smrt rudarja. Nedavno zjutraj se je v premogovniku Bela - Motnik pripetila strašna nesreča, ki je zahtevala življenje 27 letnega rudarja Antona Groznika. S svojim tovarišem je kopač Groznik delal v drugem nadikopu, ko se je iz rova, ki je bil pred meseci zasut z zemljo kot nadomestilom za izkopani premog, nenadno sesula velika plast in Groznika potegnila s seboj v prvi izhod, ki služi za odvažanje premoga do glavnega izhoda. Nesrečnež je bil v trenutku zasut z debelo plastjo kamenja in pirsti, medtem ko se je njegov tovariš Slapnik pravočasno rešil v hodnik drugega nadikopa. Obveščeni rudarji so nemudno pričeli reševalna dela. Šele okrog 7. zjutraj so našli zasutega tovariša. * Knjiga »Z ognjem in mečem« je še zmeraj tista, ki jo v naših podeželskih knjižnicah najbolj berejo, ker je pisana tako živo in napeto, da se vsakemu bralcu hitro priljubi. Vendar pa usoda junakov v te: knjigi ni zaključena Njen pisatelj, slo* veči Poljak Sienkievvicz, razpleta njihovo usodo dalje v svojem še bolj priliubljenem romanu »Malem vitezu«, ki ga bo letos iz* dala založba »Evalit« v Ljubljani. Vsi stari znanci iz romana »Z ognjem in mečem« nastopajo v njem. Gospod Skrctuski, Mu* šalski, Novoveški in drugi, zlasti pa gospod Zagloba, ki tudi v tem romanu iztresa svo* je šale, da se mora bralec časih do solz nasmejati Glavni junak pa je gospod Vo* lodijevski, mali vitez in najboljši borilec poljske ljudovlade. Roman nam popisuje, kako se je gospod Volodijevski srečno ože* nil in moral iti potem nad Turke in Tatare. Svojo hrabro ženico Barbko je vzel s seboj na bojišče Ugrabili so mu jo Tatari, toda rešila se je. Potem pride velika turška voj* ska in začne oblegati slabotne poljske če* te, kakor iih je nekoč oblegal Hmelnicki s Tatari v Zbaražu. Napeti prizori se vrstijo od strani do strani, toda konca Vam ne izdamo, ker Vas nočmo prikrajšati za uži* tek, ki ga boste imeli s knjigo Rečemo iVam samo to: »Če ste prebrali roman »Z ognjem in mečem«, boste brali »Malega vi* teza« s še večjim užitkom in navdušenjem. Zato ga naročite še danes Izšel bo med desci;mi knjigami, ki jih izclaia založba » E v ~' 1vsako leto Vseh deset knjig meh* ko stane 67 dinariev naročniki kniig grma in vsa debla so bila kmalu do korenin mokra. Dež je premočil veje borovcev, hrastov in jelk in naposled je prodrl tudi skozi njun bezgov grm. Ko je naposled dež ponehal, sta biM Sivka in Sneženka do kože mokri. »Brrr!« sta dejali in se otresli, kajti voda je bila za obe skoraj najgnusnejša reč, »dober tek!« Kihali sta v solnčnem soju in mežikali, a od brade jima je kapljalo. — Videlo se je, kakor bi obe jokali. In trip — trip je brizgalo blato okoli njiju, ko sta se oprezno odpravili na pot. Povsod med drevjem so se napravile mlake in ponekod je bil mah tako moker in omehčan, da se jima je do trebuha vdiralo. Toda vendar je šlo vse po sreči: brez nezgode sta prišli iz gozda, ne da bi bili srečali Zvitorepko sli ko°a drugega. Napos'pd sta prišli na veliko cesto; tam sta se prisrčno poslovili in vsaka je šla svojo not. Ko se je Sivka vrnila domov, so otroci pravkar jadrali po potoku za vrtem. Izprosila so si majhen škaf, ki je bil njihova ladja: »En, diva, tri,« so šteli, spustili potem škaf po vodi in letali za njim. kolikor hitro so mogli. To tekmovanje je b:,o zelo napeto in dosti zabave so imeli z m'im, zakaj potok je zaradi dežja zelo narasel in škaf je d^vel z divjo naglico. K sreči ie vodila spodaj brv čez vodo in tam se je škaf za ročai ujel. drugače bi jim bil naposled odplaval še naprej. Tako pa je vselej tam obstal in lepo počakal, da so prišli otroci in ga spet odnesli navzgor. Ko so bili torej po najlepšem 'ekanju za škafom, je najmlajši iznenada iztegnil roko in rekel: »Princeska prihaja!« pa dobe tudi mesečno družinsko revijo »Prijatelj« za polovično ceno 32 dinarjev. Tako stane oboje skupaj le 99 dinarjev za vse leto ali 9 dinarjev na mesec. Naroča se pri upravi »Prijatelja« v Ljubljani, Dal* matinova ulica 10 d. ♦ Deček se je vrgel pod vlak. V Št. Juriju pri Bregu nedaleč od Loke pri Zidanem mostu je služil 14 let star fant pri svojem varuhu, ki je tudi opravljal njegovo posestvo, ker je bil brez staršev. Fant je imel pri varuhu dobro vzgojo, a je bil zelo zamerljive in jezljive narave. Ko mu je gospodar ku. pil obleko, ni bil z njo zadovoljen, zato jo je raztrgal. Gospodinja mu jo je zopet zašila, a deček je zdaj obleko raztrgal na kose in jo pomendral. Razume se, da ga je gospodar zaradi tega dejanja zelo okaral. V onemogli jezi in trmoglavosti je deček sklenil izvršiti samomor. Prejšnji petek zvečer, ko je vezil tovorni vlak iz Sevnice proti Zidanemu mostu. je nesrečni fant legel vznak na tračnice in nastavil glavo, ki so mu jo potem kolesa dobesedno odtrgala od trupla in močno raz-mesarila eno ramo. Strojevodja nesreče ni niti opazil, šele drugi železničarji so kasneje našli truplo Fant je bil sicer zmerom nekoliko čudaški. Včasih je bil priden in je delal čez mero. včasih se pa sploh ni lotil dela in je zamišljen taval okrog. Sodijo, da je bil v trenutku samomora malo duševno zmeden. + Viničarija je zgorela. V eni izmed zad njih noči je nastal ogenj pri viničarki Za. dravčevi Alojziji v Moravcih. Prvi je opazil ogenj posestnik Burkec Anton, ki je pohitel v kapelico in začel zvoniti plat zvona. Na kraj nesreče so prihiteli domači gasilci. Pomagal jim je tudi 24-letni posestnikov -sin Matjašič Janez in rešil svinje. Ko je hotel rešiti še pohištvo, so se nani podrli goreči tra-mi in je dobil hujše opekline po glavi in rokah. Prepeljan ie bil v bolnišnico. Viničarija je zgorela do tal. Ogenj je nastal morda zaradi slabega dimnika. * Rešeni iz valov. Ni še dolgo, ko so delavci začeli prva dela za gradnjo železniškega mostu čez Savo pri Sevnici. Te dni so nape-ljavali čez Savo železno vrv. V Spodnjem Bo-štamju so jo pritrdili na oreh pri bregu ob Savi. Z drugim koncem pa se je napotiio pet delavcev čolnom če? Savo Sred' Sivp, k;pr Mala deklica ji je požugala s prstom ji rekla na moč strogo: »Fej. sram te bodi, da se tako dolgo klatiš okoli!« Toda najstarejši jo je vzel na roke in rekel ves srečen: »Zdaj jo pa kar vzemimo, da bo jadrala!« »Da, dia,« je vzkliknilo dekletce, »to naj bo z? kazen, ker nam je ušla!« Sivka sama pa ni nič rekla. Še nikoli v življenju ni jadrala, zato se še malo ni bala. Brez skrbi in še prav rada je pustila, da so jo položili v škaf. Veselo ie legla na dno, po-mežiknila in začela presti dreto. »Hura!« je kričal najstarejši in mahal z rokami: »Ena, dva, tri!« In s tem se je potovanje začelo. V začetku je bilo zelo prijetno. Škaf je plaval docela mirno in skoraj brez zibanja po vodi. Sivka je sedela v njem tiho kakor riba. Čez nekaj časa pa je pest al tok nemirnejši in škaf je plaval čedalje hitreje, nekajkrat se je ce!o zasukal in potem švignil kakor puščica po potoku navzdol. »Hura!« so spet kričali otroci in tekli kolikor so mogli ob bregu za nj'm; take zabave še nikoli niro imela: »živijo naš divji maček, zdaj naj odjadra prav do konca sveta!« Sivka ni slišala kaj so pravili; čutila je le, da se škaf maje in tedaj so jo obšli docela drugi občutki: »Ježeš,« si je mislila, »kaj bo pa zdaj?« Toda ko je hotela pogledati čez rob je bilo šele vse narobe! Škaf se je namreč zamajal in tedaj je Sivka kar izgubila glavo. »Mijav,« je rekla, legla spet na dno in oči so ji docela počrnele, »prosim vas, prosim ima reka močan tok, se je čoln zdajci prevrnil. Vseh pet delavcev se je znašlo v mrzlih valovih Save Obupno so klicali na pomoč. Mimoidoči so organizirali pomoč. Toda nikjer niso dobili čolna! Med tem so prihiteli tudi ljudje iz Šmarja. Nekdo je dobil čoln, s katerim je priveslal do njih ter jih rešil smrti. Delavci so nad dve uri vztrajali v deroči Savi. * Smrt pod vozom. Huda nesreča je doletela 35 letnega posestnika Jožefa Juga pri Sv. Barbari v Slov. goricah. Na cesti blizu Sv. Barbare so se mu splašili zaradi ropota mimo vozečega voaa mladi voli, ki jih je vodil na sejem. Hotel je živino pomiriti, pri tem pa je po nesreči padel pod voz in obležal z nevarnimi poškodbami. Konja in voz so mu zmečkali trebuh, štrli prsni koš in zdrobili lobanjo. Smrtno poškodovanega so prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer pa je že po nekaj urah izdihnil. * Nevaren ogenj. Predzadnjo nedeljo zvečer je nastal ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Vidoviča Vida v Skorbi in se razširil tudi na hišo. Obe stavbi sta zgoreli do tal. Žrtev plamenov je postalo tudi nekaj pohištva, a živino so rešili. K sreči ni bilo vetra, ker bi bila sicer vsa vas v nevarnosti, ker so hiše po večini krite s slamo. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Hajdine, Gerečje vasi in Ptuja. Kako je ogenj nastal, se ne ve. * Obupal .je, ker ni imel za doto. Horvat Franc. 50 letni posestnik v Graienščaku, ie bil znan priden gospodar. Zadnii čas je bil ze'o potrt in je pogosto iskal tolažbe v pijači. Velike skrbi mu je povzročalo tudi to, ker se ie m ožila n.jegova hči Liza, kateri je obljubil 16 000 Din dote. katerega zneska pa pri današnjem pomanjkanju gotovine ni mogel nikjer dobiti. Te dni je šel v hlev. Ko je č^z čas priš^ žena za njim, ga je našla tamkaj obešenega. Poklicala ie takoj sosede n" pomoč. ki so nesrečneža skušali z umetnim dihanjem ohii-d'fi k živ! len in, toda vps trud ie bil zaman. Naibrišp ie deianie izvršil v duševni zrnp^pnosH. ZeipuMtf ie ženo in pet nepre-skrb1 ■ionih otrr>k. s ka+eri"v vsi čuvstvujeio. * Tri viničarije v plamenih. V Preaadu, občina Osluševci, so preživeli v oetek ponoči mnogo strahu. Ko se je oko:i 23. ure vračal iz svojega vinograda posestnk lože Hojnik iz Brezovca it' opazil kak" so švigali plameni vas. vzemite me ven, da mi ne bo treba več jadrati!« Toda čimbolj ^e Sivka vekala in jadikovala, tembolj so se otroci zabavali: »Slab mornar si.« so kričali: »Kako se moreš tako bati zaradi tega nedolžnega jadranja!« In ko se je škaf prav tedaj spet zasukal je dodal najstarejši- »Saj niti krmariti, ne znaš!« Kmalu nato ie priplaval škaf do brvi. Toda ali je zdaj voda v potoku že toliko upadla, ali pa je S'vka preveč obteževala ladjo — vsekakor se škaf ni ustavil kakor drugače, ampak ie šini! z vso hitrostjo dalje. Zdaj se je začela druga pesem: »Ustavi se. ustavi se!« so klicali otro<5i.< Ali se ne znaš ustaviti, ti škaf neumni?. . . »Svilena mačica, svilena mačica, počakaj nas vendar!« To>da če so klicali sedaj za Sivko ali za . škafom — pomaga1© ni oboje nič. Hitrost ie postajala še večja. Če <*o še tako dsvjali. Sivka in škaf sta se vozila še hit »e je. Naposled sta bila že tako daleč pred niimi, da so otroci uvideli, da vse nič ne pomaga. »Brv je kriva!« je rekel najstarejši. »Ne, ti si kriv!« je reklo dek'etce. Najmlajši pa je vtaknil prst v usta in s solzami v očeh pogledal za škafom: »Zdaj je pa princeska spet šla!« OSEMNAJSTO POGLAVJE Tisoč strahov Med tem pa sta drvela škaf in Sivka strašno hitro po potoku navzdol. Čedalje hitreje je šlo. Časih se je škaf z dnom zaletel v ve- iz neke viničarije. Pospešil je korake, da alarmira vaščane o grozeči nevarnosti. Gorela je nenas tanj ena viničarija posestnika Kolariča Alojzija iz Gajevcev. Zaradi vetra se je ogenj razširil na sosednjo viničarijo Sirčeve Ane, kjer je stanoval viničar Kondrič Prane s svojo ženo in petimi otroki v starosti od enega do desetih let. Ogenj pa je zajel še viničarijo posestnice Bevčeve Alojzije, kjer je stanovala viničarka Vilčnikova Marija. Hojnik Jože je prebudil prebivalce, ki so bih v trdnem spanju in se je Kondričeva družina s petimi otroki rešila iz goreče hiše šele v zadnjem trenutku. V splošni zmedenosti je posestnik Hojnik mislil, da še vsi otroci niso rešeni iz goreče bišs, zato .-e je pognal v plamene, v istem trenutka pa se je že podrlo nanj goreče ostrešje. Le š« z zadnjimi napori se je rešil iz goreče hiše in sta mu zakonca Rondričev a pogasila gorečo obleko. Obležal je s hudimi opeklinami na glavi, obrazu, rokah, nogah in teiesu. Prepeljali so ga v bolnišnico. Vse tri viničarije so pogorele do tal z vsem živežem, pohištvom in obleko. Kako je ogenj nastal, se ne ve. * Smrtna nesreča pri delu. Ko je 30 letni oženjeni delavec Jakob Arh podiral v gozdu posestnika Ffanca Hlastnika v Smarjeti drevje, se je spotaknil ob korenino in padel. Zadel je s tako silo z glavo ob tla, da mu je počila lobanja. Arh je v nekaj minutah umrl. * Z vinom so gasili v vasi Zleginji v žup-skem srezu. Gorelo je veliko skladišče vinskega trgovca Vasica in bila je nevarnost, da se bo požar prenesel na druga poslopja. Ker ni bilo vode, so kmetje s sesalkami črpali iz velikih sodov vino in z njim gasili. * Huda nezgoda. Te dni so hoteli delavci ptujske elektrarne zamenjati pri plinarni neki lesen drog. Na drog se je povzpel elektrotehnični vajenec 18=letni Sakelšek Ka* rel iz Sp. Hajdine. V tistem trenutku pa se je drog zlomil in vajenec je padel na tla in nanj drog. S hudimi notranjimi poškod« bami so ga prepeljali v bolnišnico. * Davica se je pojavila v ptujskem srezu in zahtevala nekaj žrtev. Ljudstvo o davici ni dovolj poučeno in obolele prepozno pošilja« jo k zdravniku, zaradi česar je toliko žrtev. Večina zamenja davico z angino Priporoča« mo, da ljudje pošiljajo bolnike k zdravni« kom, tudi če menijo ,da gre za navadno an« gin o lik kamen, ali pa se je ročaj zapletel kj* ob bregu — tedaj se je tako hitro zasukal, da se je Sivke kar omotica lotila. Dolgo, dolgo sta se tako vozila; voda je kipela in tok ju je gnal. Škaf se je zibal, butal in se zaletaval im kmalto je bila Sivka že drugič zunaj v daljnem, daljnem svetu. Potem pa se je skoraj iznenada docela stemnilo okoli nje, kajti potok je zdaj za vi! pod širok most in potem je prišel v ozko obrdano strugo, ki je imela na obeh straneh kamenite stene, kamor ni nikoli posijalo solnce. Brr! Sredi struge se je ročaj zgoraj zatakni! in škaf je obstal kakor pribit. Ko je "ivka opazila, da škaf stoji, je takoj poskusila splezati iz njega, joda morala je lepo ostati, kakor je bila. Nikjer ni bilo kraja, kjer bi se bila lahko z nogo oprijela. Stene so bile gladke in strme, razen tega pa je segal strop do škafa in komaj da je lahko pomolila glavo ven. Tako je stala zdaj tu. gledala okoli z velikimi, lesketajočimi se očmi in praskala s tačico po robu. »Mijav,« je rekla in glas ji je drhtel. Toda nihče je ni čul tu spodaj, razen velike, tolste vodne podgane, ki je stanovala v razpoki med dvema kamnoma. Pomolila je glavo iz svoje hiše, pogledala jo je in še celo malo od daleč ovohavala, naposled pa je skočila v vodo, da je kar zapijuskalo. Potem je izginila in Sivka je ostala dvakrat sama v tej samoti. Oh, kako grozno, kako grozno! Zdelo se ji je, da sedi v podzemeljski ječi. V krogu je hodila po ška-fovem dnu, praskala po dogah, kakor bi ji to moglo kaj pomagati. Enkrat je razločno za-eula, ko se je nad njo nekaj peljalo, donelo je kakor grom v stru.ei in kamni so se ma na skorajšnje ozdravljenje. * Zopet tragična smrtna nesreča rudarja. V hrastniškem rudniku zasipajo votline, ki nastajajo pri odkopavanju premoga, z ilovko. To vozijo iz posebnega zasipnega kopa v jamo. V nedeljo zjutraj sta odkopa« vala na nasipnem kopu ilovko in jo nakla« dala v vozičke poleg drugih tudi rudarja Franc Potrpin in Franc Knez Kmalu je opa« zil Potrpin, da se je odtrgal na vrhu kopa večji kos gline in drsel po mokrem pobočju navzdol. Potrpin je opozoril tovariša Kneza na nevarnost; da pa je bila zanj nevarnost še večja, se ni zavedal Knez se je z vso na« glico odstranil, velik kos ilovke pa se je te« daj zvalil na Potrpina in ga podrl Ko so mu prihiteli tovariši na pomoč in odstranili težko breme, je bil Potrpin že mrtev Ne« srečni rudar je štel 35 let Zapustil je vdovo in štiri nepreskrbljene otroke, starše, dva brata in sestro V prejšnjih letih je bil Po« trpin vnet član narodnih društev. Odkar pa mu je rasla družina in se slabšal zaslužek, se je popolnoma posvetil svoji družini, kateri je bil zelo skrben oče. Blag mu spomin! * Smrtna nesreča ali kaj. V mariborski bolnišnici je umrl posestnik Josip Kropej iz Boča nad Selnico ob Dravi, ki so ga bili pripeljali v bolnišnico nezavestnega in s počeno lobanjo. Nekatere priče so izpovedale, da je dobil Kropej smrtne poškodbe, ko je str. moglavil po neki strmini- Nekateri zdravniki pa 30 izrazili mnenje, da izvirajo poškodbe od udarcev 3 topim predmetom. da kdo pač naj bi jo bil čul? Voz se je mirno odpeljal dalje in kmalu je bil tako daleč, da ga ni več slišala. »Od lakote bom umrla, od lakote bom umrla,« si je vsa obupana mislila Sivka, toda prav tako le ni bilo. Počasi je voda v potoku upadla in ko je potekla dobra ura, se je že toliko znižaia, da se je škafov ročaj zgora.l sprostil in da se je začela ladja spet premikati. Toda zato nevarnosti še ni bilo Konec. Res sta prišla iz grde struge, toda kmalu je tok podvojil svojo hitrost. Drvela sta mimo travnikov ir polj. pod jelševim grmovjem in mladimi jelkami, mimo hiš, plotov in vrtov, dalje, čedalje bolj daleč v svet. Sivko je seveda obhajal grozen strah, kajti škaf se je neprestano ziba! in tresel, toda držala se je hrabro, kolikor se je mogla. Čez nekaj časa je občutila, da se vozita malce počasneje. Samo časih se je škaf še kam zaletel in naposled mirno obstal. Oprezno je pokukala Sivka čez rob — njen vrat je postajal čedalje daljši, gledala je naprej, gledala je nazaj in kar svojim očem ni mogla verjeti. Tega ji tudi ne smemo zameriti, kajti ko je poslednite pogledala ven, so bila drevesa, pa tudi hiše še tik zraven nje in zdaj — zdaj je ležala sredi velikega vodovja in na obeh straneh je bilo daleč do kopnega. Slaboten veter jo je hotel pognati dalje, toda imel je komaj toliko moči, da je ma'o dvignil va'ove. Okoli nje so letale muhe in komarji in časih je skočila riba kvišku in hotela kaj ujeti. Tu je moralo biti na debelo rib, ker je neprestano pljuskalo in ena je skoraj padla v škaf. Ležala je za trenutek na robu, toda prav tedaj, ko je hotela Sivka dvigniti šapo in se * Živo srebro v lipovem čaju bi kimalo postalo usodno za 84-letnega preužitkarja Fr. Lorberja iz Poličke vasi pri št. Ilju v Slov. goricah. Ko je videl v čaju majhne kroglice, je stopil k sosedu in ga vprašal, kaj naj bi to bilo. Sosed mu je pojasnil, da gre za živo srebro, ki bi povžito s čajem, moglo povzročiti zle posledice. Za zadevo so izvedeli orožniki, ki so uvedli preiskavo. Pri zaslišanju je starček izpovedal, da mu je pred dnevi bilo silno slabo in da je neprestano bljuval. Izrazil je bojazen, da ga hočejo zastrupiti. V zvezi 3 tem so orožniki ovadili državnemu W.il-stvu neko žensko- * Strel v glavo. Predzadnjo nedeljo sta se sprla 31 letni posestniški sin Konec Franc s Polene pri Konjicah in tvorniški delavec Josip Bobik iz Z-reč, ki je pred neko gostilno v Konjicah v hudi jezi potegnil iz žepa samokres ter ustrelil Konca Franca v glavo. Konec je ostal še pri življenju in je v celjski bolnišnici. * Ker je hotel slaboumno oslepariti za 15.000 dinarjev, je sedel na zatožni klopi pred mariborskem malim kazenskim senatom 43 letni posestnik Tvan Mlakar iz Zgornjih Hoč. V obtožnici se navaja, da je s kupno pogodbo, ki jo je sklenil z vdovo Marijo Heričevo iz Zgornjih Hoč, izkoristil njeno težavno imovinsko stanje in njeno nezadostno znanje o pomenu kupne pogodbe v tem smislu, da se je pogodil z nio za nakup nepremičnine, ki je vredna 30.000 dinarjev, za vsoto 15.000 dinarjev. S tem bi bila Heričeva oškodovana za 15.000 dinarjev. V obtožnici se navaja, da je Heričeva nekoliko slaboumna, zaradi česar ni mogla preceniti pomena takšne pogodbe. Dalje se v obtožnici navaja, da je v smislu trditve Heričeve obtoženi Mlakar obljubljal Heričevi, da se bo oženil z nio. Mali senat je obsodil Ivana Mlakarja na 1 leto 8 mesecev strogega zapora, 2000 dinariev globe in triletno izgubo častnih državljanskih pravic. * Zgodba o ciganskem konju. Nedavno so se pojavili okrog Višnje gore cigani in se utaborili potem ob cesti blizu Šmarja. Pa je prišel mimo posestnik iz okoliške vasi, ki se dobro razume na konjske kupčije in začel ba-rantati za konje. Naposled je zamenjal 3vojega konja za lenega cieanskeara rjavca. je že veselila, da bo dobila dober prigrizek, je riba zdrsnila nazaj v vodo. Drugič je jadrala tik mimo velikega ptiča, ki je ležal na vodi in veslal. Imel je dolg koničast kljun in okoli vratu debel deče rjav ovratnik. Prav tedaj ko ga je hotela Sivka vprašati, ali ji ne bi hote! malo pomagati, se je pognal na glavo v vodo in izsrir.il. Sivki je bilo hudo, da ie morala ubosra živa'ca na tak način utoniti, toda Domagati ji ni mogla. Zaradi varnosti je še nekaj časa pazila, toda ni je mogla več zajedati, šele ':o jo ie že zaneslo daleč stra.n. je opazila, kako it njen ptič priplaval na dan med širokimi I okvar.^e-vimi listi. Snet je bi' prav tako živ kakor prei, dolgi, koničasti k'iun je imel pripravljen in ikola vratu je ime' svoi ovratnik iz peria. Toda biti je moral docela sluh. ali pa domišljav prevzetneš. ker ea je Sivka večkrat poklicala, pa se ni niti ozrl za njo. Med tem je postalo prijetno toplo. Solnce ie pripekalo v škaf in Sivka je leno ležala na dnu in mežikala. Niene oči so postajale čedalje maniše. dostikrat so se doc.p-la zaprle in naposled se je Sivka zvila in zaspala. DEVETNAJSTO POGLAVJE Boj s kačo »K vi vit!« je reklo nekaj tik ob njenem ušesu, da se je k r stresla. Tod« lekdo se je še dosti bolj prestrašil in to je bila mala pastiričica. ki ie -°dela na robu škafa in stresala repek Od strahu jo ie kar odneslo v višave, ko se je Sivka premaknila Res je videla, da v škafu nekaj leži, da pa je to pravcata živa mačka — ne, to se ji še sanja« lo ni (Dalje prihodniič) Cigan je pa tič in za svojega konja je zahteval še 750 Din, ki mu jih je posestnik tudi odštel. Ves al ara da dobre kupčije se je posestnik vrnil domov. Toda čez dva dni je opazil, da rjavček nekam težko diha. Izkazalo se je, da je nadušljiv, kakor je pač navada pri ciganskih konjih. Kaj zdaj? Kdo ve, kje so že cigani. Ciganska družina, ki je taborila blizu Šmarja, je bila med boljšimi, saj je imela s seboj celo svojega župana. Toda cigan bi ne bil cigan, če bi ne sleparil. Posestnik je povabil s seboj svojega prijatelja in ubrala sta jo za cigani. Prehodila sta vse kraje okrog Grosuplja, Šmarja in Škofljice in šele čez tri dni sta izsledila cigansko družbo v gozdu blizu Turjaka. Zanimala sta se naj prej, če imajo cigani še konja, ki so ga dobili za svoje nadušljivo kljuse, potem sta se pa obrnila na orožnike. Le ti so prišli in odgnali po silnem kričanju in javkanju vso cigansko družino v Višnjo goro na sodišče. Bilo jih je sedem voz. Ker pa je bila nedelja, so vtaknili vklenjene cigane do prihodnjega dne v sodne zapore. Drugi dan so stopili pred sodnika. Posestnik se je s cigani pobotal, tako da ie dobil nazaj svojega konja in še 300 Din. Pri kupčiji je imelo seveda zadnjo besedo sodišče, ki je dalo posestniku in ciganu za nagrado po teden dni zapora pogojno za eno leto. Prihodnjič si bo mož dobro premislil, preden bo barantal s cigani, za nameček je bil pa še obsojen, sicer samo pogojno, vendar je pa to neprijetno toliko bolj, ker je že tako hudo oškodovan. * Samomor v ječi. 28 letni Kožar iz Dvorske vasi je bil nekdaj orožniški pripravnik, a so ga zaradi nekega prestopka odpustili. Nedavno je bil osumljen tatvine in odveden v preiskovalni zapor v Velikih Laščah. Ko je drugega dne prišel ječar v njegovo celico s hrano, ni mogel odpreti vrat. S silo jih je potegnil in ko so se toliko vdala, da je mogel pogledati v celico, je opazil Kožarja visečega na vratih in zadrgnjenega s hlačnim jermenom. * Ponarejalec kovancev se je skril v vodo. Te dni so orožniki zasačili v Šmartnem ob Dreti nekega Paliča Josipa iz Erduta v du« navski banovini, ki se je pred orožniki skril v vodo. Ko je namreč orožnike zagle« dal, je skočil v bližnjo Dreto in skoro do vrata v votli čakal, da orožniki pasirajo do» tično mesto. Imel pa je smolo, da so ga orožniki zapazili, izvlekli iz vode in privedli v zapore gornjegrajskega sodišča. Palič je osumljen ponarejanja 20 dinarskih kovan« cev Še istega dne so arehrali orožniki tri njegove sodclavce domačine ter jih odvedli v zapore. Pri nekaterih so našli ponarejene 20dinarske kovance, ki so slabo izdelani. Blešče se belkasto in ne žvenkečejo * Nagnito truplo mrtvoro.ienčka so našli v Lendavi. Pri raztelešen ju so dognali, da je otrok moral biti že dalje časa v vodi, ker so trupelcu manjkale obe nogi in leva roka. Tudi se je ugotovilo, da ie moral priti otrok mrtev na svet. * Žalosten konec vasovanja. Mali kazen« ski senat v Ljubljani je sodil samskega po« sestnika, 23«letnega Filipa Bohinca iz Mav« čič, obtoženega zločina uboja. Bilo je 24. septembra okoli polnoči. Čez Savo sta pri« šla v Trboje vasovat Bohinc Filip in njegov Prijatelj Jože Jeraj. Prvi je pristavil lestvo k Miciki Uraničevi, drugi pa se je zglasil pri Bohinčevi Mariji. Po vasi se je začulo vriskanje domačih fantov, ki so prišli do lestve prvega obtoženca in tudi k drugemu. Po kratkem prerekanju so zapele vile in nož je stopil v funkcijo. Fantje so se strnili v klopčič na rožnem vrtcu Micike Bohinče« ve. Vse je bilo tiho. Toda prepir se je ža» lostno končal. Filip Bohinc je zamahnil z od« prtim nožem najprej proti Uraniču, nato pa za vrat proti Jožetu Bizjaku, čevljarskemu pomočniku iz Vogelj. Sunek je bil tako močan, da je prerezal Bizjaku zadaj hrb« tenjačo v prečnem obsegu in se je Bizjak mrtev zgrudil na tla. Uboja obtoženi Filip je dejanje priznal, zagovarial pa se je s silobranom. Zaslišanih je bilo več prič ki so opisale nočni dogodek. Pretep je trajal le dobrih deset minut. Mali senat je Filipa Bohinca obsodil na dve leti strogega zapora zaradi prekoračenja silobrana Plačati mora tudi vse stroške kazenskega postopanja in izvršitve kazni, očetu ubitega pa za pogreb« ne stroške 2000 Din ♦ Vode nanašajo utopljence. Kar so po zadnjem deževju reke znatno narasle, so na mnogih ovinkih našli ljudje trupla utopljencev. Najbolj zagonetna je vsekako najdba, ki so jo odkrili ljudje na levem bregu Kolpe pod Hrelinom pri Starem trgu v črnomelj-skem srezu. Tam so našli truplo 30 do 35 letnega moža. ki je imel na glavi tri glebeke vreze z nožem, kar jasno priča, da je postal žrtev zločina. Neznahi utopljenec je bil 175 cm visok, slabo hranjen, sicer pa močne postave, rjavih angleško pristriženih brk, rjavih oči in slabih zob. Oblečen je bil v modre caj-gaste hlače in sipodnje hlače iz bele tkanine z modrimi progami, obut pa v nizke črne čevlje. Na levem bregu Save pri Vidmu, brežiš. kem srezu so v nedeljo našli moško truplo, ki je moralo ležati v vedi že kak mesec dni in ie bilo močno razpadlo. Neznanec je bil 35 do 40 let star, v gornji čeljusti je imel štiri zlate zobe, oblečen pa je bil v sivo črtasto srajco z ovratnico enake barve, v dolge cajgaste hlače in visoke črne čevlje iz boksa- Pod Brezovim, pri Blanci med Sevnico in Rajhenbur-gom pa so na savskem bregu našli truplo neznane, 20-letne ženske majhne, močene postave, pristriženih kostanjevih las in okroglega obraza, oblečeno v letno obleko modre barve z belimi in rdečimi cvetlicami. V ušesih je neznanka nosila zlate uhane. ♦ 14 letni deček je ustrelil 12 letno sestrico. V Borčecu na Hrvatskem se je 14-letni Jure Kormanič igral s puško, ki se mu je naenkrat sprožila in strel je pogodil njegovo sestrico 12.1etno Jagico, da je obležala takoj mrtva. Videč, kaj je storil, je deček pobegnil iz vasi. toda orožniki so ga kmalu našli. ♦ Ponočni rokomavhi. V Pernici pri Sv. Marjeti ob Pesnici ,se je pojavila skupina predrznih nočnih rokomavhov, ki so izropali stanovanje treh posestnikov, nato pa so bili prepodeni. Fr- Kailohu iz Pernice so odnesli obleke, perilo in drage reči, posestniku Antonu Marku so izropali klet, odnesli večjo količino jabolčnika in jabolk, posestnici Olgi Aicherjevi pa so odnesli razno perilo, obleke, čevlje, posteljnino in nekaj zlatnine. ♦ Pobegniti je hotel. Požigalec Henrik W. ki je zaradi odklonjene ljubezni zažgal domačijo dekletovim staršem v Kumrovski vasi na Kočevskem, kakor smo že poročali, je bil odpravljen v zapore sreskega sodišča v Kočevju. V zapora je neprestano zatrjeval, da se je moralo tako zgoditi, da je moral zažgati. Kazal ni nikakega kesanja. Skušal je pobegniti iz ječe. S koncem posteljne stranice je razkopal zid pri oknu, da bi odstranil okenske železne križe in jo tako cdkuril skozi okno-Ječar g. Kralj pa je nakano pravocap.no opazil- Tudi na posteljnini je jetnik v divji jezi naipravil znatno škodo. Na zahtevo državnega tožilca je bil požigalec te dni odveden v novomeške sodne zapore. ♦ Nevarna tolpa vlomilcev ped ključem. Orožniki v Križeveih na Hrvatskem so s pomočjo zagrebških detektivov prijeli člane nevarne tolpe, ki je ogražala zadnje mesece imetje in življenje prebivalstva po vsej sav ski banovini. Vodja te tolpe je bil pekovski pomočnik 35 letni Ivan Juričič. Njegov glavni pajdaš je bil Sabolovid Leorold, 35 let stari ključavničar. Ria.zen teh dveh so prijeli še štiri njune pomagače, za dvema so pa izdaji tiralico. ♦ Nasilen zaljubljenec. Krošnjar Jožef Skobelnik iz Cvetlina je že tri leta zalezoval 21«letno Klaro Hreničevo, hčerko posestni« ka v Cvetlinu. Dekle pa ga ni maralo. Ker zaljubljeni Skobelnik ubogi mladenki ni dal miru, se je odločila, da zapusti domači krai. Napotila se je v Ptuj. kjer je hotela dobiti službo. Ko ie Skobelnik to izvedel, se je ta« koj odpravil za njo in Jo na dravskem mo« stu v Ptuju srečal, ko se je vračala dom>v. Posrečilo se ji je izmuzniti. Ko pa je prišla do brega pri Cvetlinu, se je nenadno za njo pojavil zaljubljenec. Videč, da je v nevar» nosti, je zbežala v bližnji gozd, da se skrije. Skobelnik pa je tekel za njo, potegnil nož in jo zabodel v hrbet. Gotovo bi jo bil za* klal, ako ne bi prihiteli na pomoč drvarji, ki so slišali obupen krik dekleta. Nevarno ra* njeno dekle so spravili v ptujsko bolnišnico, fanta pa zaslišujejo orožnikL * Namesto mastne pečenke smrt. Krneč« ki fant Petan iz rajhenburške okolice je pri* šel predzadnjo nedeljo v gostilno k Rogovi* ču na Velikem Kamnu, kjer je zahteval od gostilničarja mastno pečenko. Ker gostil« ničar pečenke ni več imel, mu je ni mogel dati, pač pa je rekel, da mu da rajši zastonj, vina, če hoče piti ali pa mu pripravi kakšno drugo jed. Toda Petan je neprestano trdo* vratno zahteval mastno pečenko. Ker gostil* ničar ni mogel ugoditi njegovi želji, je sko* čil Petan v njega ter ga začel neusmiljeno tt-psti. V gostilni so bili istočasno še trije fantje, ki so se odstranili na cesto, ko so videli, kaj počenja Petan. Gostilničar in Pe« tan sta ostala v sobi sama. Takrat je Petan segel z roko v žep, česar se je gostilničar prestrašil, misleč, da ga bo Petan z nožem, in je tudi sam segel po nožu, v silobranu zamahnil proti Petanu ter ga po nesrečnem naključju zadel naravnost v srce. Petan je ostal na mestu mrtev. Na lice mesta so takoj prišli orožniki s Senovega in nesrečnega go* stilničarja odvedli v kozjanske zapore. Ta dogodek je globoko pretresel vso okolico, in to tembolj, ker so poznali gostilničarja kot skrbnega gospodarja in dobrega družin* skega očeta, ki dos^j še ni bil kaznovan, medtem ko je rajni Petan imel že več kazni za seboj. 7 let robije, ker je zažgal zaradi zavaro' valnine. Te dni se je zagovarjal pred malim senatom v Mariboru 25«letni posestnik Ivan Drevenšek iz Rač. Lani mu je zgorelo go« spodarsko poslopje do tal. Bil je zavarovan pri »Slaviji« za 25.000 Din. škoda pa je bila ocenjena na 12.344 Din. To vsoto je dobil tudi izplačeno. V času požara je bil Dreven* šek v sosednji vasi na delu ter je tam tudi prenočeval. Zaradi tega je lahko ogorčeno in uspešno zavračal vsak sum, da bi bil on požigalec lastnega imetja, dasi se je nekaj časa o tem šušljalo okrog, ker je bil zadol* žen čez glavo in mu je zavarovalnina prišla kakor nalašč. Letos pa se je Drevenšek skregal s svojim polbratom in ta ga je pri« javil, da je sam podnetil ogenj na svojem gospodarskem poslopju. Drevenšek je več* krat tožil polbratu Matiji Vindišu, da se ne bo mogel drugače izkopati iz hudega položa« ja, v katerega je zašel zaradi dolgov, kakor s požigom. Dan pred požarom mu je kazal svečo ter mu pripovedoval, da se bo prihod« njo noč posvetilo na njegovem gospodar« skem poslopju. Potem je odšel na delo v so* sednjo vas. ponoči pa se vrnil s kolesom skrivaj domov, zanetil pcža.r ter se takoj : spet vrnil nazaj, da je tako z alibijem odvr* nil ves sum od sebe. Obsodili so ga zaradi požiga na sedem let robije in trajno izgubo častnih pravic. * Razsodba v našičkem korupcijskem pre ■} \ cesu. Dne 18. t. m. je bila po dolgotrajni obravnavi razglašena razsodba v nasički aferi. Obsojeni so: dr. Svetozar Grgin na pol drago leto ječe, dr. Filip Schlesinger na dve in pol leta ječe, Žita Živanovič na tri leta ječe iu trajno izgubo državne »'užbe, Adolf Schlesinger na sedem let ječe, Aleksander Sohr na osem let ječe, Alfred čučka na eno leto in osem mesecev ječe, Viktor Gut tmann na eno leto in štiri mesece ječe, dr. Zvoni mir Bratanič na dve leti ječe, Ervin Lovrič na eno leto zapora, Alfred Sprta na eno leto in šest mesecev ječe, Mavro Sv/ič na štiri leta ječe in trajno izgubo državne s'užbe, Aleksander Božič na dve leti ječe in trajno izgubo državne službe, dr. Ni~ koia N i k i c na štiri leta ječe, izgubo državljanskih pravtic in trajno izgubo javne služba^ dr. Dragol jub Jevremovič na tri leta je-ie, izgubo državljanskih pravic in izgubo dr-fevne službe za vedno, Ervin Sartori na eno leto ječe in izgubo državljanskih pravic za tri leta, ZoLtan Herzog na eno leto in štiri mesece Ječe, Filip Winter, Rihard Baumgartnear, Hin-ko Bedenič, Josip Fišer, Julij Grajner, Aladar Le&mdorfer po osem mesecev zapora, Geza Fejte na eno leto zapora, Feodar Bukovala, Draguitin Oakarevič, Vladimir Černi, Miloš Cirkovič in Franc Istenič po dva meseca zapora, Pavle Fekete na en mesec zapora, Mirko Fridman na tri mesece zapora, Aleksander Kezič, Viktor Kladnik, Trajča Kotevič in La-(ar Ciril po en mesec zapora, Gligorij Lisa, Djordje Markovič, Milutin Martinovič in Grigorij Mišič po pet mesecev zapora, Galeb Mi-dič na tri mesece zapora, Dragomir Nedeljko-vič na en mesec zapora, Jovan Ničiforovič na dva meseca zapora, Franjo Ogorelec na šest mesecev zapora, Dimitrij Pastuhov na dva meseca zapora, Viljko Rajman na 10 mesecev tapora, Milisav Stisovič na tri mesece zapora, Pavle Ciring na tri mesece zapora, Mihajlo Zuravjev na tri mesece zapora. Ostali obto-šenci so oproščeni. ♦ Smrten padec v jarek. 71 letna poseet-tica Uršula Zagorškova iz Podvincev je šla v nedeljo obiskat svojo hčer v Novo vas pri Ptuju. Ko se je zvečer poslovila, je odšla po bližnjici domov. V gozdu pri Podvincih pa je Egirešila pot in padla v globok jarek. Pri pad. cu ni dobila poškodb, pač pa se je zarila z obrazom v blatno dno in se tako zadušila. Raztelesenje se ne bo vrjilo, ker je razvidno, da je nesreča nasrtala po naključju. ♦ Neprevidnost pri nalivanju petroleja. Nedavno zvečer se je zgodila na Ojstrem huda nesreča, pri kateri je dobila hude opek. line 50-letna Jožefa Guzejeva, žena upokoie-nega rudarja. Mlajši sin je nalival petrolej v svetilko, v kateri je gorel stenj. Prilivajo-či petrolej se je vnel v svetiljki in obenem tudi v steklenici. Sin ie zagnal oboje od sebe. Oboje je priletelo materi v krilo, ki se je vnelo. Takoj je bil snodnji del telesa ves v plamenu. Sama z rokami in domači so zaduši,li ogenj. Nesrečnica je pa le dobila hude opekline po nogah in rokah. Prvo pomoč ji je nudil rudniški zdravnik g. dr. Arnšek in odredil takojšen prevoz v Ljubljano. * Mrliča so zasramovali. V Zgornji Besni-ci je ležal nedavno na mrtvaškem odru sin posestnika Janez Kozja k. Mrliča so vaščani in znanci po stari navadi v?o noč kropili. Ob 2. ponoči se je odnekod pripeljala z avtomobilom družba petih moških. Eden je ostal pred hišo, ostali štirje pa so vstopili- Izmed teh je eden mrtveca pokropil, nato pa je stopil od odra nazaj in začel pokojnika zmerjati in psovati z zelo neizb,ranimi besedami. Očital mu je tudi uboj. Naposled je še pljunil proti mrtvecu. Družba je nato šla iz hiše in še zunaj po vasi rogovilila in sramotila mrtvega Kozjaka. Zadeva je prijavljena orož-ništvu. * Drzno razbojništvo je bilo izvršeno v nedeljo zvečer v Limbušu. Pozno zvečer so se pojavili pri posestniku Curiču neznanci z namenom, da izropajp klet. Da bi pa bili nemoteni pri svojem tatinskem poslu, so čuriče-vega sina, ki je bil sam doma. zvezali itn mu usta zamašili s cunjami. Vendar kljub temu niso uspeli, ker so bili prepodeni. Orožniki vneto zasledujejo razbojnike. * Pri pomirjevanju nevarno poškodovan. V neki gostilni litijske okolice so popivali in po stari navadi je sredi noči nastal preživahen pomenek zaradi nekih deklet. Razdvojeni v dve gruči so se fantje ločili, nato pa so začeli obračunavati gostilniški prepir na dvorišču. Najhuje jo je skupil Sladič Franc, ki ga je eden izmed pretepačev razrezal z nožem, da se je nezavesten zgrudil na tla. šele žrtev je ustavila pretep. Ponesrečenega so nato položili na voz, ter ga sredi noči prepeljali k litijskemu zdravniku dr. Vladimiru Oriu, ki je nudil poškodovancu prvo pomoč in mu sešil hude rane. Sladič je dobil vbode pod očesom, ušesom, pod pazduho, v stegno, a najnevar- nejši sta rani, ki ju je dobil v obe strani vratu. K sreči ni bila prerezana glavna vratna žila, sicer bi nesrečni mladenič izkrvavel. * Po pomoti ubit vasovalec. Arnušt Jakob, 23 letni posestnikov sin iz Belavsaka, ki se je pired kratkim vrnil od vojakov, je šel vasovat k svojemu dekletu Mlakarjevi Jani v Luptav. Govoril je z dekletom pri oknu. Prišel pa je mimo nekdo in mu zadal z nožem za levo uho tak sunek, da so izstopili možgani in je fant čez nekaj trenotkov izdihnil. Aretirali so nekega Nigota iz Laiptave in ga odvedli v sodne zapore v Ptuju. Obdolženec je priznal zločin, a se je izgovarjal, da je bil napad namenjen nekemu drugemu. Arnušt je bil znan kot jako miren in delaven fan * Vbiičar je pil gospodarjevo vino. Mariborski mali senat je obsodil 25 letnega vini-čarja Tomaža Zemljiča iz Loža,ne na pet mesecev strogega zapora ker je v času od februarja do novembra lani precej izpraznil klet svojemu gospodarju Josipu Kugyju v Koša-kih. * ...u, od onstran meje. Studenški orožniki so izročili okrožnemu sodišču 25 letnega zidarskega pomočnika Engelberta Kolerja iz Ve-likovca in Katarino Kolerjevo. Oba sta prišla 8. t. m. preko meje s prepustnico. Nista se pa po predpisih v dveh dneh vrnila, marveč sta prispeal v Maribor. Pozneje sta se naselila v Studencih. Dne 15. t. m. sta se pojavila v Hočah in hotela izvršiti vlom pri viničarki Ceciliji Babičevi v Hočkem Pohorju. Toda sosedje so čuti ropot in Kolerjevo prijeli. Za njim pa je zmanjkala vsaka sled, dokler se ni posrečilo studenškim orožnikom izslediti tudi njega. * Vlomilec se skriva. V Poljčanah in okrog straši nepridiprav, ki vlamlja in krade. Naši vestni orožniki so takoj vse ukrenili, da bi prišli vlomilcu do živega. Skrbno so pregledali tudi kos stekla raz* bite šipe in ga poslali v Maribor, kjer so na policiji po prstmh od tisk'h spoznali, da gre za zloglasnega vlonrlca 26detnega Franca Črepinka iz Zg. Polskave, ki ima na vesti tudi zadnja dva vloma v SI. Bistrici in Hočah. * Kmalu se je ujel. Orožniki v Košakih so že dalje časa zasledovali 28 letnega brezposelnega delavca Jurija, ki je bil svoiečasno v službi pri posestnici Kacovi v Košakih, kjer se je naveličal dela in lepega dne neznano kam izginil. Z njim pa so izginili tudi moško kolo, nekaj zlatnine in usnjen jopič. Te dni so ga orožniki slučajno izsledili in ga aretirali. * Maščevanje nad nezvestim ženinom. Ana Fekonjeva, 32 let stara dekla iz Negove, je služila pri posestniku Jožefu Pelclu na ščav-nici. Pelcl je bil vdovec ter se je dekla zanašala, da jo bo vzel, kar ji je, kakor je zatrjevala pred sodniki, večkrat obljubil. Vendar se je potem vse skupaj preobrnilo, da se je Pelcl oženil z drugo in Fekonjeva je odš'a z iezo od hiše. Dobila je potem drugo s'užbo, ki io je pa tudi kmalu zapustil. Dne 28. avgusta ie šla od novega gospodarja in deiala. da pojde domov k materi v Ihovo. Med not-to pa jo je ieza zanesla v glavnico k Jožefu Pelclu. Hotela se mu je maščevati 'n je storila to s požigom. Natprej je nosku šala zažgati kup dračja po'ee hleva. Ker pa ni hotelo goreti, ie vtaknila vžigalico v slamo. Pelclu je nožar uničil gospodarsko poslopje. Pred mariborskimi sodniki je bila Fekonjeva obsoiena na 4 let a in 2 meseca rob;je. 3 leta i(7067 Lu xembourg — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. 56 ŽENSKI VEŠTNIK Nekaj besed o frizuri Preča je zdaj zelo v modi- Moramo jo pa večkrat menjati, zakaj če si prečo leto in dan češemo zmerom na enem in istem mestu, postanejo lasje tam bolj redki in dobimo počasi majhno plešo. Zato je priporočljivo, da imamo prečo reemo, en mesec na desni strani, drugi mesec jo pa počešemo na levo stran, enkrat više proti sredini glave, drugič spet bolj nizko proti ušesiu. Posebno velja to pravilo za starejše ženske. Lase, odnosno glavo je treba vsaj eokrat na mesec umiti. Glavo umivati s toaletnim milom ni priporočljivo. Najbolje je glavo umivati s praško miza lase. Kdor ima zelo suho kožo na glavi, naj si lase namaže, ko so že suhi, z briljantiino- Kadar se počešeš, las ni dobro močiti z vodo. Taki lasje postanejo hitro mastni in umazani. Namaži si jih rajši z briljantino ali pa s kakim finim lasnim cljem. Za kuhinjo Svinjska rebra z gorčico. Rebrca razrezi, potolči, osoli in jih na masti po obeh plateh dobro opeci- Opečene deni na topel krožnik in postavi pokrite na teplo. Na mast, v kateri si pekla rebrca, pa stresi eno.drobno zrezano čebulo. Ko čebula malo porumeni, posuj dve žlici moke. in ko tudi moka porom oni, dodaj žličico gorčice, žiličico kisa in toliko vede. da dobiš nekoliko gcstljato omako. V to omako zdaj zloži opečena rebrca. Dodaj še eno drob. no zrezano kislo kumarico in žlico paradižnikove mezge. V tej omaki duši rebrca do mehkega. Če se med dušenjem omaka pokuha in postane pregosta, prilij še malo vode- Zraven daš dušen riž. valjance in slično. Golaž od divjačine. Meso divjačine, kakor srne. gamsa, divje race, mera zmerom nekaj dni ležati na hladnem, da se obleži in postane mehkejše. Osemdeset dek mesa (srne) zreži na drobne kose. V kozi razbeli mast in malo slanine, stresi na mast dve drobno zrezani čebuli, in ko čebula porumeni, stresi meso na čebulo. Meso zdaj tako dolgo praži, da se dobro zapeče- Nato osoli. dmdaj žličico slad. ke paprike in zalij z vodo. Vode prilij toliko, da je meso pokrito, in pokrito duši do mehkega. Četrt ure, preden daš na mizo zamešaj v skodelici žlico moke in tri žlice kisle smetane. Zmešano smetano mešaje zakuhaj v golaž, dodaj še malo sesekljanega peterši. lja. in ko je vse skupaj vrelo četrt ure. daj na mizo. Zraven daš žličnike. Jabolčni kuh. Mešaj, da narase, 10 dek sirovega mašila, 12 dek sladkorja v prahu, tri rumenjake in naribano lupinico pol limone-Nato primešaj tri v mleku namočene in otis-njene žemlje. 10 dek olupiienih zmletih mandeljnov ali orehov, četrt litra sladke smetane in sneg treh beljakov. Kozo dobro pomaži, polovico testa zlij v kozo in razravnaj (če imaš, položi na testo oblat). Tri mehka jabolka olupi, tenko nareži in nadevaj po testu, posuj po jabolkih sladkorja, cimta. pest roz;n in pokaoaj še z razpuščenim sinovim mislom. Zdaj zlij še ostalo testo po jabolkih, razrav-naj in peci približno eno uro. Pečeno z-reži, naloži na topel krožnik, posuj še s sladkor, jem in daj na mizo. Program radia LJubljane od 24. novembra do 1. decembra Nedelja, 24. novembra. 7 30: km»t::eka u~a: Kmet Ln dtržan« (KnoSelj Josip); 8.00: napoved časa, poročila, objava sporeda; 8.15: telovadba (Oi-riil šouikal); 8-45: veseili napevn (p!cš5e): 9 *5: prena» cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve; 9.45: versikn predavanje (p. dr. Roman Toni i nec); 10.00: koncertna matineV) (radijski orkester); 11.00: vokalni koncert Marjane Rusa. Slana Zagrebške opere, pni klavirju prof. Marjan L'pov-šek; 11.40: Otiroei pred mikrofonom (mladinska ura); 12.00: napoved časa, ob:>ava sporedia. obvestila; 12.20: Ka.r kna-m«, to Vam damo (plošče); 15-00: valčki im polke (plošče), vine« saksofon eno (Ziherl M'i,k»; pri klavirju pt>f Marjan L'pov-5ek); 16.00: gospodinjska ura: O kroinpirnj (Vi^a L-'pajnetcimskega :ro St. Vladi: slava Revmonta (prof. France V.cdtnV.f); 19-00: naipoved časa, vremenska napri ed, poročila, objava sporeda, obvestila; 19 30: naconafaa ura: Jugoslovenska ni'sel (Todw Borovin;>:•!:, profesor m Beograda); 20 00: I. simfonični koncert radiofansike oddajaš postaje; izvajal bo orkester, k.i ga sestavljajo član: radii j-akega i>n »parnega orkestra; klavir: proi. Pavel feivic; (dirigent Dirago Miairio Šijamec); 22.0:0 napoved fesa, vremenska napoved, poročila, objava eporeda; 22.15: za kratek čas in dobro voljo (prenos ie Nebotioroiika). Torek, 26. na envbra: 11.00: šolska uira: Najvažnejši dogodikii po svetu (prof. Firenc Graleuauer); 12.00: hanmoniieti in dirugi (plošče); 12.45: vremenska napoved, poročila; 13.00: napoved časa, objava sporeda, obvestila; 13.15 opoldanski koncert radijskega orkestra; 14.00: vremensko poro-iilo, borani te?«ji; 18.00: pesmi dir. Danila Svaire (Ajirgal Jeirc; pri klavirju prof. Marjan Lipovšek); 18.40: Kitajski Platon Lao-tse (Franc Tersegiav); 1900: napoved časa, mrameinslca naipoved, poročila. objava sporPda, obvestila; 19.30: naoionalina ura: Važnost balkanskih iger (Veliko Ugiričič iz Zagireba); 20.00: prenos ifc Zagreba: opema, v I. odmoru gilasibeno predavanje (Vilko Ufomar), v II. odmoru napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila. Sreda, 27. novembra: 12.00: pevski zbori iz raznih dežel (ploSče); 12.45: vremenska napoved, poročila; 13.00: napoved časa, objava sporeda, obvestila; 13.15: oitre in mandoline (plošče); 14.00: vremensko poročilo, borani tečajii; 18.00: otroškia ura: Požgančo-v oča govore (Miiinko Kun-čiiiž); 18.20: Iz bunkasitega življenja lutke Storžka: Storžek* »luži za psa čuvaja (člani radijske dram-fike družine; 18.40: Po severno-afri&kih lukah (Maša Slaračeva); 19.00: napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestile; 19.30: nacionalna ura: Nove tendence v literaturi (Branimlr Livad ič iž Zagreba); 20.00: prenos iz opernega gledališča v Ljubljana, v I- odimoru glasbeno predavanje (Matija Bra'vn.ičar), v II. odmoru napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. Četrtek, 28. novembra: 12.00: slavni plesni orkestri igrajo (plošče); 12.45: vremenska napoved, paročiila; 13.00: napoved časa, objava sporeda, obvestila; 13.15: pesmi in pesmice (plošče); 14.00: vremensko poročilo, borzmii tečaji; 18.00: venčki narodne glasbe (radiij®ki orkester); 18.40: stVuven-85i,na zia Slovence (dir. Rudolf Kolanič); 19.00: napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila; 19.30: nacionalna ura: sokolsko predavanje z Beograda; 20.00: prenos iz Beograda; 22.00: napoved časa. vremenska napoved, poročila, objava sporeda; 22-15': za ples in boljšo voljo (radijstoi jazz). Petek, 29. novemba.: 12.00: klavirske solistične točke (plošče); 12.45: vremenska napoved, poro-fiila; 13.00: napoved časa, objava sporeda, obvestite'; 13.15: Strauss — F aH — Lehar (radijski orkester); 14.00: vremensko poročilo, boneni tečajii; 18.00: ženska ura: Ko se dekle moži (Angela Vodetova); 18.20: venčak angleških Vr>jaftk i h popevk (plošče); 18.40: delavsko predavanje: Trgovski eotirudmiiki (Sitar Alojzij); 19.00: napoved časa. vremenska napor ed. poročila. obia va eporeda, obvestila; 19.30: nacionalna ura: Kulturni mesečni pregled iz Beograda: 20 00 nastop malih harmonikarjev (vimliiil bo prof. Pavel Rainčigsj); 2100: ura francoske glasbe (vokalni koncert Zla'r Gjun-gjenčeve. radijski orkester, pri klavirju N ko fttri-tof); 22.00: napoved čaea. vremenska napoved, poročila, objava spo-edia; 22.15: za ples in kratek Čas (radijski jazz). — Prihrani si delo tn čas Kre? zadolbenja Dobiva se v trgovinah r žeieznino: Schneider & Verovšek, Stupica. Breznik Erjavec Zal ta & Co.. vsi v Ljubljani; Rok Arhar v St Vidu; Omerza v Kra. nju; D. Rakusch v Celju ln Andraschitz Lotz v Martbor 193 HUBERTIT8 nepremoftljiv 250.— D;n. otroški s kapuco 145.— Din, trench.coath. iinpergniran, samo 420 Din, pumparce od 48. _ naprej, dobite pri PRESKER.li;, Sv. Petra cesta 14. RBS9SfSBS53BB9HEHI Zahtevajte brezplačni cenovnik Chrom anker □ra, slifna moderno gravirana D n 36.- ista ura boljša Din 60 - ista ura tenka Din 95- 2 do 5 let garancije. ista ura bolj tenka, tetoča na 8 kam. . let garancije Din (69 — Haioa Hiffman Maribor, 143 Specijalist za boljše ure. Budilka z enim zvoncem D'n 45 — ista budilka prima, 51et garancije Di« LO.— ista budilka z dvema zvoncema prima, 5 let garancije Din 76.— Pripravljen za blato in štrapac, z gumijastim podplatom. Za štrapac, lahek in udoben. •Jkli se hočete pre -ti rt a in revtna-tSxttta . ZA JESEN 32-34 69.— 35-38 79 Za šolo in igro lahek in močan. Doma se spočijte v naših lahkih copatah. Čevelj iz žameta, jako lep in udoben. Lakiran, udoben in eleganten Za deževne dneve kupite naše galoše. z zdravilnim, sečno kislino razkra-jajočim, presnovo in izločevanje po-spešujočim DOMAČIM ZDRAVILNIM NAPOJEM, ki se na umeten način popolnoma naravno pripravlja po blagodejnem zdravilnem vrelcu in katerega je dobrotljiva mati priroda naklonila bolnim ljudem, TEMELJITA IZNEBITI ? Trganje in zbadanje v udih in sklepih, otekli udje, pohabljene roke in noge, trganje, zbadanje in drgetanje v raznih delih telesa, da celo oslabele oči so često posledica revmatizma in bolečin v kosteh, ki se morajo odpraviti, ker sicer bolezen vse bolj napreduje. Kar tu priporočamo, to je preprost DOMAČI ZDRAVILNI NAPOJ ki je ŽE MNOGIM BOLNIKOM POMAGAL Pišite takoj in dobili boste POPOLNOMA BREZPLAČNO poučno razpravo. Poštno zbiralno mesto: Ernest. Pa-sternack, Eerlin S. O., Michaelkirch-platz 13, Abt. H-286 V SOLI. Učitelj: »Da te le sram ni hoditi v šolo v tako umazanih čevljih Učenec: »To so čevlji mojega brata«. RAZUMLJIV STRAH A: »Čudim se, da se bojiš dvoboja s tem možem, saj je vendar znan kot slab nedeljski lovec.« B: »Saj prav zato se bojim dvoboja z njim. Divjačino zgreši, človeka pa ne. . •« OTROŠKO VPRAŠANJE Evica zagleda prvič bas in vpraša ma« trtico: »Mamica, kaj gosli tako rasejo«. Za dečke, močan in udoben. Vrlo eleganten in okusen, za nošenje odličen. Najprikladnejši za gospodinje. Jako trpežen in udoben za vsako priliko. Čevlji z gumijastim podplatom, močni in trpežni.