Uredništvo .Domovine«, Knaflova ulica 5. «ar™nina '? ,u"m?,v0: če,rt'e,n0 * D!?. polleino lS Dii, celoletno „ .,. . rr r /it l-l- — ? —____i - Z 1« 36 Oln; za Inozemstvo razen Amerike: četrtletno 12 Din, polletno 24 Upravmštvo »Domovine«, Knajlova 5/II. PZndf 3 VS3H CGCrlGK Din, celoletno 48 Din. Amerika letno 1 dolar. _ Račun noStne hranil- Telefon 31-22 do 31-26. nlce. podružnice v Ljubljani št. 10.711. Poštnina plačana v gotovini Stev. 31. V Ljubljani, dne 1- avgusta 1935. Posamezna Stev. 1*— Din Leto XVIII. Is govorov dr. Kramarja v senatnem finančnem odboru O gospodarskih in prosvetnih potrebah Siovenije Na seji finančnega odbora senata 24. julija se je do večera končala načelna razprava o predlogu proračunskih dvanajstin in finančnega zakona in je bil predlog sprejet. Pri razpravi so govorili razni govorniki, med njimi tudi senator g. dr. Albert Kramer, ki se je najprej bavil s splošnimi političnimi vprašanji. 0 politiki na osnovi jugoslovenske misli. Gospod dr. Kramer je dejal v odgovoru na Izvajanja g. dr. Šuperine med drugim: »Pred letom 1927. smo živeli v polni demokraciji, imeii smo polno svobodo tiska in združevanja, imeli smo enega izmed najnaprednejših volilnih načinov, pa smo vendar srečno prijadrali v burjo državljanske vojne. Svobodo-umni politični zakoni morajo biti le sredstvo za izvedbo danega načrta o ureditvi in utrditvi države. V načrtu mora imeti hrvatsko vprašanje prvenstveno vlogo. Na jugosloven-ski osnovi, ki nas edina vzposablja, da se razvijamo kot svobodna, neodvisna narodna edinica, se dado rešiti s potrebno široko-grudnostjo vsa naša notranja vprašanja. Treba je samo pravilno razumeti, da je jedro jugoslovenske misli ne samo enakopravnost Srbov, Hrvatov in Slovencev kot posameznikov, temveč njihova resnična enakopravnost v dolžnostih in pravicah na vseh področjih narodnega in državnega življenja tudi takrat, kadar pridejo v poštev kot del naroda ali kadar gre za pokrajine, na katerih prebivajo. . Govornik je dokazoval veličino misli, ki jo je pokojni kralj Uedinitelj razglasil za osnovo našega narodnega in državnega življenja. Naglasil je njene uspehe, ugotovil pa tudi hude pogreške, ki so se pri praktičnem izvrševanju dogajale. Toda navzlic vsemu temu ni druge poti za obvarovanje življenja našega naroda. Potrudimo se vsi, da najdemo na tej poti zadovoljivo rešitev. Dokler pa ne bomo prišli z jasnimi načrti na dan, tako dolgo ostane vse, kar govorimo o pomir-jenju naroda in utrditvi države, prazna beseda. Gospodarska in finančna vprašanja. Dalje je g. dr. Kramer podal načelno ocenitev predloženih dvanajstin, ki predstavljajo dejansko nov proračun, zgrajen na številkah Djordjevičevega proračuna, a z drugim gledanjem na osnovne črte finančne državne politike. Proračuni bivšega finančnega ministra Djordjeviča so šli za povečanjem državnih dohodkov in znižanjem izdatkov. Sredstva in način, kako se je to vršilo, so še predmet upravičenih najostrejših ocenitev. Uspeh, ki je bil v proračunskem pogledu dosežen, je bil vendarle primanjkljaj. Sedanje dvanajsti-ne in finančni zakon upravičeno zmanjšujejo dohodke, toda istočasno povišujejo državne izdatke. -Uspeh mora biti spričo tega še mnogo neugodnejši, kakor so bili uspehi prejšnjih let, ker je samo v upravnem delu proračuna ostalo 200 milijonov dinarjev neustvarljivih. Pravi se, da se bo proračunski primanjkljaj, ki se na ta način pokazuje, v znatni meri izravnal s prihranki na materialnih, če to ne bo dovolj, pa tudi pri osebnih izdatkih. Gospod dr. Kramer je zahteval pojasnila, kaj pomeni napovedano znižanje osebnih izdatkov. Za vsako ceno se mora preprečiti poslabšanje že tako bednega položaja javnih nameščencev. Obširno se je dr. Kramer v svojem govoru bavil z gospodarskimi pooblastili v finančnem zakonu, ki so tako splošnega značaja, da niti ne vemo, kaj misli vlada z njimi izvršiti. Bil bi hvaležen, če bi vlada v tem pogledu vsaj v glavnih potezah razvila svoj finančni načrt. Dejal je tudi, da bi uredba o investiciji ene milijarde zaslužila, da bi se predložila s finančnim zakonom narodnemu predstavništvu v razpravo in odobritev. Ta milijarda je s stališča enakopravnosti pogreš-no razdeljena. Dravska banovina dobi le 35 milijonov dinarjev, njeno najnujnejše vprašanje pa, to je zveza Slovenije z morjem, je ostalo nerešeno. Davčne zadeve. Gospod dr. Kramer je nato obravnaval vprašanje davčne obremenitve. Znižanje zem-ljarine je upravičeno, treba pa je razumeti, da tudi ostali stanovi sedanjih davčnih bremen ne morejo več prenašati. Zlasti za Slovenijo, kjer celotna zemljarina znaša samo 30 milijonov, kjer kmeta obremenjuje še vrsta drugih dajatev, je to vprašanje v največji meri važno. Osnovno šolstvo v Sloveniji. Pri razpravi o prosvetnem ministrstvu je g. dr. Kramer poudarjal glede osnovnega šolstva, da v dravski banovini še vedno primanjkuje čez 1200 razredov. Občine teh šol ne bodo mogle zgraditi brez banovinske in državne podpore. Učiteljska mesta so bila po zaslugi vlade JNS sicer v glavnem zase- dena, pri čemer pa je na žalost ostalo še zmerom 400 novih učiteljic brez služb. Pri moškem učiteljskem naraščaju pa bo kmalu nastalo pomanjkanje. Zaradi tega bi bilo treba še letos otvoriti prve razrede moških učiteljišč. Obžalovati je, da so učiteljišča dovršencem meščanskih šol zaprta, ker se s tem preprečuje, da bi se naši kmečki sinovi posvetili učiteljskemu poklicu. Najnujnejše potrebe našega srednjega šolstva. V dravski banovini so vse. srednje šole prenapolnjene. V Ljubljani bo imela II. realna gimnazija v prihodnjem šolskem letu 32 raz-' redov, mariborska realna gimnazija pa 28. Nujna je dalje ustanovitev nižje ženske realne gimnazije v Mariboru, za katero je že vse pripravljeno. Neizogibna je tudi potreba, da država prevzame mestno žensko realno gimnazijo v Ljubljani, ki je morala na največjo škodo zapreti prvi razred, ker ljubljanska občina ne more več prenašati teh izdatkov. Isto velja tudi za Mursko Soboto, kjer je iz posebnih narodno-vzgojnih razlogov potreb- , no obnoviti višjo gimnazijo. Vseučilišče in Narodna galerija. Z zadoščenjem je pozdravil g. dr. Kramer zagotovitev denarja za zgradbo vseučiliške knjižnice v Ljubljani. Toda ljubljansko vseučilišče ima še vrsto perečih potreb, ki se jim prosvetna uprava ne more izogniti. Krediti za podpiranje raznih nacionalnih umetnostnih ustanov so sicer skromni, toda to ni razlog, da državna prosvetna uprava čisto zanemarja Narodno galerijo v Ljubljani, eno najlepših umetnostnih ustanov v naši državi, ki je zrasla iz požrtvovalnosti zasebnikov. Vlada bi morala pokazati nasproti Narodni galeriji svojo pozornost in svoje priznanje s prmerno podporo. Prav tako bi bilo treba podpreti tudi snujočo se akademijo znanosti, katere obstoj je tesno zvezan z znanstvenim življenjem slovenskega vseučilišča. Družba sv. Cirila in Metoda. Na koncu je g. dr. Kramer opozoril še na 50 letnico Družbe sv. Cirila in Metoda. Orisal je zgodovino in ogromne zasluge, ki si jih je to narodno in obrambno prosvetno društvo v teku svojega delovanja pridobilo za naš narod. Naglasil je tudi njeno v marsičem sicer izpremenjeno, a nič manj važno nalogo v svobodni domovini. Prosvetni minister ima možnost, da družbo podpre. Gospod dr. Kramer ga je prosil, naj vsaj letos izkaže tej velezaslužni narodni ustanovi svoje priznanje. Prosvetni minister je v svojem odgovoru na izvajanja g. dr. Kramerja izjavil, da bo vse njegove predloge in pripombe pazljivo preučil in da bo izkušal posameznim izraženim željam po možnosti ustreči. Naš izvoz v Italijo in Nemčijo in tujski promet iz Avstrije. Pri razpravi o ministrstvu za trgovino in industrijo je g. dr. Kramer obravnaval nekatera pereča vprašanja, zlasti vprašanje našega izvoza v Italijo in Nemčijo in vprašanje tujskega prometa. Obžaloval je, da smo bili v mnogih važnih vprašanjih naše zunanje trgovine v zadnjem času skoro brezbrižni. Zadeva izvoza našega lesa v Italijo je eno izmed življenjskih vprašanj za dravsko banovino. Izvoz sadja in hmelja zlasti v Nemčijo zahteva posebnih ukrepov. Moramo se varovati, da se letos glede izvoza sadja ne ponove lanske napake. Sitnosti in ovire, ki jih je Avstrija uvedla proti tujskemu prometu z Jugoslavijo, še vedno trajajo. Vsi avstrijski dokazi so prazni izgovori nasproti dejstvu, da ima plačilna bilanca Avstrije prebitek in da se avstrijska vlada zaradi tega nima razloga pritoževati, da je na naši strani neki pretiran dobiček od medsebojnih gospodarskih odnošajev. Stiska denarnih zavodov in vprašanje kmečkih dolgov. Med drugim je g. dr. Kramer obravnaval še vprašanje našega denarništva. Okrog 250 naših denarnih zavodov je zaprosilo za zaščito, še enkrat toliko pa jih je morda, ki jim tudi zaščita nič ne pomaga. S samimi upravnimi ukrepi seveda ni mogoče zdraviti. Z njimi se ustvarja samo odlaganje, ki rešuje morda iz trenutne zadreg in nesreče, ne reši pa vprašanja samega. V najtesnejši zvezi s tem je vprašanje kmečkih dolgov. Že dve leti sem se zabavlja, kaka nesreča je bila začasna rešitev tega vprašanja pod vlado JNS, a doslej še nihče ni našel kaj boljšega. Zdaj Imamo že toliko raznih načrtov, da se je treba naposled odločiti za enega. Bolje je tvegan poizkus, kakor pa držati roke križem. Minister za trgovino g. dr. Vrbanič je v odgovoru predvsem pojasnil potek spora z Avstrijo, kjer se poizkuša doseči sporazum. Ako se ta sporazum posreči, bodo že prihodnji teden nastopile redne razmere, ako pa ne, bomo morali misliti na protiukrepe. Poga- 12 Grajski vitez »Ne pojdeš,« mu je prepovedala. »Ako so se res podirale skale, te bo še zasulo...« Pri Remiju je imela žena poglavitno besedo. Mož se je moral ukloniti. Ostal je doma, kakor je zahtevala njegova boljša polovica. Sedel je na klopico pred hišo in razgrnil mrežo, ki je že dolgo časa čakala popravila. Mica je medtem pripravila zajtrk. Napekla je rib in skuhala kozjega mleka. Mleko in ribe so bile poglavitna hrana siromašni družini. Ko sta sedela pri zajtrku," ju je iznenadilo glasno govorjenje. Pred kočo se je ustavila gruča; sestavljali so jo grajski hlapci in biriči. Ker ni bilo nikogar zunaj, so prihrumeli v sobo. »Mir vam bodi!« je pozdravil poveljnik. Ribič je odzdravil in odložil žlico. »Kaj je novega?« je vprašal poveljnik. »Ne vem, kaj bi bilo,« je odgovoril Remelj. »Vso noč je spet bobnelo. To ni včasih ničesar dobrega pomenilo.« Birič je bil radoveden, kje je bilo bučanje najsilnejše. »V prepadu pod divjo skalo,« je odvrnil. »Noben vihar ni tako strašen. Tako je pokalo in hreščaio; vmes pa sta se čula pisk in žvižganje.« Poveljnik je zahteval, naj jim pokaže najbližjo pot do skale. Ribič mu je bil pripravljen takoj ustreči. janja z Italijo se bodo začela najbrže v začetku septembra. Minister se nadeja, da ne bodo brezuspešna. Z Nemčijo je bil dosežen klirinški sporazum za tujski promet. Ministrstvo za trgovino in industrijo bo posvetilo posebno pozornost izvozu sadja in hmelja iz dravske banovine. Glede drugih vprašanj Glasilo Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani »Zadružni vestnik« piše pod gornjim naslovom: »Nekatere naše zadruge so se morale pritožiti proti potrdilom, ki so jih izdala občin-, ska oblastva dolžnikom po uredbi o zaščiti kmetov Pritožba je šla na pristojno sresko načelstvo in morda tudi na bansko upravo. Ker so se pa pritožbe razmeroma počasi reševale, ni prišlo še do končne rešitve, ko je izšla zadnja uredba z dne 3. avgusta I. 1934., ki je med drugim predpisala tudi obrazec za potrdila o tem, ali je kdo kmet. Vsakdo, ki hoče uživati ugodnosti po uredbi o zaščiti kmetov, mora imeti občinsko potrdilo po novem predpisu, starejša potrdila pa so z novo uredbo postala brezpredmetna. Iz istega razloga pa so postali tudi brezpredmetni še nerešeni spori o utemeljenosti ali neute-meljenosti izdanega občinskega potrdila. Zato naj se zadruge ne zanašajo na odločbe, izdane na podlagi predpisov pred 3. avgustom 1. 1934. Zadruge naj zahtevajo od svojih dolžnikov, da predložijo svoja potrdila, kakor jih predpisuje uredba z dne 3. avgusta 1. 1934., in v primeru, da se dolžnik temu pozivu ne odzove, smatrajo za nezaščitenega dolžnika. • Nikjer ni določeno, do kdaj mora dolžnik predložiti upniku potrdilo, da je zaščiten; zato se lahko zgodi, da to stori dolžnik šele med pravdo. Posledica take predložitve je ustavitev postopanja. Krivično pa bi bilo, da se pravdni stroški naložijo tožeči stranki, ker je pravdo povzročila tožena stranka sama s tem, da se ni odzvala upnikovemu pozivu po predložitvi občinskega potrdila. Zato naj v takem primeru zadruge predlagajo, naj sodišče naloži plačilo stroškov toženi Pogledal je ženo, ki mu je namignila, naj odide. Bala se je biričev, zato mu ni branila. Graščinci niso poznali šale, kadar so ukazovali. Remljeva koča je stala nekoliko v bregu blizu reke. Voda, ki je narasla ob deževju, je ni dosegla. Tukaj je bil vhod v sotesko, po kateri je držalo več stez; nekatere naravnost, druge po ovinkih med kamenjem in grmovjem. Najbolj uglajena pot se je spe-njala v prepad pod divjo skalo. Remelj in birič, ki je vodil četo, sta hodila naprej in nista mnogo govorila. Ribič se dolgo ni upal ziniti, kaj je napotilo graščinske semkaj ob zgodnji uri. Naposled se je le oju-načil in vprašal, ali slutijo nesrečo. »Bomo videli,« je dejal nejasno. »Poprej vam ne morem povedati.« »Kar za šalo menda niste vstali tako zgodaj ...« Poveljnik je skomignil z rameni. Ribič ga ni hotel več nadlegovati. Vedel je, da biriča ni lahko omajati, kadar čuva uradno tajnost. S krepkimi koraki so se bližali cilju. Pred njimi se je pokazala pečina, oprana od deževja. Nad njo se je vila pot okrog griča. Dno prepada je pokrivalo kamenje, iz katerega je raslo pritlikovo grmovje. Med njim so se skrivale skale; skoro vsako leto se je katera odtrgala od stene in treščila v globino. je minister obljubil, da jih bo izkušal rešiti v okviru danih možnosti. Naposled je g. dr. Kramer govoril še pri obravnavi proračunov ministrstev za gradnje in za gozdove in rudnike, kjer je zlasti opozarjal na stisko v slovenskih premogovnih revirjih. stranki, ki je s svojim ponašanjem zakrivila tožbo.« Kdor hoče uživati ugodnosti plačilnega načrta za svoje dolgove, mora dokazati, da je kmet s posebnim potrdilom, ki ga dobi pri svoji občini. Kmetje dolžniki, ne odlašajte, temveč si takoj preskrbite ta potrdila, da ne boste imeli nepotrebnih potov in stroškov. Politični pregled Dne 25. julija je bil v Vatikanu svečano podpisan konkordat med sv. stolico in kraljevino Jugoslavijo. Podpis se je izvršil v posvetovalnem salonu vatikanskega državnega tajnika kardinala g. Paccellija. Za Jugoslavijo je konkordat podpisal minister za pravosodje g. dr. Auer, ki so ga v Vatikanu sprejeli zelo svečano. Podpisnik za sv. očeta Pija XI. je bil kardinal g. Paccelli. Ministra g. dr. Auerja je spremljal naš poslanik pri Vatikanu g. Jev-rem Simič. V glavnih obrisih je vsebina konkordata nastopna: Konkordat dokončno ureja meje škofij, tako da so v skladu z novimi političnimi mejami Jugoslavije. Obnovljena je nin-ska škofija in ustanovljena nova baška in ba-natska škofija. Splitskemu škofu sfi vrne čin metropolita. Isto dostojanstvo dobi tudi ljubljanski škof. Cerkvi se prizna gospodarska .samouprava. Cerkvena posestva ne smejo biti predmet razlastitve in tudi ne novih agrarnih zakonov brez poprejšnjega dogovora s cerkvijo. V javnih šolah sta zajamčena pouk in verska vzgoja katoliških učen- Birič se je ozrl navzgor proti Rovišju. V mislih je določil kraj, kjer so našli vtisnjene poslednje stopinje. »Tukaj iščimo!« je izdal povelje. Četa se je urno razkropila. Iskanje je bilo počasno in naporno. Treba je bilo hoditi po ostrem kamenju, ki se je premikalo pod nogami. Varna ni bila nobena stopinja. Iskalci so se lovili z rokami in se borili s trnjem, razpredenim po grmovju. Kdaj pa kdaj je ušla komu noga med kamenje in obtičala kakor v pasti. Večkrat je trajalo dalje časa, preden jo je mogel izdreti. »Smo že na pravem kraju!« Grajski hlapec 2iža je stal ob skali, ki se je pred leti odluščila od pečine. »Ali si ju našel?« ga je vprašal tovariš, ki se je pravkar spotaknil in ujel na roke. »Kaj neki imajo?« si je mislil Remelj, ki še zmerom ni vedel, kaj naj išče in koga je našel hlapec. »Tukaj sta oba...« je odgovoril Žiža in kazal predse. Graščinci so kolebali med kamenjem, kakor bi šlo za stavo. Vsak je hotel biti prej na mestu. Egon in Edita sta ležala za skalo v tesnem objemu. Na razbitih obrazih so se še poznale poteze sovraštva. V divjem srdu sta se spoprijela nad prepadom ter se vrgla v globo-čino. Niti smrt ju ni razdružila. Občinska potrdila po uredbi o zaščiti kmetov Bolni na pljučih! Na tisoče že ozdravljenih! Zahtevajte takoj knjigo o moji novi umetnosti prehra a j e vanj a, Id je že mnoge rešila. More se uporabljati v vsakem načinu življenja in pomore, da bolezen naglo premagamo. Nočno potenje in kašelj ponehata, telesna teža se zviša, a postopno ovapnjenje konča bolezen. Resni možje zdravniške vede potrjujejo odličnost moje metode in jo radi priporočajo. Čim prej začnete f mojim načinom prehranjevanja, tem bolje bo. Povsem zastonj in poštoime prosto dobite mojo knjigo, iz katere boste lahko črpali mnogo koristnega. Pišite takoj! -fK * Zadostuje tudi dopisnica z naslovom i* ! Poštno nabirališče Ernest Pasternack, Berlin, S. O. Mlchaelkirchplatz Nr. 13., Abt. Z 491. cev.-Važno je, da je sveta stoli ca voljna izdati potrebne odredbe, s katerimi se bo službo vršeči duhovščini in nameščencem cerkve prepovedalo pripadanje k političnim strankam in delovanje pri njih. Razume se, da bo naša vlada obenem izdala podrobne ukrepe glede duhovščine drugih ver. Po vesteh rumunskega časopisja bo letošnja konferenca Male antante 29. avgusta na Biedu. Na konferenci bodo zunanji ministri dr. Stojadinovič, dr. Beneš in. dr. Titulescu preučili politična vprašanja, ki se tičejo držav Male antante. Dr. Beneš bo svoja ministrska tovariša tudi obvestil o svojih razgovorih v Moskvi in o pogojih, ki bi v bližnji bodočnosti omogočili tesnejše sodelovanje med Rusijo in Malo antanto. Ruska vlada je dr. Benešu ob priliki njegovega poseta v Moskvi izrazila iskreno željo, da se med Rusijo in Malo antanto ustvari prijateljsko sodelovanje. Po časopisnih vesteh se pripravlja obnova radikalske stranke, ki bi se ji pridružili skupina dr. Korošca in Spakovi muslimani. V soboto so se vršila zadevna posvetovanja med starim radikal-skim voditeljem Aco Stanojevičem, dr. Korošcem in dr. Spahom. Po posvetovanjih je bilo izdano službeno poročilo o pripravah za ustanovitev Radikalske zajednice. V poro-čilu je rečeno, da so se razgovarjali o programu. Zanimivo je, da se poročilo izogiblje besede »stranka«, iz česar se sklepa, da med vsemi tremi skupinami še ni dosežen popoln Sporazum. »Hrvatska straža« piše k temu snovanju nove stranke, da obstoja v vrstah bivše SLS močna struja, ki je proti združitvi n likali. Ako se ho dr. Korošec pridružil radikalom, preti »Hrvatska straža« njemu in njegovim prijateljem s posebno Mačkovo po-lit;Č!jo akcijo v Sloveniji, ki ji list obeta mnogo uspeha. Po vesteh iz Londona se bodo kmalu začele sovražnosti med Italijo in Abesinijo. Veliko vznemirjenje je povzročil nedavni spopad med italijanskim in abesinskim vo- nesreče. »Ali vidite?« je rekel biričem. »Vrišč v prepadu je oznanjal smrtno nesreča« Hlapci so pripravili nosilnico in spravili oba mrliča iz prepada. V mrtvašnici na bližnjem pokopališču so ju položili v preprosti krsti kakor največja siromaka. Pogreb obeh nesrečnikov so izvršili gra-ščinci brez duhovnika ob sončnem zatonu. Pokopali so ju v kot med koprive — tja, kjer zemlja ni bila blagoslovljena. * Na Rovišju je bilo kakor po dežju, kadar se dvigne megla in nastane lepo vreme. Pa-darja Kozmo so izročili višjemu sodišču, ki ga je kaznovalo z dolgoletno ječo. Tako je bilo zadoščeno pravici. Vitez je ob strani svoje blage zakonske družice ustvaril na Rovišju novo življenje. Marsikaj je bilo treba popraviti in preurediti. Vsega pa ni zmogel sam, zato si je postavil Urha za svojega prvega oskrbnika. S tem je bilo obilno poplačano njegovo plemenito delo. Grajski vitez, tako je klicalo ljudstvo svojega novega gospodarja, je prinesel svojim podložnikom obilo sreče in zadovoljstva. Njegovo ime so izgovarjali z ljubeznijo in s spoštovanjem. (Konec.) »Faraonov dediče je na zadnji strani. jaštvom na meji Eritreje v bližini Ual Haita, ki stoji že na abesinskem ozemlju. Italijani, ki ne priznavajo abesinske državne meje, češ da ni še mednarodno določena, so pri iskanju vojaško važnih točk ob meji zasedli pobočja ob nekem potoku. Tu je naletela na Italijane abesinska obmejna četa in je nastal spopad. Po hudem boju so se morali Italijani umakniti in so pustili na bojišču 40 mrtvih. Na abesinski strani je padio 20 vojakov. V Addis Abebi smatrajo ta spopad za pričetek sovražnosti. Zaradi tega je abesinski cesar poslal na mejo večje število vojaštva. Gospodarstvo Tedeaaslu tržni pregled Svinj«. Na ptujskem sejmu so se prodajati: pršutar ji po 4 do 5.7-5 Din, plemenske svinje po 4 do 4.50 Din za kilogram žive teže, prasci, stari 6 do 12 tednov, po 50 do 90 Din za riicc. Hmelj. V Žatcu je razpoloženje čvrsto in so eene za lansko blago poskočile na 1675 do 1725 če.štosJovaških kron za 50 kg. Zaloge lanskega pridelka so tako majhne, da bodo komaj zadostovale ošti na naslov pošiljalcev aH jih bodo pa odobrile njihovim čekovnim ali hranilnim računom. Kupone je treba izročiti s seznami serij in številk, ki jih podpišejo do nosilci kuponov s točnimi naslovi. DOPISI v Kozje. Prejšnjo nedeljo je bilo pri nas živahno in vse v zastavah in slavolokih. Gasilska četa je slavila 60letni obstoj. Že na prejšnji večer je gorel velik kres na Vetr-niku, trg je bil razsvetljen in baklado smo imeli. Pri spomeniku v svetovni vojni padlim borcem so peli naši pevci. Na svečanem občnem zboru je orisal predsednik čete g. dr. Kloar zgodovino čete in se spomil vseh ustanovnikov, ki razeu enega že vsi domu-jejo pri Sv. Emi. Le g. Brglez je še edina živa priča tistega dogodka. Na predlog starešinstva je bil soglasno izvoljen za častnega člana starešina gasilske župe za srez Laško kozjanski rojak g. Fran Gueek iz Trbo- velj. Krasna diploma je bila odlikovancu osebno izročena. Drugi dan, v nedeljo 21. julija so že na vse zgodaj prihajale čete iz raznih krajev. Posebno močno je bilo odposlanstvo iz Trbovelj z dvema praporoma in 32 možmi. Ob 10. je krenil sprevod z godbo na čelu k slavnostni sv. maši, ki je bila pred graščino na prostem. Krasen oltar, lepo petje moškega zbora in nepozabne besede župnika g. Mlakarja so vsem ugajali. Po sv. maši so se poklonile vse gasilske zastave, sedem po številu, pred spomenikom padlih vojakov. Kumica ga. Marta dr. Klo-arjeva je pripela lep blagoslovljen spominski trak v državnih barvah na domači prapor in s prisrčnimi besedami naglasila pomen slavja. Popoldne ob 15. so gasilci pozdravili zastopnika g. bana in zasadili pri Gasilskem domu dve spominski lipi. Zastopnik g. bana si je ogledal vse čete in poslušal poročila odposlancev zajedm.ice gg. Mu-ska, Gologranca in Gučka. Nato so še govorili razni govorniki. Kasneje se je razvila lepa narodna veselica. Zahhvalo je treba izreči delavnemu vodstvu čete in vsem damam, ki so tako pridno delale za prireditev Sv. Ana v Slovenskih goricah. Pred kratkim smo imeli gasilsko veselico, ki je bila slabo obiskana zaradi slabega vremena, še bolj pa zaradi pomanjkanja denarja. Vsa dobra volja ne pomaga, če kmet ne more prodati pridelkov. Zato se nam kmetom ne sme zameriti, če ne moremo podpirati gasilstva, kakor bi ga radi in kakor naša četa tudi zasluži, saj jo vodijo delavni možje. — Zadnje dni so šušljali neki domači politiki, da bodo morali tisti gospodje, ki 6o imeli doslej besedo, povezati cule. Pač res bi bilo potrebno, da bi nam kdo v culi prinesel boljše čase, grožnje pa si rajši vtaknil za klobuk. Kmetje si želimo medsebojnega složnega življenja in ne potrebujemo sitnežev, Jci bi nas radi razdvajali. — Po Slovenskih goricah je suša napravila veliko škodo. Zato smo posebno mali kmetje v skrbeh, kje bodo vzeli denar za davke, obleko in druge potrebščine. Sv. Jedert nad Laškim. Seno in žito smo že spravili. Pridelek je dober. Sadna letina bo tudi dobra, kar se tiče jabolk. Nedavno v nedeljo sta nam o sadjarstvu in gozdarstvu predaval sres. kmetij, ref. g. Zupan in gozdar Kajtne. Tukajšnja podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva namerava •v jeseni prirediti sadno razstavo. — Gasilska četa se pripravl ja na proslavo blagoslovitve nove motorne brizgalne. Prireditev bo 18. avgusta in bo združena s popoldansko veliko tombolo z lepimi dobitki. Pridite! SV. VRBAN PRI ŠTRIGOVI. Te dni bo slavil 80-letnico rojstva zvest čitatelj naše »Domovine« gosp. Štefan Horvat. — Kljub visoki starosti je še čvrst in lahko napravi daljšo pot brez palice. Tudi še opravlja vsa kmetijska dela in »Domovino« še bere brez naočnikov. Še mnogo let! Našim naročnikom! Prosimo cenjene naročnike »Domovine«, ki še niso poravnali naročnine za letos, da store svojo naročniško dolžnost zdaj v mesecu avgustu, da ne bo pozneje nepotrebnih pisarij in nadležnega terjanja. Upamo, da bo plačal vsak, komur je »Domovina« pri srcu in ki se zaveda dolžnosti naročnika. Kdor nima več položnice, pa je še dolžan, naj piše upravi lista, da mu pošlje drugo. Domače novosti * Visoka gosta v Bohinju. V nedeljo zvečer sta prispela princ Jurij, najmlajši sin angleškega kralja, in njegova soproga princesa Marina v Bohinj v goste k Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu in kneginji Olgi, ki je sestra princese Marine. Obenem z visokima gostoma je prispela v Bohinj večja družba odličnih angleških osebnosti, ki ostanejo takisto daljši čas na letovanju. Bohinjci, ki so že lani priredili princu Juriju in princesi Marini na čast posebno slavje, pripravljajo tudi letos prisrčno prireditev. Pri tej priložnosti bodo mlademu paru izročili poročna darila, katerih lani niso mogli izročiti, ker se je poroka vršila v Londonu. * Minister za vojsko in mornarico Živkovič na nadzorstvenem potovanju v Celju, Mariboru in Ptuju. Minister za vojsko in mornarico armijski general Peter Živkovič si je ogledal garnizije na področju dravske divizijske oblasti. 26. julija je prispel s svojim kabinetnim šefom v Celje. Minister si je takoj po prihodu ogledal 39. pehotni polk, nato pa celjsko vojaško okrožje in štab obmejnega pododseka. V pehotnem polku si je minister ogledal vojaška stanovanja, pisarne, skladišča, kuhinje in konjušnice. Pri ogledu je pokazal posebno zanimanje za zdravje in prehrano mož in živine. Prav tako je kazal veliko zanimanje za pouk in stanje vseh vrst materiala in priprav. V vojaškem okrožju se je zanimal za tamkajšnje razmere, za rekrutiranje in popis živine in za težave pri delu. Minister je bil z razmerami, ki jih je ugotovil pri obhodu, popolnoma zadovoljen. Po končanem ogledu v Celju se je minister odpeljal v Maribor. Tam je odšel v inženjersko pod-oficirsko šolo. Ogledal si jo je in pokazal posebno zanimanje za uspeh gojencev rcr je bil popolnoma zadovoljen z razmerami v šoli. O tem je minister dal vidnega dokaza z izjavo poveljniku šole. Pri odhodu iz šole si je minister ogledal še druge vojaške enote in ustanove v Mariboru. Tako si je ogledal 45. pehotni polk in 32. topniški polk, mariborsko vojaško okrožje, za-časo vojaško bolnico, intendantsko skladišče in obmejno četo. Vidno zadovoljen z ogledom v Mariboru se je minister odpeljal v Ptuj. Tam si je ogledal vaje vojakov pontonskega bataljona na Dravi, potem pa vojašnice tega bataljona in ugotovil popoln red v vsakem pogledu. Po končanem ogledu drugega pontonskega bataljona je minister zapustil Ptuj in se zadovoljen z ogledom vrnil v Rogaško Slatino, kjer se je zdravil. * Minister Živkovič je zapustil Rogaško Slatino. Te dni je zapustil naše odlično zdravilišče minister za vojsko in mornarico g. Petar Živkovič. Ob slovesu je zatrdil, da si je v 22 dneh bivanja v Rogaški Slatini izredno okrepil zdravje in da odnaša iz Slovenije mnogo lepih vtiskov. * Pol milijona dinarjev za ptujski srez. Banska uprava je odobrila za nadaljevanje novih cestnih gradb in za izboljšanje in preureditve že obstoječih občinskih cest v ptujskem srezu: iz banovinskega gradbenega sklada za javna dela 295.300 Din in iz bednostnega sklada 215.000 Din, skupaj Din 510.300. Med drugim je določeno za gradbo ceste Majšperk—Naraplje 100.000 Din, za nadaljevanje grarlbe nove občinske ceste Leskovec—N^va cerkev 120.000 Din, za regulacijo Grajene 52.000 Din, za regulacijo Rogoznice pa 18.000 Din. Želeti je samo, da se ta denar čimprej nakaže, da se bodo mogli zaposliti brezposelni delavci. * Znižana voznina za obiralce hmelja. Prometni minister dr. Spaho je dovolil polovično voznino za obiralce hmelja v Savinjski dolini na prošnjo, ki jo je vložila Hmeljarska prodajna zadruga v Celju. Minister Spaho je tudi dovolil polovično voznino za udeležence obrtne razstave v Celju, in sicer samo pri povratku. * Premog za železnice. Te dni se je vršila seja ministrskega sveta in je bilo o seji izdano naslednje poročilo: Ministrski svet je razpravljal 29. julija med drugim tudi o vprašanju dobave premoga za državne železnice. Glede na znižanje železniških tarif v potniškem prometu in za prevoz žita, moke in tur-ščice so znižane cene premoga v mnogo manjšem obsegu, kakor pa je bilo izvršeno znižanje železniških tarif. Izvršujoč postopno že poprej določeni načrt je ministrski svet sklenil, da se izločijo od nadaljnih dobav za državne železnice vse one vrste premoga, ki po svoji kakovosti ne ustrezajo potrebam državnih železnic. Zaradi tega so bile znižane količine dobav iz nekaterih premogovnikov, katerih premog ne ustreza po svoji kakovosti in ki zaradi oddaljenosti ne pridejo v poštev. Da pa to znižanje ne bi imelo nepovoljnih posledic za rudarje, je ministrski svet sklenil, da se pri večjih rudnikih izvede to znižanje v roku treh mesecev, da bi delavstvo, ki bi zaradi tega postalo brezposelno, lahko dobilo zaposlitev pri dru-gil rudnikih, pri katerih se bo dobava premoga za državne železnice povečala. Prometnemu ministru je bilo naročeno, naj pri izvajanju teh sklepov pazi zlasti na to, da znižanje cen za ta premog ne bo vplivalo na delavske mezde. * Naša prihodnja povest se bo imenovala »Jeklenomodre rokavice«. Je to delo znamenitega norveškega pisatelja kriminalnih romanov Svena Elvestada. V njem nam opisuje pisatelj napore slovečega detektiva Kraga pri zasledovanju skrivnostnih roparskih morilcev. Tej povesti sledi »Skrivnost obljube«, ki jo je napisal naš znani ljudski pisatelj So-teščan. * Smrt mladega kaplana v Savi. V Zagorju ob Savi se je pripetila huda nesreča. Tamkajšnji kaplan g. Štuler se je odpravil na Savo, da bi se v njenih valovih ohladil. V vodi pa mu je postalo slabo in je utonil, preden mu je mogel kdo priskočiti na pomoč. Pokojni kaplan je služboval v Zagorju kaka tri leta. Štel je šele 27 let. Nesreča je napravila v Zagorju globok vtisk, ker je bil mladi kaplan pri ljudeh priljubljen. * Nagradno tekmovanje jugoslovenskih harmonikarjev bo 15. septembra na velesej-mu v Ljubljani. Tekmovanja se- lahko udeleži vsak harmonikar iz Jugoslavije, ki pa se mora pismeno prijaviti uradu velesejma v Ljubljani najpozneje do 20. avgusta. Tekmovalo se bo v šestih skupinah. Harmonikarji, ki se priglasijo uradu velesejma, dobe brezplačno podrobnejša navodila. Za dobre tekmovalce vsake skupine in kategorije so določene lepe nagrade, kolajne ali diplome. Le četrta skupina (profesionalci, izdelovalci harmonik in trgovci z njimi) se nagradi samo z diplomami. * Potrdila za plačevanje šolnine. Državni upokojenci kakor tudi delujoči državni uslužbenci, ki potrebujejo potrdila o višini neposrednih davkov pri vpisu otrok v šole zaradi pravilne odmere šolnine, naj vlože svoje prošnje za izdajo predmetnih potrdil čimprej pri pristojnih uradih, da jim jih bodo mogli izdati pravočasno. V zadnjih dneh pred pričetkom šolskega leta pride običajno toliko vlog, da se delo ne more izvršiti v redu. * Mnogoženstva naših muslimanov bo kmalu konec. Lani je bilo v Bosni in Her- cegovini samo 641 muslimanov, ki so imeli po dve žene. S tremi ženami je živelo lani 26 muslimanov, s štirimi ženami pa samo eden (v cazinskem srezu). Tudi med južno-nbskimi muslimani se je močno omejilo mnogoženstvo. Vse kaže, da so sedanje sla-be razmere glavne rušilke nekdanjih velikih haremov. 4 Mitropolit Dositej v Celju. V soboto je prispel iz Rogaške Slatine v Celje zagrebški mitropolit (pravoslavni nadškof) Dositej t spremstvu predsednika pravoslav. cerkvene občine v Celju g. Lazarevica in predsednika Bratstva pravoslavnih Slovencev v Celju g. Zalokarja. Pred pravoslavno cerkvijo Sv. Save je bil svečan sprejem. Nato so bile molitve v cerkvi. Protojerej g. Čudic je prasrčno pozdravil mitropolita, ki se mu je s kratkim govorom zahvalil. V nedeljo je bila v nabito polni pravoslavni cerkvi svečana služba božja, pri kateri je mitropolit Dositej umestil celjskega paroha g, Manojla Čudica za protojereja. Službi božji je prisostvoval tudi minister za vojsko in mornarico armijski general g. Peter Živkovic, ki ■ je prispel z avtomobilom iz Rogaške Slatine. Opoldne je bil v hotelu Evropi svečan obed, ki se ga je med drugimi udeležil tudi ban (hinavske banovine g. Vasovic, s katerim se je mitropolit popoldne odpeljal v Rogaško Slatino. * Starešina gasilcev je odstopil. Starešina Gasilske zveze v Beogradu Rado Andraše-vic, ravnatelj Prve hrvatske štedionice, je podal ostavko na svoje mesto, na katerega pa je postavil bivši telesno-vzgojni minister dr. Grga Andjelinovič. 4 Kazni za volilne krivde se odpuste. Kraljevski namestniki so podpisali uredbo o odpustitvi kazni za prestopke, izvršene po zakonu o volitvah narodnih poslancev. Glasi se: »Splošno amnestijo dajemo za vsa kazniva dejanja po zakonu o volitvah narodnih poslancev, izvršena v dobi od 6. februarja doslej, ne glede na to, ali so redna sodišča izrekla sodbe in ali so postale sodbe pravo-močne ali ne, kakor tudi ne glede na to, ali 6e je kazensko postopanje uvedlo ali ne. Izrečene in še neplačane denarne kazni se ne bodo izterjevale, plačane pa se ne bodo vračale. Pravice države in zasebnikov do povračila ostanejo pri tej amnestiji nedotaknjene. Vse morebitne spore rešuje pravosodni minister.« * Obrtna razstava v Celju se bo otvorila v nedeljo^, avgusta ob 10. dopoldne. Pridite! * Sprejemajo se mladeniči od 14 do 16 let starosti v vojaško godbeno šolo in od 17 do 21 let v zrakoplovno šolo. Pojasnila se dobijo pri Peru Francu, kapetanu v p., Ljubljana, Maistrova ulica 14. Priložiti je znamko za 3 Din za odgovor. * Kmečki praznik v Ptuju. Pododbor Zveze kmečkih fantov :n deklet za ptujsko okrožje priredi v nedeljo 4. t. m. popoldne v Ptuju kmečki praznik, združen s tekmo koscev in mladinskim zborovanjem. Pokroviteljstvo je prevzel ban g. dr. Puc. * Izgon inozemskih rovarjev proti državi. Francoski državljani novinar GastonCharon, urednik Aleksander Urines in vseučiliški asistent Franco Perain, belgijski državljan odvetnik Morice Beble iz Bruslja, kanadski državljan Marjan Krujič, po rodu iz Hre-ljina v sušaškem srezu. in ameriški državljan Horšic Simon iz Ruča v srezu Veliki Gorici, so prispeli 22. julija iz tujine v našo državo preko Rakeka. Po prihodu so takoj stopili v zvezo z nekimi komunisti in drugimi takimi ljudmi, od katerih so dobili neresnične podatke o kaznjencih v naših zaporih in kazenskih zavodih. Te podatke so nameravali objaviti in na njih osnovi začeti gonjo proti našim notranjim prilikam. S takim nedopustnim početjem so se omenjeni tujci pregrešili proti našemu gostoljubju, ki jim je bilo izkazano v naši državi. Ker je imelo njihovo početje namen škodovati ugledu naše uprave in naših zakonov, jim je bilo kot nezaželenim tujcem odpovedano gostoljubje in so v nedeljo zapustili našo državo. * Zopet senzacija! Za celo obleko 140 cm širokega kamgarna 3.10 m skupna cena je samo 89 Din. Komur blago ne ugaja, se zamenja ali vrne denar, dokler traja zaloga. Stermecki, Celje. * Svinjska kuga v Medmurju. Prejšnji teden se je pojavila svinjska kuga v Murskem Središču. Nalezljiva bolezen se je naglo širila po okolici in je sresko načelstvo v Ča-kovcu ukrenilo vse potrebno, da bi se udu-šila. Sreski in mestni veterinar že nekaj dni cepita svimje, ministrstvo za kmetijstvo pa je dalo na razpolago 50.000 Din za nabavo seruma, ki ga siromašni kmetje sami ne morejo plačati. * Smrten padec z najvišjega dimnika v Jugoslaviji. Pri Hutterjevi tvornici v Melju, v okolici Maribora se je zgodila huda nesreča. Omenjena tkaninska tvornica je zgradila lansko leto dimnik, ki je bil najvišji v naši državi. V zadnjem času pa so opazili, da se je dimnik začel nagibati. Zaradi tega je tvornica naročila tvrdki Obnovi iz Ljubljane, naj dimnik poruši. Pri podiralnih delih pa se je smrtno ponesrečil delavec 44-letni Ivan Gleinzer iz Maribora, ki je padel z dimnika 30 m globoko in obležal mrtev. Nesrečnež se je najbrže že med padcem ubil, ker se je odbijal od klina do klina. * Žaloigra mladega življenja. Predzadnjo nedeljo popoldne se je napotil od doma iz Je-lovega pri Radečah posestnikov sin, bivši podporočnik Gorjanc Stanislav, star komaj 28 let, s prijateljem Sloneckim v bližnjo gostilno v Jagnjenci. V družbi z neko gospodično sta sedela v gostilni do mraka. Ko so bili že vsi malo vinjeni, je Gorjanc privlekel iz žepa vrečico s tremi praški. Prvi je bil, kakor je omenil, mišnica, drugima dvema pa ni povedal imen. Družba seveda njegovemu besedičenju ni pripisovala pomena. Toda to ni bila šala, temveč uvod v samomor. Dobro uro po zavžitju praškov je postal Gorjanc bled ko zid in je dejal, da mu postaja slabo. Poslovil se je od družbe in šel v spremstvu prijatelja domov. Med potjo ga je začelo zvijati, da ga je spremljevalec komaj spravil domov. Nesrečnež se je boril s hudimi bolečinami nad 23 ur, v ponedeljek proti večeru je pa umrl. * Smrt na rogovih bika. Pri Št. Ilju v Slovenskih goricah je posestnik • Ivan Golob spuščal mladega, divjega bika h kravi. Zdajci pa se je bik pognal proti njemu, ga nataknil na rogove in ga pritisnil ob zid, da mu je zmečkal prsni koš in razparal ves trebuh, tako da je nesrečnež izdihnil na rogovih bika. Nesreča je izzvala splošno sočustvovanje z nesrečno Golobovo družino. ,v Huda nesreča kolesarja. Te dni se je vračal s kolesom iz Ptuja mlinar Kajnč Franc proti domu v Budini. V bližini gostilne poslanca Brenčiča je hotel prehiteti voz s senom. V usodnem trenutku pa je nasproti privozil neki voznik. Tako se je Kajnč z vso silo zaletel v oje nasprotnega voza ter si ga zazadil naravnost v trebuh. Voznik ga je takoj naložil na voz in ga odpeljal v bolnišnico, kjer so izvršili operacijo, a je kmalu umrl. * Smrtna nesreča železničarja. Te dni se je zgodila v bližini ptujske postaje huda nesreča. Iz osebnega vlaka, ki prihaja v Ptuj iz Ormoža ob pol 21., je neznano kako padel vlakovodja Franc Arčan iz Maribora pod vagon tam stoječega tovornega vlaka in se ubil. Arčan je štel komaj 49 let Ln je bil oženjen. * Smrt v kaznilnici. V samotni celici mariborske kaznilnice so našli na postelji kaznjenca Jakoba Lampreta mrtvega. Lampret je bil obsojen zaradi tatvin in vlomov na 10 let ječe. * Žrtev streljanja s topičem. V nedeljo popoldne se je dogodila pri proslavi pri cerkvici Sv. Ane na Teharjah pri Celju huda nesreča. Ko so fantje streljali z mož-narji, se je eden prekmalu užgal. Naboj je udaril v 27 letnega Avgusta Kožuha, zaposlenega v železarni v Štorah, in ga hudo ranil po obrazu in obeh rokah. Ponesrečenca so prepeljali v celjsko bolnišnico. Ker pa je bila nevarost, da oslepi, so ga nemudno z reševalnim avtomobilom prepeljali v ljub-ljasko bolnišnico. * Roparski napad na Pševem. 24-letni Fr. Škerjanc iz Slivnice pri Grosupljem je vlomil nedavno pri belem dnevu v stanovanje po-sestnice Frančiške Trebarjeve na Pševem pri Besnici in odnesel za 2000 dinarjev samih kovancev. Pri dejanju pa ga je zalotila Tre-barjeva, ki se je usodnega trenotka vrnila domov. Škerjanc jo je udaril z nekim trdim predmetom po glavi, da je obležala vsa v mlaki krvi in pobegnil. * Velik vlom pri Ljutomeru. V nedeljo so v Očeslavcih pri Ljutomeru vlomilci vdrli v trgovino Josipa Hermana in odnesli mnogo manufakturnega blaga in nekaj gotovine v skupni vrednosti 170.000 Din. O vlomu je bila obveščena mariborska policija, ki se je takoj napotila na delo. Policijski pes je vlomilce zasledoval in so bile doslej aretirane že tri osebe. * Žrtev zavratnega umora. Nedavno so našli 31-letnega železničarjevega sina Lojzeta Bombača iz Dolenje vasi ustreljenega na gmajni nad vasjo. Prva poizvedovanja so kazala, da gre zasamomor, a pokazalo se je, da se je izvršil roparski umor. Pokojni Lojze se je bavil s tihotapstvom. Dne 11. julija je spravil nekaj konj v Italijo. Po srečno opravljeni kupčiji se je vrnil preko meje in nekatere priče zatrjujejo, da so ga še srečale v Zelšah pri Rakeku v gostilni. Tam je bil v družbi z neznanim človekom, nato pa je izginila za njim vsaka sled, dokler niso našli njegovega trupla. V gostilni so bili opazili, da je imel Bombač okrog 3000 lir pri sebi, ki jih je bil izkupil za konje. Ko so našli truplo, pa denarja niso več dobili pri njem. Prav tako je sumljivo, da so bili iz njegove pištole izstreljeni trije streli, a da niso našli nikakih praznih patron. Vsi znaki kažejo, da je bil izvršen roparski umor. * Roparski napad na lovsko hišo v Brezovi rebri zlagan. Nedavno smo poročali, da sta dva zakrinkana razbojnika s puške ponoči vdrla v lovsko hišo kneza Auersper-ga v Brezovi rebri pri Ajdovou in odnesla 6000 Din. Zdaj je dognamo, da je ves napad uprizoril 25 letni David Keber, ki se je dal v lovski hiši zvezati od dveh svojih znancev, katerim je za to plačal 600 Din, sam pa je pobral 5400 Din. Denar so našli pri njem. * Krvava žaloigra slovenske rudarske družine v Boru. V soboto zjutraj je Bor razburila grozna družinska žaloigra, katere žrtev je slovenski rudar 36 letni Franc Dra-ger, doma iz Moravč. Njegova žena Angela ga je razmesarila z britvijo in se nato v samomorilnem namenu tudi sama sebe hudo ranila. Franc Drager je bil zadnja leta brez posla. Doma ni dobil kruha in tako ga je usoda pognala v tujino. Dobil je delo v nekem francoskem rudniku, kjer je ostal ojem let. S seboj je vzel tudi tri leta starejšo ženo Angelo, ki mu je v Franciji rodila štiri otroke. Pred 20 dnevi je pa Dra-ger tudi v Franciji prišel oib delo in vrnil se je v Jugoslavijo. Dobil je delo v borskem rudniku. Franc in Angela se zadnje čase nista razumela. Mož je ženo podil od hiše. To je Agelo spravilo v obup. Dva otroka je imela že v Moravčah pri starših, dva sta pa bila pri njej v Boru. V soboto je prišel Drager ponoči domov in je takoj legel. Zdajci je nastalo vpitje v njegovem stanovanju. Bilo je zmerom hujše in sosedje so tekli po orožnike. Toda bilo je prepozno. Ko so orožniki vlomili vrata, je Drager ležal na tleh v mlaki krvi s strahotnimi ranami, v kotu je pa ležala njegova žena Angela s hudo rano na vratu. Oba otroka sta stala ob strani in jokala. Drager je bil mrtev, Angelo so pa odpeljali v bolnišnico. Ko so jo zaslišali, je dajala nejasne odgovore. Tudi razumeli je niso, ker srbščine ne obvlada, temveč le slovenščino, francoščino in nemščino. Njena otroka znata pa samo francoski. Iz popotnikove torbe 12 LETNI POŽIGALEC. Sv. Anton v Slov. goricah, julija. Nedavno se je 12 letni Avgust Fras iz Zagorcev v občini Juršincih priplazil k hiši posestnika Paluca Matije v Smolincih pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah. V hiši je bila samo 12 letna Julij&na Sirkova, vsi drugi pa so bili na polju. Deček je napadel deklico in jo z udarci s palico spodil iz hiše. Nato je vzel vžigalice in zanetil ogenj v hiši. Ko se je začelo iz sobe kaditi, je pobegnil v vinograd in nekaj časa iz daljave opazoval svoje delo. Ker je začela Sirkova vpiti in klicati na pomoč, je fant pobegnil v gozd. Ogenj je prešel še na hlev in stiskalnico. Mlad podivjanec je že pred letom dni pobegnil od staršev. Od testega časa se klati okrog po Slovenskih goricah. Pozimi se je preživljal z beračenjem in spal po senikih, na pomlad pa se je preselil v gozd. Večkrat so ga ljudje že lovili, tudi orožniki so mu bili za petami, vendar se jim je deček zmerom izmuznil. Nič ni pred njegovimi dolgimi prsti varno. Večkrat so že opazili, kako je nagovarjal dečke, da so šli zanj krast. Bilo bi vsekakor nujno, da fanta čimprej ulove. PREKMURSKI GLASNIK Murska Sobota je dobila moderno kopališče. Predsednik občine Murske Sobote g. Ferdinand Hartner je lani začel delovati za ustanovitev letnega kopališča. Občani so pridno podpisovali nabiralno polo, da je bila kmalu podpisana vsota 150.000. Nato pa 6e je ustanovil gradbeni kopališčni odbor s predsednikom občine na čelu. Načrt je napravil arh. Novak Fran, delo je vodil stavbenik Mesaric, instalacijska dela pa brata Dittrich. Ob slovesni otvoritvi kopališča je bil tolik naval občinstva, da se je veliki bazen, ki meri 33 m v dolžino in 15 m v širino, kmalu napolnil s kopalci in plavaei. Poleg velikega bazena je še manjši za otroke. Voda se dobiva iz reke Lendave. Športni klub >Mura« je županu g. Hartnerju iz hvaležnosti za njegov trud postavil granitno ploščo z zlatimi črkami. Morda pojde tako. Miha: »Vse pod solncem sem že poizkusil, .da bi dobil službo, pa je ne dobim.« Gašper: »Veš kaj, poizkusi fe pod luno!« NAŠI NA TUJEM NAŠI ROJAKI V AMERIKI. Cleveland, junija. V Clevelandu je padel vdovec Anton Len-ček, star 87 let, tako nesrečno po stopnicah, da so ga morali prepeljati v bolnišnico, kjer je kmalu umrl. Doma je bil z Rakeka in v Ameriki je živel 53 let. Žrtev avtomobilske nesreče je postal v Clevelandu Tomaž Stanič, star 55 let. Ponoči je šel na delo, pa ga je povozil avtomobil. V premogovniku v Coverdaleju se je Janez Bele tako hudo ponesrečil, da so mu morali odrezati nogo. Clevelandski dnevnik »Press« je priobčil članek o slovenskem sodniku Francu Lavše-tu, ki ga prosi, naj sprejme kandidaturo za clevelandskega župana. To je lepo priznanje ameriškega tiska Slovencu. Lavše je med Slovenci v Clevelandu zelo priljubljen, pa tudi Američani ga cenijo in tako ni izključeno, da bo res zmagal pri volitvah in postal clevelandski župan. V Bock Springsu je stal nedavno že drugič pred poroto Slovenec Janez Parkelj zaradi uboja Matevža Oblaka. Na prvi obravnavi je bil obsojen na dosmrtno ječo. Trdil je, da je Oblaka ustrelil v silobranu. Pri drugi obravnavi so mnoge priče to potrdile. Porota ga je ponovno spoznala za krivega uboja, priporočila je pa sodnikom, naj ga sodijo milo. Parkelj je bil obsojen na 15 let ječe s pravico do pomilostitve po enem letu, če se ob v ječi lepo vedel. Iz Ickerna (Nemčija), nam pišejo: V začetku leta smo si rojaki tudi pri nas ustanovili Jugoslovensko narodno podporno društvo. Na binkoštni ponedeljek smo imeli prvo izredno zborovainje, ki so se ga udeležili tudi zvezni predsednik g. Pavel Bolha in šest drugih predsednikov z Westfalskega. Predsednik našega društva g. Tlaker je goste prisrčno pozdravil, obenem pa očrtal delo našega mladega društva. Lepe besede je naslovil na nas tudi g. Bolha. Iz Homberga-Hochscheide (Nemčija) nam pišejo: Narodno pevsko in podporno društvo »Bratovska ljubezen« bo slavilo 4. in 5. avgusta 30-letnico obstoja v društveni dvorani g. Karla Broggemanna. Vabljeni so tukajšnji in okoliški rojaki, da se prireditve udeleže v čim večjem številu! BANKA BARUCH 11, Rue Auber, Pariš (9°) odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem denarnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulamtneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št 3064-64, Brusel-les; Francija: št. 1117-94, Pariš; Holandija: štev. 1458-66, Ned. Dionst; Luksemburg: št. 5967, Lu-xembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. 56 ŽENSKI VESTNIK Za kuhinjo Goveja pečenka. Vležano goveje meso od križa potolči, posoli, popopraj in ga dobro namaži z gorčico. V kožici razbeli narezano slanino. Na slanini prepraži dve debeli, a drobno zrezani čebuli, položi meso na čebulo in ga peci, da na vseh plateh porumeni. Ko je meso zapečeno, dodaj od pol limone sok in lupinico, dve žlici paradižnikove mezge, žlico sesekljanih kaper in dve sesekljani sar- deli, premešaj in zalij s toliko vode, da je meso pokrito z vodo. Meso zdaj duši do mehkega in da se voda poduši. Nato posuj v sok dve žlici moke in ko moka porumeni, zalij s kislo smetano, v kateri si zmešala žličico sladke paprike. Ko je sok vrel deset minut, je gotov. Meso zreži na poljubne kose, zloži v skledo in ga polij s sokom. Cvetačni narastek. Mešaj, da narase, žlico sirovega masla in tri rumenjake. Nato primešaj dve žlici kisle smetane, šest dek na-ribanega sira, tri žlice drobtin, eno v slanem kropu kuhano in razrezano cvetačo, tri žlice kuhane in sesekljane gnjati in nazadnje še sneg treh beljakov. Kozo dobro pomaži, stresi noter pripravljeno zmes, razravnaj in peci dobre pol ure. Ko je pečeno, daš kar v posodi s solato za večerjo na mizo. Dušena zelenjava. Tri ali štiri kolerabice olupi in zreži na drobne kocke. Lističe kole-rabic pa zreži na drobne rezance. Tako zre-zane kolerabice duši na masti Malo jih popopraj, osoli in dodaj žličico sladkorja. Ko so kolerabice že napol mehke, daj zraven dušit še štiri ali pet drobno zrezanih korenčkov in dve ali tri pesti v slanem kropu kuhanega graha. Če nimaš presnega graha, ga dan prej suhega namoči in skuhaj. Prideni še malo sesekljanega zelenega peteršilja. Vse skupaj malo zalij in duši do mehkega. Ko je zelenjava mehka, mešaje prilij osminko litra kisle smetane, v kateri si zmešala žličico moke. Po potrebi zalij še malo z vodo. Ko je vse skupaj vrelo deset minut, je jed gotova. ZANIMIVOSTI X Huda eksplozija v italijanski tvornici razstreliv. Listi poročajo iz Vareze v Gornji Italiji, da je v tamošnji tvornici razstreliv nastala strahovita eksplozija, ki je porušila skoro vso tvornico. Mrtvih je 26 delavcev. Tvornica je zadnje čase izdelovala samo bombe. Zaposljene so bile v njej po večini ženske. X Desetim milijonom ljudi grozi smrt od lakote. S poplavljenega ozemlja v kitajski pokrajini Šantunga prihajajo strašne vesti. Povoden.j traja zdaj že nad mesec dni, a vode še vedno naraščajo. Po dosedanjih podatkih so poplave na Kitajskim zahtevale že okrog 400.000 smrtnih žrtev. Ne glede na strahovita pustošenja, ki jih je že doslej povzročila poplava, pa grozi zdaj še lakota. Deset milijonov ljudi je ostalo brez vsega in je odvisno od podpore. Če ne bo v najkrajšem času prišla pomoč, je večina teh ljudi obsojena na smrt od lakote. Begunci s ' poplavljenega ozemjja so že tako izstradani, da jih na tisoče in tisoče leži ob cestah in ne morejo več dalje. Če bo voda še dalje naraščala, bodo vsi ti ljudje postali žrtev valov. X S 40 ženami potuje. Indijski maharadže radi potujejo po Evropi. Tako je eden izmed njih prišel v norveško mesto Trondhjem. S seboj pa je privedel kar 40 lepih, mladih žen. V pogovoru z norveškimi novinarji je indijski knez izjavil, da je to samo del njegovega harema, ki šteje 120 do 150 žen, kakor pač nanese. Zelo slikovit mora biti pogled na prtljago teh 40 lepotic. Škoda, da norveški listi ne poročajo, kako je spravil maharadža ta dekliški zavod pod streho. Ža smeh in kratek čas Tudi razlog. Žena: »Naša Vera mora letos na morje, ne pa v planine.« Mož (začudeno): »Zakaj pa naenkrat na morje?« Zena: »Ker ji je učiteljica petja danes rekla, da ji višja lega ne gre...« soglašajo: najboljše je RIVIERA terpentinovo milo Vse zaman. A.:. »Kaj misliš o večnem miru na zemljišč B.: Moja žena ga ne bi nikoli priznala.« Škotska. Skot pride v trgovino z gumijastimi ovratniki in zagodrnja: »Gospodična, prav nič nisem zadovoljen z vami. Lani sem kupil pri vas ovratnik in poglejte, kako je umazan.« Ustnica uredništva Bušeča vas. Že januarja smo objavili vest, da je izvršila Kristina Kranjčeva iz Bušeče vasi samomor, a šele zdaj smo prejeli pismo s podpisom omenjene Kristine Kranjčeve, ki pravi v njem, da vest ni resnična in da mora zaradi tega trpeti veliko škodo. Zakaj škodo, ne razumemo, saj vas ljudje vendar vidijo živo. Očitka kakega nečastnega dejanja pa v notici ni bilo. Zelo čuclno 6e nam zdi tudi, zakaj niste že prej javili, da vest ne ustreza resnici. Gorenjka. Pismo ni za objavo. Gorica pri Oplotnici. Pregledali smo vrste številk, pa nismo našli v našem listu vesti o smrti Ivana Tomšeta v Ameriki. Kočevje. Kdaj se bo vrnil z dopusta, ni inano. Otok pri Gradacu. Naslov pokojnega Ma-lešiča Mihe, ki je umrl v Ameriki, nam ni znan. Studenice pri Poljčanah. Dopis je zastarel. Oprostite! Prosimo, da nam še poročate. PROGRAM RADIA LJUBLJANA od 4. do 11. avgusta. Nedelja, 4. avgusta: 7.30: kmetijska posvetovalnica (inž. Sadar Vinko); 8.00: čas, poročila; 8.15: Mlademu jutru citraški pozdrav (izvajal bo citraški tercet »Vesna); 9.00: versko predavanje (p. Regalat Čebul j); 9.15:prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve; 10.00: Veseli zvoki za vesele ljudi (radijski orkester); 11.00: rezervirano za prenos iz Št. Virla (otvoritev obrtne razstave; koncert godbe iz Škofje Loke; koncert šentviškega mladinskega zbora »Jadranskih stražarjev); 16.00 odlomek iz zvočnih filmov (plošče); 16.15: ženska ura: Kako se pripravi kmečko dekle za službo v meščanski hiši (Petričeva); 16.30: Zakojmo, zaple-šimo (izvajali bodo sekstet balalajk, radijski orkester in plošče); 19.30: nacionalna ura; 20.00 čas, poročila, obvestila; 20.20: Griegov večer (sodelovali bodo profesorica Lida Ve-dralova — sopran, pri klavirju prof. Lipov-šek, radijski orkester in plošče); 22.00: čas, poročila; 22.15: Pa neka j za našo vas. Ponedeljek, 5. avgusta: 12.00: odlomki iz raznih oper na ploščah; 12.45: poročila, vreme; 13.00: čas, obvestila; 13.15: slovenska narodna in umetna pesem na ploščah; 14.00: vreme, spored, borza: 18.00: To gre v nho, to gre v peto (izvajali bodo radi jski jazz in plošče); 18.50: zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna); 19.10: čas, vreme, poročila, spored, obvestila; 19.30: nacionalna ura; 20.00: Lncienne Boyer poje na ploščah; 20.15: prenos koncerta iz zdravilišča Rogaške Slatine; 21.30: Gorenjska, ti kras slovenski (Gregorčev venček na ploščah); 22.00: čas, poročila, vreme, spored; 22.10: pesmi \z Koroške (poje Klub koroških Slovencev). Torek, 6. avgusta: 12.00: En, dva, en, dva (koračnice); 12.45: poročila, vreme; 13.00: cas, obvestila; 13.15: dekliški spevi (tercet Stritar in plošče); 14.00: vreme, spored, borza; 18.00: otroška ura (Mirko Kun- čič); 18.25: Mlada pota (zvoki za deco, izvajal bo radijski orkester); 19.10: čas, vreme, poročila, spored, obvestila; 19.30: nacionalna ura; 20.00: Iz kraljestva lutk (orkestralna in reproducirana glasba, klavirski koncert in razni prizori; sodelovali bodo dr. Danilo Švara, člani radijskega dramskega študija, radijski orkester in plošče); vmes roportaža iz kopališča Ilirije (plavalna tekma WAC Wien:Ilirija, Ljubljana); 22.00: čas, vreme, poročila, spored; 22.10: venčki šlagerjev na ploščah; 22.30: angleške plošče. Sreda, 7. avgusta: 12.00 Zvoki iz Amerike (plošče); 12.45: vreme, poročila; 13.00: čas, obvestila; 13.15: šramel kvartet igra na ploščah; 14.00: vreme, spored, borza; 18.00: eksotične cvetke (radijski orkester in plošče); 18.50: pogovor s poslušalci; 19.tO: čas, vreme, poročila, spored, obvestila; 19.30: nac. ura; 20.00: (koncert Slovenskega vokalnega kvinteta, vmes soli); 21.00: komorna glasba (Karel Trost — flavta, Kotzian — oboa, dr. Švara — klavir); 22.00: cas, vreme, poročila, spored; 22.10: Po naših livadah (radijski orkester). Četrtek, 8. avgusta: 12.00: Živalski karneval (plošče); 12.45: poročila, vreme; 13.00: čas, obvestila; 13.15: Valček na vnl-eek (radijski orkester); 14.00: vreme, spored, borza; 18.00: nekaj venčkov (radijski orkester in plošče); 18.50: slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič); 19.10: čas, vreme, poročila, spored, obvestila; t9.30: nacionalna ura; 20.00: prenos iz Beograda;. 22.00: čas, poročila, vreme, spored; 22.10: Pisano polje (radijski orkester). Petek, 9. avgusta: 12.00 Dvorakove skladbe na ploščah; 12.45- poročila, vreme; 13.00: čas, obvestila; 13.15: Na planincah luštno biti (plošče); 14.00: vreme, spored, borza; 18 00: harmonika in citre (Avgust Stanko in plošče); 18.50: Barvna fotografija — lahka reč (Korenčan); 19.10: čas, vreme, poročila, spored, obvestila; 19.30: nacionalna ura; 20.00: prenos iz Zagreba; 22.00: čas, poročila, vreme, spored; 22.10: Od narodne, do jazza (pri klavirju dr Švara, vmes pa plošče z Udovičevo, Laušetovo, našimi pevci in raznimi jazzi). Sobota. 10. avgusta: 12.00: Vožnja neznano kam; 12.45: poročila, vreme; 13.00: čas. obvestila; 13.15: Vožnja neznano kam; 14.00: vreme, spored; 18.00: Na ilelopust veselih lic (radijski orkester); 18.50: zunanji politični pregled (dr. Jug); 19.10: čas, vreme, poročila, spored, obvestila: 19.30: nacionalna ura; 20 00: Mamzelle Nitouche (radijska opereta); 22.00: čas, vreme, poročila, spored; 22.10: Lahkih nog na okrog (radijski orkester in plošče). 44 Faraonov dedič Enaintrideseto poglavje. Vse je kazalo, da sta le slučajno pozabila Senusijca Selima, ki ga nikjer ni bilo. Nihče se zdaj ni zmenil zanj. To je sklenil zagrizenec izrabiti za beg. Hitro je v zavetju teme skrivaj izbral več najboljših velblodov in jih otovoril z vsem, kar je potreboval za pot. Ko so poslednji Beduini zapustili šotore in se odpravili v oazo, je odjezdil proti severu. Sovraštvo in jeza sta mu polnila dušo in hudobne mašče« valne misli so ga obhajale. Snoval je načrte, kako bo kaznoval oba moža, ki sta se upala groziti z jetništvom njemu, poslancu veli« kega Senusija. Ko so drugi dan sporočili šejku, da je iz« ginil, je ta samo skomignil z rameni in po« menljivo pogledal Krvavega jastreba. Aid Omar se je porogljivo zasmejal. Ukaza, naj begunca zasledujejo, pa ni dal. Selim pa je medtem poganjal svoje živali, da so tekle, kar so jim dale moči. Moral je uiti daleč naprej, da ga Beduini pri zasledo« vanju ne bi mogli tako hitro dohiteti Bal se je samo Krvavega jastreba, o katerem je vedel, da ima najhitrejšega velbloda v vsej četi. Ko je zagledal v daljavi pred seboj pira« mido, se je z olajšanjem oddahnil. Če pride srečno do Pasje gore, 'ako si je mislil, je rešen. V pesku ne bo ostalo sledu za niim in nihče ne bo vedel, v katero srn vr io ie »'bral. Dobro uro nato ie bil že pri piramidi. Spomnil se je dneva, ko io je bil prvič opazil. Z zadovoljnostjo v srcu se ie spom--nil nodle nesramnosti, ki jo je bil zaigral s takratnim svojim noootnim tovarišem. Ni bil še čisto mimo neme priče svoiega grdega izrlaistva. ko da je predramil sirov glas iz premiš'ievania: Stoj, Selim! Kam pa si namenjen, he?» Zdrznil se je in od strahu prebledel Za piramido sta se pokazala dve Beduina s pu« ško v rokah. Bila sta dva obraza, ki ju je poznal, dva šejkova vojščaka in pajdaša Krvavega jastreba. Kakor blisk ga je prevzela misel, da je pa« del v mojstrske nastavljeno past, za katero se mora zahvaliti svojima zaveznikoma. «AIah naj vaju pošlje v najgloblji pekel!« je vzkliknil ves besen in hotel sneti puško z rame. Tedaj pa je .že počilo iz pušk obeh Beduinov. Omahnil je v pesek, njegovi vel« blodi pa so se v strahu razbežali. Beduina se zanj nista več brigala. Ujela sta njegove velblode in odjezdila brez od« lašanja po široki stezi, ki so jo pustili njuni tovariši za seboj, ko so odjezdili proti oazi. Niti peščice peska nista vrgla na mrtveca, kakor bi noral storiti vsak ,nosi.m svojemu •soverniku, čeprav sta si bila v življenju naj« hujša sovražnika. Tako je prejel Senusijec Selim kazen prav tam, kjer je izvršil svoje najgnusnejše de« janje... Medtem ko se je Uasif el Hajat premeta« val po svojem ležišču, je mučil nemir prav tako tudi njegovega nasprotnika, kralja Merija. Sanje so imeli stari Egipčani v velikih časteh in so jih skušali razlagati ter sklepati po njih o usodi, ki jih čaka. Ta posel so opravljali posebni duhovni. To se je ohra« nilo seveda tudi pri Rometih, ki niso prišli v stik s prebivalci sveta in so se zato trdno oklepali vsega praznoverja. V tem pogledu tudi kralj Meri ni bil nič pametnejši kakor njegovi podložniki. Od zadnjega zborovanja, ko je podlegel Koptu, so ga neprestano mučile hude sanje. Njegovi predniki so s2 mu v njih prikazovali in mu očitali, da jih ni več vreden in da nosi krono samo še zaradi tega, ker je prelomil dano besedo. Če bi bil trezno vse premislil, bi si bil moral reči, da se pač njegove skrbi, ki jih ima čez dan, razpletajo dalje ponoči in da se združujejo v čudne, goljufive slike. Namestu tega pa je pustil, da so ga vsega zapletle vase in se je neprestano prepriče« val, da se mora predati svojim sovražnikom, da se tako sptkori za krivdo, ki si jo je pri« pisoval. Veliki duhoven, ki ga je na skrivaj opazo« val, je slutil, kaj kralj premišljuje. Zato je bil neprestano pripravljen, da poseže v od« ločilnem trenutku vmes in prepreči kakšno nepremišljenost. . Tisto noč, ko so Beduini zasedli oazo, so prihiteli faraonovi dvomi do vrhunca. Tesna celica v svetišču, kjer je prebival, kar je bil zapustil svojo palačo, ga je ubijala. Šel je ven, da bi stopil na visoki pilon in tam ohladil svoje vroče čelo in se naužil svežega zraka. Vojak, ki je skrivaj pazil nanj, je takoj sporočil velikemu duhovnu, kam je kralj kre« nil. Starec se je nemudoma odpravil za njim. Ko je faraon zaslišal za seboj korake, se je obrnil, da bi pregnal človeka, ki ga v tej sveti tišini moti Toda ko je spoznal čestit« ljivega starca, svojega sivolasega, najzve« stejšega svetovalca, se je premagal in molčal. Šele čez dolgo ga je vprašal, čemu je prišel. Starec pa ga je začel oštevati, zakaj je tako plašen in zbegan. Faraon se je branil. Kmalu sta se zapletla v živahen pogovor, ker sta morala zagovarjati vsak svoje pre« pričanje. Ure so minevale, ne da bi se bila zedinila. Naposled, ko vse ni nič pomagalo, je od« vedel veliki duhoven kralja na ploščad pilo« na. Pokazal je proti oazi, ki je bila še vsa zavita v temo, in začel govoriti o starih ča« sih, o sijaju Nebsenijevega rodu in o tem, da bo moral zdaj njegov sin, ki bo tudi iz« gubil prestol, če se on odpove, preklinjati očetovo trmoglavost. To je bilo edino, kjer je še mogel kralja raniti: pri ljubezni do sina. In res! Kralj Meri je molčal in se ni več upiral. Ganjeno je poslušal besede svojega nesebičnega svetovalca. Iznenada pa je ta sredi besed obstal in se zastrmcl v ravnino. Meseca ni bilo, toda zvezde so bile vzlic temu toliko svetle, da so se ločili obrisi pred« metov do neke oddaljenosti. (Dalje.) M tU OGLAS Zadovoljimo vsakogar v ceni in kvaliteti. Listrasti suknjiči 155 Din, športni 98 Din. prvovrstne pumparce 98 Din, svilene srajce 45 Din itd. — Preske r, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14. 149 KDOR JE PRODAL ali zamenjal za blago hranilno knjižico in ni dobil polne protivrednosti, naj javi takoj, komu, koliko manj je dobil, koliko provizije je plačal. Čimpreje, toliko bolje. Prijave je poslati na Ljubljana 1. 186 (g. Lenasi). Opozorite vse prizadete zadnjih treh let. GOSTILNO, dobro vpeljano , s posestvom, na cesti Ljubljana—Sušak pol ure od Kočevja, prodam po dogovoru — samo proti gotovini. Naslov v oglasnem oddelku »Domovine«. Bolečinam v nogah recite-Zboaom! Poizkusite to enostavno domače sredstvo Evo, enostavnega iu cenenega domačega sredstva, da se za vedno rešite najhujših težav in bolečin v nogah. Pomočite noge v toplo Vi>do, kateri ste dodali toliko Saltrat Rodella, da je dobila videz neposnetega mleka. Saltrat Rodell vsebuje 10 različnih zdravilnih soli, ki se nahajajo v znamenitih svetovnih radioaktivnih vrelcih. Ta močna zdravilna kopel odpravlja v 3 minutah najhujše bolečine nog. Otekline izginejo. Iz ranjenih in vnetih rok izgine vnetje takoj. Ozebline nič več ne srbijo in ne skelijo ter se naglo zacelijo. Ta s Saltratom nasičena voda, podobna mleku, odpravi bolečine na čudovit način ter omehča tudi kurja očesa in žulje tako. da jih lahko s koreninami vred odstranite. Saltrat Rodell se prodaja ob jamstvu v vseh strokovnih prodajalnah. nenoBS^Cf« NOVOST! Samo Din 98--J Št. 63.719. Cenena, a dobra Shoock-Proof zapestna ura, točno regulirana, lep kromiran okrov, zapestnica Iz usnja. Številčnica in kazalo osvetljena. (Rad i um) Din 98-— Zahtevajte veliki cenik, ki ga dobite zastonj In poštnine prosto. Velika izbera ur, zlatnine in srebrnine. Lastna protokotirana tovarna ur v Švici H. SUTTNER, LJUBLJANA 6. Otroška pamet. Nežka: »Jurček, pojdiva se očko in mamico. Jaz bom mamica.« | Jurček: »Za mamico si preneumna, ti bi lahko igrala le očko.« Reklama. Stražnik: »Zapisati vas moram, ker ste so vozili s hitrostjo 80 km.« Avtomobilist: »Gospod stražnik, napišite rajši, da sem vozil s hitrostjo 100 km. Rad hi namreč prodal ta avto.«