ZGODOVINA
V ŠOLI
Številka 1 Letnik 28 (2020)
ISSN 1318-1416
Izdajatelj in založnik: Zavod RS za šolstvo
Predstavnik: dr. Vinko Logaj
Uredniški odbor:
dr. Dragica Čeč, Znanstveno-raziskovalno 
središče Koper
Bojana Aristovnik, Zgodovinski arhiv Celje
Dragica Babič, Šolski center Celje – 
Gimnazija Lava
Janja Bec, Osnovna šola Prule Ljubljana
mag. Mateja Drnovšek, Osnovna šola Polje 
Ljubljana,
Štefan Harkai ml., Osnovna šola Puconci
Brigita Praznik Lokar, Osnovna šola Danile 
Kumar Ljubljana
Damjan Snoj, Osnovna šola Preserje
dr. Mojca Šorn, Inštitut za novejšo 
zgodovino
Srečko Zgaga, Gimnazija Poljane
mag. Manica Maver, Državni tehniški zavod 
Žiga Zois, Trst
Kiti Jurica Korda, Gimnazija Dubrovnik
dr. Daniel Wutti, Visoka pedagoška šola, 
Celovec
Odgovorna urednica: dr. Vilma Brodnik
Naslov uredništva: dr. Vilma Brodnik, 
Zavod RS za šolstvo OE Ljubljana, Dunajska 
104, 1000 Ljubljana, tel.: 01/236 31 19, 
faks: 01/236 31 50, e-naslov: vilma.
brodnik@zrss.si
Urednica založbe: Simona Vozelj
Jezikovni pregled: Tine Logar
Prevod povzetkov v angleščino: Ensitra 
prevajanje, Brigita Vogrinec s. p. 
Oblikovanje: Studio Aleja d. o. o. 
Računalniški prelom: Medium d. o. o. 
Tisk:  Abo grafika d. o. o.
Naklada: 450 izvodov
Fotografiji na naslovnici: 
Oblačilna kultura na srednjeveških gradovih 
– igra vlog. (Osebi arhiv: Ana Marija Blažič.)
Naročila: ZRSŠ – Založba, Poljanska c. 28, 
1000 Ljubljana, e-naslov: zalozba@zrss.si, 
faks: 01/300 51 99
Naročnina:
Letna naročnina (2 številki): 33,00 EUR 
za ustanove; 24,75 EUR za fizične osebe; 
12,50 EUR za dijake, študente, upokojence; 
cena posamezne številke v prosti prodaji je 
20,00 EUR. V cenah je vključen DDV.
© Zavod RS za šolstvo, 2020
Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi 
Ministrstvo za kulturo pod zaporedno številko 
578.
Vse pravice pridržane. Brez založnikovega 
pisnega dovoljenja ni dovoljeno nobenega dela  
te revije na kakršenkoli način reproducirati, 
kopirati ali kako drugače razširjati. Ta prepoved 
se nanaša tako na mehanske oblike reprodukcije 
(fotokopiranje) kot na elektronske (snemanje ali 
prepisovanje na kakršenkoli pomnilniški medij).
REVIJI NA POT
»Zato si ne domišljam, da je ustvarjalec, se pravi umetnik, v mojem primeru pisatelj, 
od Boga izvoljen in poslan pripovedovalec, ki bo svetu prinesel novo resnico ali visoko 
spoznanje o zvezdnatem nebu in moralnem zakonu. Je pa tisti, ki se je upal odpraviti v 
neznano, v prostore imaginacije, kolikor jih zna in zmore zajeti edini instrument, ki ga 
ima na voljo in ki je tudi že vsebina tega, kar počne – beseda.«
(Jančar, D. (2014). Zamisel in slutnja. V: Ustvarjalnost. Ljubljana: Slovenska matica, 
str. 146–152.)
Ustvarjalno mišljenje in inovativno delovanje sta človeštvu omogočala napredek in 
razvoj na vseh področjih delovanja in ustvarjanja, od gospodarskega in družbenega 
do političnega in kulturnega. Zato ustvarjalnost in inovativnost predstavljata eno 
od gibal zgodovinskega razvoja. Ustvarjalnost je z zgodovinsko imaginacijo vgrajena 
tudi v zgodovinsko znanost, saj zgodovinarju omogoča rekonstruirati in interpreti-
rati zgodovinsko dogajanje skozi celotno človeško zgodovino na temelju pogosto 
pomanjkljivih in skopo ohranjenih zgodovinskih virov. Pri učenju zgodovine pa 
ustvarjalni in inovativni učenci razlagajo in predstavljajo zgodovinsko dogajanje na 
nov in izviren način ali pa obstoječe razlage in predstave na povsem svoj, drugačen 
način. Ker sta veščini ustvarjalnosti in inovativnosti – poleg kritičnega mišljenja, 
sodelovanja in komuniciranja ter digitalnih veščin – ključni vseživljenjski veščini, 
smo jima posvetili posebno tematsko številko revije Zgodovina v šoli. V rubriki Iz-
postavljamo je spodbujanju ustvarjalnosti in inovativnosti pri pouku zgodovine na-
menjenih pet člankov, in sicer didaktičnoteoretični pregled s primeri za zgodovino 
(dr. Vilma Brodnik, Zavod RS za šolstvo), sledijo pa primeri dobre prakse ustvarjal-
nega in inovativnega učenja na primeru avtentičnih nalog pri obravnavi zgodovine 
19. stoletja (Tanja Stergar, Srednja šola Domžale), pri projektnem učnem delu na 
primeru lokalne zgodovine (mag. Aleksandra Boldin, Gimnazija Slovenske Kon-
jice), na primeru terenskega dela pri obravnavi dolenjske bronaste dobe in halštatske 
kulture (Mitja Turk, Center biotehnike in turizma Novo mesto), pri pripravi ustvar-
jalnih in inovativnih izdelkov – frazemov iz različnih zgodovinskih obdobij (Mojca 
Logar, Biotehniški center Naklo). Preostali didaktični članki se nanašajo na forma-
tivno spremljanje pri obravnavi zgodovinskega pomena Primoža Trubarja (Janja 
Bec, Osnovna šola Prule v Ljubljani), raziskavi o poznavanju zgodovinske vloge 
generala Rudolfa Maistra (Polona Majdič) ter pedagoški arhivski delavnici (Dunja 
Mušič, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Dolenjsko in Belo krajino). Sledi še 
predstavitev knjige dr. Jurija Perovška o Slovencih in slovanskem svetu, ki jo je izdal 
Inštitut za novejšo zgodovino, izpod peresa Brigite Praznik Lokar z Osnovne šole 
Danile Kumar v Ljubljani.
Vabljeni k branju in soustvarjanju revije Zgodovina v šoli!
Dr. Vilma Brodnik, odgovorna urednica