Spedizlon« In abbonamento poslale PoStnina plačana v gotovini
Prezzo — Cena £ O.fiO
Domoljub
v flublfant 7. oktobra 1942-XX	^	55m s/ev. „
V ogledalu
Komedija z nesmrtnostjo
Včasih kdo z največjim zanosom kliče: »Ne* smrtnosti Kakšna velika misel in kakšno ve-seljel Večno bomo živeli I Zemlja vzame, kar je njenega, in nebo, kar je njegovega. Kako poln veselja bo za nas veliki dan vstajenjalc
Tako marsikdo govori, ampak govori tja v en dan, in smrt se mu roga ter pravi: »Samo potrpi, prijatelj, da pridem po Tel Takrat boš strmci, kako boš sprejemal mene. Smrt, ki vodim v nesmrtnosti lakrat bo vse hitelo Tebi na pomoč, da bi me pregnali, od vseh strani boš klical zdravnike, da bi se me rešil.«
Da kdor take velike besede kar tja v en dan govoriči, nima v sebi tiste prave verske sile, ker bi se sicer kot živ in zdrav človek bridko zavedal strašne resnice: »Smrt, kje je tvoje želo!«
Smrt ima za človeka vedno liolcče želo. Kdor misli, da to ni res, gobezdu tja v en dan in igra komedijo z.večnimi resnicami življenja in smrti.
Kako so nečimerni!
S prijateljem se že več let nisva videla. Ko «va se zadnjič spet srečala, me je veselo pozdravil ter dejal:
»Ti si pa videti za čnda zdrav in krepak!«
»Prijatelj, le šališ sel Kje je že moja ne-čimernostl No. nič ne rečem, kakor veš, pred 20 leti sem bil pa res fant od farc!«
Najin pogovor je poslušal Tine ter za godrnjal: »Glej ga, še vedno je prav tuko neeiinern, kakor je bil pred 20 leti. Kur ne more si kaj, tla se ne bi pobahal, kakšen korenjak je bil pred 20 leti. In kar otožen je ta neeimernež zdaj, ko se zmisli, kako se je lakrat samega sebe občudoval in rad sledili, da so ga občudovali tudi drugi.« Na glas pa je prijatelj Tine lahko dostavil in prav je imel: >Cc morda meniš, da v Tebi ni zdaj nobene nečiinernosti več. •• motiš. Ali naj rajši rečem: Kako bi le mogel cti pred 20 leti, ko pa še sedanjosti niti za en trenutek no moremo zadržati, da bi se ustavila?«
Učenjak
Ivan po/na modrijane vseh vekov in tudi njihove nuuke. Nihče izmed njih pa ga lic zadovolji, ker Ivan s svojo bistroumnostjo v vsakem odkrije slabosti in napake. Pregled člo- > veškili neumnosti in zmot, ki so jim bili vdani tudi največji duhovi, ga navdaja z živim prepričanjem, da so zmote neizogibna usoda človeka, ki je samemu sebi prepuščen. In vendar se motim, ko tako mislim o učenjaku Ivanu.
Njega ravno kritika, ki z njo strohuje žive in mrtve, navdaja z občutkom duševne sile in svoje premoči. Zato tako rad razlaga: človeku je dunu moč spoznanja. — Kajpada Ivan pri tem misli sam našel In prav nič se ne zave, da so tako mislili in govoričili že njegovi predniki ter za njimi tudi njegovi sodobniki, (lasi, kakor satn pruvi, v njihovih besedah ni bilo resnice. Ali bo z njim kaj drugače?
Prav nič drugače ne bo z njim, čeprav si 'dopoveduje tako. Zgodi se, da Ivanu kdo pravi: Človek mora sprejemati nauk od zgoraj! Dati mora prav tistemu, ki je dejal: »Jaz sem luč sveta!« Če Ivan kaj takega sliši, je že užaljen, ker so mu zdi, da jc tako govorjenje dvom T njegovo duševno premoč.
Vojni dogodki preteklega tedna
Ameriško oklepnico je potopila italijanska podmornica
Italijansko vojno poročilo št. 663 prinaša tole važno poročilo:
To noč ob 2.14 (po italijanskem času) je v sevrni širini 2.13 in v zahodni dolžini 14.25 ,to je okoli 53(1 milj jugozapndno od Freetovv-na (Zahodna Afrika) atlantska podmornica >Bnrbarigo« p*.d poveljstvom Enzn Grossija napadla severnoameriško oklepnico. ki je plula v smeri 150 s hitrostjo 13 vozlov.
Oklepniea je bila zadeta v ladijski kljun s štirimi torpedi in videli so. knko se je potopila.
Severnoameriška oklepniea vrst.- .Missi-ssipi... ki jo je pofopil poveljnik Grossj, je imela 33.400 ton ter je biln oborožena z 12 356 nim. tf 12? mm topovi: 7. osmimi 127 mm in s štirimi 157 protiletalskimi topovi, z dvanajstimi 40 mm strojnicami ter je imela na kiovu tri letala z vzletišči. Varoval jo je navpični 356 oklep in dva 102.30 mm mostova. Razvijala Je hitrost 22 vozlov ter j,- imela v mirnem času na krovu (365 ljudi.
Junaško odbit sovražni napad
Pretekli teden je italijanska divizija »lol-gorc« junaško odbila sovražni napad na severnem odseku egiptskegu bojišča, kjer je sovražnik zaman poskusiJ predreti osne čete.
Vojno poročilo 854 poroča, da je bilo dne 28. septembra pri E1 Alameinu na obeh straneh močno topovsko streljanje. V letalskih bojih je bilo sestreljeno eno angleško let.-.lo. — Angleška letala so napadla Bengazi, kjer je bilo poškodovanih ifekaj hiš ter 12 civilistov ranjenih.
Vojno poročilo 855 naglaša, da je bilo topovsko streljanje zlasti hudo na severnem odseku bojišča. Osna letala so ponoči dolgo bombardirala železniško postajo KI llntmnam.
; Sovražna letala so hudo napadla Tobruk, kjer pa je bilo eno letalo zbito .
Vojno poročilo 856 od 30. sept. pravi, da na egiptskem bojišču tega dne ni bilo posebnih dogodkov, da na so nemški lovci v zračnih bojih zbili 6 angleških letal, eno pa jc bilo zbito nad fobr..Tom.
Vojno poročilo 857 od 1, oktobra prinaša popis, kako je sovražnik napadel osne črte ter bil odbit: »Oddelki sovražne pehote »o. podprti z oklepnimi oddelki včeraj zjutraj (30. septembra) napadli našo severno ruzvr-
Anglcški ujetniki zajeli na egiplski fronti.
stitev v Egiptu. Napad je bii| zlomljen z občutnimi izgubami za nasprotnika, /ujeli »mo mul 2(K) ujetnikov Eno angleško letalo je bilo sestreljeno v dvoboju z nemškimi lovci, drugo pa ziideto od protiletalske hrambe vTohrufcu in je moralo pristati na področju Marsa Luh. Posadka 5 podčastnikov je bila zajeta.«
Vojno poročilo 858 od 5. oktobra sporoča: V srditem boju, v katerem ie bil sovražni napad odbit in ki o njem govori včerajšnje vojno poročilo, «e je posebno odlikovala divizija »Folgore«. številni tanki so bili uničeni. To noč je pri napadu no lobruk bilo zadelo eno angleško letalo, ki je goreče padlo na tla. — lilizu oloka Kreta je bil <*l nemških lovcev angleški bombnik prisiljen pristati. Letalec je hi J ujet
Novi uspehi na Ruskem — Italijanske čete se odlikujejo
Nemško 'uradno poročilo od 28. septembra sporoča, da eo nemške čete pridrlc v severne dele mesta Stalingrada, na Kavkazu pa so
zavzele več višin.
Uradno poročilo od 29. septembra naznanja, da so nemške čete južno od Tereku na Kavkazu zavzele močno zgrajene in žilavo hranjene postojanke.
Uradno poročilo od 30. septembra se glasi, da so zuvezniške čete južno od Tereka na Kavkazu močno napredovale in da so bili v severnem delu Stalingrada zavzeti spet novi mestni deli. — Nu bojišču ob reki Don *o
italijanske čete odbile več sovjetskih poskusov priti čez reko.
Vojno poročilo od 1. oktobra veii, da ni Kavkazu boji z« višinske postojnnke Se trajajo, da pa so nemške čete v severnem mlii Stili ngrada napravile več klinov.
Vojno poročilo od 2. oktobra pravi, i!a nemške čete na Kavkazu napredujejo. Severno-zahodno od Stalingrada je bilo v naskoku zavzeto predmestje Orlovku, ki je bilo spremenjeno v močno trdnjavo. — Oh reki Donu so zavezniške čete, med katerimi zlasli omenjijo tamkajšnje italijanske sile, prizadele souaž-niku velike izgube težkega orožja in \< /ij.
Velike sovražne izgube na morju
Nemško uradno poročilo od 2S. septembra naznanja, da so v severnem Atlantskem moij^i nemške podmornice uničile večino anicn-ch ladij, ki so vozile vojake na Angleško. V v,č dni trajajočih napadih so potopile parnik ton, drugi parnik (".(NJO ton, tretji iKirnik II.0U0 ton ter en ruSilec. Te tri ladje so bile za sovražnika zlasti zato tako dragocene, ker to bile tako velike in hitre. — V drugih i!clih tegu morja od Afrike do Amerike so neir,;ke podmornice potopile še II Indij s 5T.(,W) tonami, tako da je sovražnik zadnje 4 dni izgubil 104.000 ton.
Uradno poročilo od I. oktobru sporoča sp*i nove uspehe na morju: Oh južni in severni ameriški obali ter v srednjem delu Atlantskega morja so nemške podmornice spet p' topile 12 'ladij s 769.200 tonami. 22 ladij jc bilo poškodovanih.
KRATKE
Vse židovsko premoženje, med njimi M^d hiš v vrednosti 1.2 milijarde kron, je zasegla Slovaška.
Kunčje meso ostane v Nemčiji še nadalje v svobodni produji.
Za 20% bodo zmanjšali porabo mesa v Združenih državah Severne Amerike.
Desetkrat večji so japonski izdatki v sedanji vojni v primeri z običajnimi časi in trikrat večji v primeri s stroški, ki jih je zahtevala vojna s Kitajsko.
Največja izvoznica konoqilj~ na svetu je sedaj Italija, zakaj s konopljo posejana površina znaša skoraj 100.000 ha.
Skoraj 40 milijonov mark so nabrali v nedeljo h .septembra v Nemčiji za zimsko pomoč.
Neko civilno francosko letalo se je vnelo blizu Uliile v Afriki; 25 potnikov jc živili zgorelo.
180 rudarjev Je zgubilo življenje v globini 1000 m pod morskim dnom v nekem rudniku v pokrajini Jainuguši nn Japonskem.
73 letnico indijskega voditelja Gnndhijn so
2. oktobru slovesno praznovali po vsej vzliodui Aziji.
Nad 2000 starcev in stark dela v raznih nem-kih zavetiščih in okrevališčih za ranjene vojake.
Nnnkinška vlndn bo dobila od JaiHiniov za
lali
jnic ter mo/narjev. V Angliji je razmeroma veliko »irn in
300 milijonov jenov orožja, zlasti lahkih in težkih strojnic ter možnarjev.
Italijansko topništvo strelja ob Donu.
krompirja, mesn ,pa skoraj nič, je povedal to dni angleški minister za prehrano.
56 milijonov jenov so vložili Japonci v zadnjih petih letih v svoje hranilne zavode.
Mnogo mrtvih in več sto ranjenih je bilo
Bri nedavni železniški nesreči ined ameriškim ■etroitom in Clevelandom.
Uniforme za vse uredništvo ho uvedla bolgarska vlada.
Obnovili so brzojavni promet m«l llrvul-sko in nezn.sedeno Francijo.
Tri leta ječe ter 100.000 levov globe bo dobil poslej vsak bolgarski Jud, ki ne ho nosil nn obleki šesterokruko zvezdo i/ rumenega blaga.
Pomanjkanje jekla v Ameriki olr/uje i/.-vedlio novih ladij, piše ameriški tednik Times«.
Vso pozornost posvečajo angleški strokovnjaki novim vrstam nemških Ictul, ki luliko lele v višini 12.000 in.
Nepopisna partizanska divjaštva
Jiiko.5 France ii Bizovika in Cankar Jože iz Dohrunj. Takih cvetočih, nndepolnih življenjskih sil nas je oropalo partizanstvo!
Se ko ljudje, ki pravijo, da vse to, kar listi pišejo, ni resnica, da partizani niso taki ild. Mož, ki je sam slišal, kaj partizani pripovedujejo ter odkrito govore o svojem delovanju, nam je rekel, da je resnica še mnogo hujša kakor popisovanje v listih. Tisti, ki danes nočejo verjeti, kar lisli pijejo, so podobni olroku. ki si oči zatiska, da ne bi videl teme. Kdor pa si pred resnico oči zalisnc, jo kriv velikega greha.
Bred seboj imamo poročila na primer s Ko-f' Vnkega, kaj so partizani tamkaj počenjali. Naj navedemo nekaj vzgledov!
Dne 25. junija so v Deskovi vasi mučili Dra-Slerja .ložeta, pred njim pa llozo Majerle s Fužin. Kozo so pustili živeli in je potem ušla. Pripovedovala je, da so tamkaj partizani ustrelili tri ljudi, mod njimi 1!) let staro Fcrderber Marijo iz Dola.
Konec julija so v Spodnjem logu partizani za-grebli dve še pol živi ženski, ker sla se branili, ko so jima parlizaui pobrali vso živino in živež.
V	noči od 27. na 28. junija so partizani v Starem trgu ob Kolpi ubili 15 let starega fanta.
V	Sodrnžici so partizani divjali že od 28. maj-Jiika dalje, zlasti proti tistim, ki se jim niso hoteli pridružiti. Pod Klancem so ubili 21 ljudi. Najmanjša opazka je že zadoščala, da je bil kdo obsojen na smrt.
Dne 11. majnika so pri Mozlju ustrelili dva brala Altrana, ki sta bila doma v Triesteju. Pravijo, da so ju še živa pokopali.. — Dne 25. majnika so v šlalcerjib ubili 1'lešcta Pavla, Floro Jaklič in Floro Volf. — V Kanderjih so ubili 70 let slaro II leno Pulre, v Kočarjih pa Ožhelovo mater, ki pa sla njeni hčerki vkljub temu delavni partizanki.
Komandant Vasja je dal pobili 19 ljudi, med njuni tri otroke, dve ženski ler starčka, ki je bil ž" 70 let star. Poleg teb 10 je dal pobiti še šlirl partizane, ki se mu niso zdeli dovolj komunistični.
Tudi drugod so partizani strahovito divjali, kakor nam dopovedujejo poročila vsak dan. 'lako je n i primer nad Višnjo goro okoli Sv. Duha (kakor z la jpravijo nn Polževem) divja! neki Venccslav Vinko, od Muljave doma Čeprav je la divjak šele 20 lel Mlar, se je vendarle že bahal, da je ubil nad 50 ljudi. Okoli Polževega in Kriške vasi so doslej kmetje našli že nad 40 grobov. Tod so bili pobili, kolikor se je doslej dalo ugotoviti, tile: orožnik Jože Markolov, ki je živel kol upokojenec pri Stični, dve sestri Bučar iz Gorenje vasi, I. 1\>-Jokar iz Žalne, Zupančič iz Kranje vasi, Jerac Janez iz Gatine, I. Žogar iz Luč. Tu pa so našleti samo nekateri, medle,n ko imena drugih še niso do-gnaiia.
Le morite!
Človek bi ne mor.nl razumeti, čemu ta srdila krvoločnost zoper lastne rojake, ko ne bi ti ljudje sami naglnšali, da jim za Slovence ni nič mar, da jim gre le za revolucijo Kajpada je med partizanskimi in oInrskimi pristaši bilo — danes jih menda ni več — precej ljudi, ki so bili za OF vneti, ttii-»'eč, da s tem služijo svojemu narodu. Zdaj so že ■udi slepci lahko spregledali, če si ne zatiskajo oči pred resnico, da je OF najhujša nesreča za naš narod. Voditelji OF pa nikoli niso poznali nolie->"'gu narodnega Idealizma, ne listi rojeni zločinci, ki so zaradi ropanja in morltve »li v OF, ne lisCi salonski in gosposki pobje, ki so se šli voditelje Ol' zaradi revolucije. Taki špekulantje se za svoj narod niso brigali, marveč zgolj zase in svojo revolucijo. Zalo ni čuda, če se iz njihovih ust na
Jakoš France starejši iz Bizovika in telovadni učitelj Jlilko Cankar. Odpeljana sta bila na Polico in tam razmesarjena,
vseh koncih in krajih slišijo besede:
»Kaj nas brigajo Slovenci! 30% jih bodo pobili Italijani, 30% jih bomo pobili mi, 30% jih bodo pobrale bolezni, ostane še 10% — to pa bomo mi, ki bomo vladali!«
Okoli Žužemberka slrahuje ljudi neki Smrkr, ki jc nekoč vpričo ljudi kričal na svoje partizane: »Tovariši, še vse premalo morile! Saj vidite, da liani ti kmetje dajo le. kar s puško izsilimo od njih. Zalo pa le morile, čeprav nihče ne ostane I Saj nam Slovenci niso bratje, če ne marajo za komunizem! Kaj nain mar Slovenci, nam je mar le svetovna revolucija!«
Zdaj razumemo, kak duh preveva ljudi, ki so od početka dejali, da hočejo osvoboditi Slovence!
Glave padajo!
Nikakor se ne bo mogel nihče čuditi, če v svojem obupu, da brani golo življenje — drugo vse so mu partizanski morilci že pobrali — ljudstvo grabi za orožje ter je začelo sekali partizanske glave. Padlo je že mnogo teh krvolokov, ki njihovih imen ne bomo več spominjali.
Pretekil teden pa je v Bizoviku pri Ljubljani roka pravice zadela nekaj najhujših rabljev v ljubljanski okolici. Vojaška oblast je v Bizoviku nenadno presenetila ves komunistično vaški svet, ki ga je vodil Franc_.ilInšlcrrc. Ves sovjet je bil takoj ustreljen. Stiirlna~kazon^je zadela: dva Moškerca, Horvata, Janežica in Lobodo. Ti so strahovali bližnjo in daljno oko'ico ter so krivi strašne smrti obeh Jakošev in obeh Cankarjev v Bizoviku. Skrivali so se li rahlji v sobi, ki ni imela ne oken ne vrat, marveč je vanjo bilo mogoče priti le iz podstrešja. Dolgo so se tako skrivali, zdaj pa jih je zadela pravična kazen.
Vaška straža iz Št. Vida pri Stični je zajela znanega tolovaja in slrahovalca Nnrrla Kralju, ki je dolgo časa strahova! vse vasi velike šentviške fnre. Vkljub vaški slraži je Nace Kralj, ki je bil poprej trgovec in rdeči podžupan na Koroški Beli, prišel v vas ter ljudem grozil Z njim je bil njegov lirat. Vaška straža je bila takoj na nogah. Kralj se jI je bolel postaviti po robu, pa je bil takoj ubit. Njegov brat se je lilinll, da jc ludi mrlev, nnlo pa je planil kvišku ter zbežal. Straža ga je nato na begu ubila.
Dne 17. septembra so kmetje pri Hinjah zbili komunistični oddelek, ki ga je vodil znani »Ste/une, Oddelek je bil razbit, komandant Štefan pa ubit v boju.
Vsi smo krivi
Spodnje misli je napisal starejši izkušeni mož, ki mu je partizanska druhal na Dolenjk skern stregla po življenju. Imel pa je to srečo^ da so je umaknil nekaj ur prej, preden so ga prišli krvniki iskal na dom. Postarni mož j« ležal nekaj časa v ljubljanski bolnišnici. Sedaj, ko je okreval, je sklenil, da se bo navzlic sivini lasem in vsem tveganjem pridružil tistim, ki se bore za slovensko stvar — Legiji smrti.
Mi vsi, pa bodisi vsak posameznik, bodisi ce« lota, se moramo potrkati na prsi in priznati: »MoJ greh! naš greli!« Mi vsi posredno odgovarjam« za strahotne grobove, ki sv skriti v naših gozdovih! za prelito nedolžno kri. Za vse gorje, ki ga nosi danes naš ubogi narod, nosimo krivdo, ta več, oni manj.
Pa boš ugovarjal: »Saj jaz nikoli nisem bil pristaš boljševizma, komunizma, ali partizanstva, kakor že imenujemo to družbo zveri v človeški koži.«
»Jaz tudi nc,« ti odgovarjam; pa vendar sva; kriva jaz, ti in vsi.
Ko scin v težkih tednih čakal v nočeh bre« spanja, kdaj bo potrkala na vrata partizanska tolpa in me odvedla v gozd, v grozo in smrt, sem šel vase in obtožil sebe in tebe in vse.
Ali nismo grešili, ko smo leta dolgo puščal^ da jo pred našimi očmi za naš denar plačana druž« ha vzgajala tiste, ki danes bičajo naš narod? Al[ nismo grešili, ko se je poudarjala nevarnost ko« miinizma. pa smo malomarno zmigavali z rameni, rekoč: »Prazni strahovi.«
Ali nismo grešili, ko smo puščali našo mladino, da je hodila svoja pota, rekoč: »Vse je val nov« dobe, mladina naj hodi nova pota, ki bodo pres kvasila človeštvo, v novo, bolj človcčansko družbo.« Sami žo mlačni v veri, smo vodili naše mlajše % popolno versko brezbrižnost in pozabljali, da j« človek brez vere žival.
Saj smo pobijali komunizem. Dosti papirja j« bilo popisanega in potiskanega. Kvečjemu duhov* ščina jc z živo besedo dala čutiti, kam plovemo, zalo da jc plačala v usodni zincdi težak davek ko* iminističnim hijenam.
Ostajali smo ob nedeljah lircz maše — da s« oilliije cerkvi še drugi. Zakramenti so nam bili nekaj, kar se opravi samo za veliko noč. Slabo čtivo: se nam jc zdelo nekaj, kar straši samo v glavah' verskih prenapeležev.
Kdaj smo v dražbi in službi resno nastopili proti propagandi, ki so jo odevala v vse mogoče ovčje kožuhe; vendar hi bili, čc bi lo hoteli, odkrili volčjo zobe.
Kadar se je bilo Irchn boriti proti takemu so< vražniku, smo bili poklicani mi vsi, da prispevam« k borbi svoj dolžni delci. Ker tega nismo storili, nas toži Krimska jama in stotino croznih grobišč, kjer počivajo žrlve, ki niso zakrivile drugega, kakor da so bile morila nekaj boljšo od nas in so: vsaj nekaj čutile, kar smo mi prespali.
Zamujeno se ne da več popraviti. Rešiti pa ja treba, kar se rešiti da. 'Io jc oh dvanajsti uri naša neizogibna narodna in verska dolžnost. Napake priznali je častno, popravit jih, pa je dolžnost. — Eden, ki so ga partizani obsodili na smrt.
Rešen iz partizanskega pekla
Pred 14 dnevi sriio že prinesli, kar ie našemu listu sam pripovedoval fant, ki ie bil rešen iz partizanskega ujetništva. Danes pa smo dobili tole izjavo drugega ujetnika, ki govori boli glasno, ko prvi članki:
Ko so nas partizani ujeli, so nas vso noč vodili po meni neznanih polili. Zjutraj šele so nas usta vili ob neki vodi pri mlinu in žagi. Dobro so nas zastražili in rekli, da bo vsak kdor bi skušal pobegniti, ustreljen. To te bilo dne 29. junija t. I. Popoldne so prijezdili trne partizani iu so drug za drugim imeli govore. Vsak govor se ie končal s tem, da bo vsakdo za najmanjši prestopek ustreljen. Nato so nam pobrali legitimacije in denar. Sto lir sem zadnji trenutek še skril v pas. Silili so nas m nuni prigovarjali, na i se gremo z njimi boriti, toda niso dosegli zažcljcncga uspeha. Nato so nam dali na razpolago: ali hočemo domov ali če hočemo delali ali pa naj nas oborožc. da se
gremo z njimi borit. Ker jim nisem zaupal, »» sem si takoj mislil, da s tem, da bi šli radi a?, domov, bi nas domov gotovo ne pustili, lemve6iw bodo držali tako slrogo, da bo nemogoče uiti.fKM ali pa celo postrelili.	.'ijo<
Ker sem že ledai sklenil, da bom. čc bo ga: prilika, ušel. sem zaenkrat izbral srednio pot a« in se zglasil za delo. Zvečer so nas odpeljali d« naprej in nam pred odhodom še zabičali, da % bo vsakdo, ki bi skušal med potjo uiti ustreljen. sicer pa na lo nihče ni mislil, ker smo t bili že vsi silno preplašeni.
Ponoči 30. juniju smo prišli do vasi Zgornje Olavc. Tu so nas dobro zaslražili in tU smo ludi prespali noč. Na vse zgodili so nas zbudili in nas odpeliali v gozd. kjer smo morali čakali ves dan. Nihče nas ni vprašal, ali smo žejni ali lačni, šele zvečer smo dobili vsak nekaj koruznega močnika. Naslednji dan so na« peljali čez Iško. Tako ie šlo kar naprej. Jedli
smo enkrat na itan ali pa še tisto ne in še tisto, kar smo dobili, ie bilo pripravljeno boli za svinje ko za ljudi. Pri Ponikvah so nas v noči 1. julija tez proso peljali, potem ko so zelo pomnožili stražo. Dne 1. julija dopoldne so nas pripeljali v nek gozd blizu Kompolia. nas zastražili in pustili tam do večera. Zvečer smo dobili malo hrane, nato pa smo zopet korakali vso noč. Bil sem že tako slab, od slabe hrane in napora, da sem se kar opotekal. 2. julija smo prišli okrog 11 v Stari Log. Tu so nas namestili v skednjih in nas zastražili. Bes je. da smo tu dobili trikrat na dan hrano, toda bila ie tako redka, da ie bil zelo srečen tisti, kdor je zasledil v tekočini nekaj fižolov. Partizani pa so hodili okoli nas. nam govorili o tovarištvu, kadili cigarete, toda nihče se ni spomnil, da od nas tudi gotovo kdo rad kadi. Seveda smo bili potem, ko so nam pobrali denar in legitimacije, od njih popolnoma odvisni.
Ker smo bili lačni, smo trgali še nezrelo sadje. Toda tudi tega nam niso dovolili in so nam zagrozili, da bo vsakega, kdor bi utrgal še eno jabolko »povohala matilda« tto ie partizanski strokovni izraz če koga ubijejo). Dne 13. julija so nas razdelili, in sicer po večini take skupaj, ki se od prej niso poznali. Celo brate so ločili.
Mene so poslali z meni popolnoma neznanimi ljudmi. Vsega nas ie bilo petnajst. Še isti dan so nas pripeljali v Podstenice. seveda dobro zastražene. Tu smo morali odslej delali. Sprva smo do 18. julija nosili hlode in kopali zemljo, delali smo zaklonišču. Z nami so ravnali tako kakor Id bili njihovi su/nii. Kakor hitro se je kdo ustavil., da bi se odpočil, ga je že nagnal partizan, ki je nadzoroval delo. mu prerekcl vsa živalska imena od osla naprej, končal pa s tem. da ga bo dal ustrelili. Ustreliti koga je bilo pri partizanih sploh zelo častmi zadeva in so se s tem. koliko so jili žc po-strelili in zaklali, zelo postavljali in si šteli v čist. To ie pač dokaz partizanske »srčne kulture«. Med partizani so bili večinoma ljudje brez eksistence, ki so na tak način hoteli priti do oblasti. Toda to se jim ne bo posrečilo, ker mora vsak pošten in razumen človek obsojati tako razbojniško ravnanje.
Dne 18. julija ie ta dična družba, v katero sem padel iaz. zbežala iz Podstenice. Nns so zopet vlekli s seboj, dobro nns stražili. ker so bržkone že čutili, du smo siti »partizanskega raja«. Vlekli so nas skozi Stari Log in Beli k.-men. Tedni ie padal precej časa dež. Isti Partizani, ki so nam vedno govorili o tovarištvu. so imeli odeje, nekateri tudi no tri. ša-toiskn krilu ter so spati na suhem, nns oti sc-Knali skupnj in smo morali spati na prostem, ne da bi imeli kaj za odejo. In tako ie bilo vedno. Mi smo imeli slabo hrano, partizanski komandir, komisar in drugi partizani pil so si privoščili mleko, dobro zabelieno rižolo. stvari puč. ki so iih napb-nili po deželi od kmetov Mi seveda, ki jim nismo bili posebno pri srcu. pa takili stvari nismo bili deležni. Pač najlepša slika »komunističnega raja. in toliko hvaljenega »tovarištvu. Dne 20. julija so nas peljali nazaj v 1'odstenlcc. Tu čas ie še vedno deževulo in smo bili stalno vsi premočeni ter nismo imeli uiti perila. I'< leg tega pa smo od njih še nalezli uši. Ko smo jili prosili, n.-ii nam dajo vsaj perilo, da bomo imeli kaj preobleči, so se nam smejali in rekli, da ni partizan, kdor ninin uši. Torej so nus smatrali za partizane samo kar se tiče uši. Mnogo ie še bilo lakih primerov, ki so se vsak dan ponavljali in večali naše trpljenje. Če ne bi imel človek volje še enkrat videti domače, eden mater ali sestro, drugi zopet ženo, otroke itd., sploh ne bi mogli tega zdržuti
Ko smo oli večerih utrujeni od dela ter nismo zaradi uši mogli zaspati, smo se često menili o domu. To nas je pozneje tudi toliko zbližalo, du smo si toliko znupnli drug drugemu in na konen zbežali iz partizanskega ujetništvu. Sprva si drug drugemu nismo zaupali, ker smo se bali. da bi nas kdo utegnil izdali. Po 20. juliju smo morali zopet nositi deske iz Pogačni-kove žage v Podstenice po cesti proti Rogu. Drugi so zopet tolkli kamenje na cesti. Partizani so vsakemu dali kakšno delo. medlem ko so sami lepo ležali po hosti. Partizanski komandir Branko pa je ležal pod kakim drevesom in pil žganje ali vino, kar so mu n:ič prinesli »hvaležni« partizani ker jih ie blagovolil spustiti domov na dopust. Zanimivo je tudi. kako močno je bil izobražen partizi.nski komisnr do-
d Iz »Službenega lista«. V »Službenem listu« z dne 26. septembra 1942 so izšle naredbe Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino o dopolnilnih določbah k navodilom o likvidacijskem postopku za terjatve in dolgove nemških izselnikov Ljubljanske pokrajine, dalje naredim o začasnem znižanju starostne meje za sprejem v samostojno izvrševalno slu/bo pri železniški upravi, predpisi o posedovanju, hranjenju in prevažanju tobaka in soli. naredhu o razpustu Protituberkulozne lige v Ljubljani, o postavitvi Slovenskega planinskega društva pod nadzorstvo ter nov cenik za zelenjavo in sadje,
d 1IMI0 lir iz Ducejevega sklada je dobila Marija Cigale, rojena Vidmar, v Godoviču, ker je rodila krepka dvojčka.
d Rimski uradni list je objavil ministrsko odredbo, po kateri so pristojna pokrajinska zbirališča začela s 1. oktobrom pobirati ovčje in kozje kože.
d ( rudne odredi.e zadnjih dni imajo sledeče naslove: Ustanovitev Vseučiliške pomoči pri kr. v-enčilišču v Ljubljani, Odobritev pravilnika šolskega putromitu, Prevzem poslov občinskih tiijskoprometnih uradov po Pokrajinskem poverjeništvu za tujski promet, Navodila za revizijo cen v pogodbah za oddajo javnih del.
d Za kanoniku stol. knpitlja v Novem mestu je imenovan g. Alojzij Štrukelj, župnik v Le-skovcu pri Krškem. Čestitamo!
d Združenje kmetovalcev v Ljubljani opozarja vse one kmetovalce, katerim ji1 bilo izstavljeno dovoljenje za prehod čez kontrolno črto do 30. septembra 1042. da je dovoljenje podaljšano do 15. oktobru t. I. Pripominjamo pa, du dovoljenja za potovanje z vlakom ne bodo podaljšana.
d Za čebelarje. Slovensko čebelarsko društvo pozivu svoje podružnice, ki jim pripada sladkor i/, lanskega preostanka, naj javijo, če naj jim ga pošlje po železnici proti povzetju, ali če ga bodo prevzele sume Pri društvu v Ljubljani. Člani ljubljanske podružnico in direktni člani nuj pridejo ponj v društveno čcbclarno takoj!
d Prva nacioiialnn kunčere.iskn razstava je bita od 27. do »0. septembru v Kremeni. Na tej razstavi so sodelovali najbolj znani rejci domačih zajcev iz vse Italije.
d Skof iz. Pole se je ponesrečil. Sredi divju-jočega neurja sta v Poli trčila skupaj avto, v katerem se je vračal domov škof Radossi, in neki drugi avto Pri sunku je dobil škof Radossi poškodbe na čelu in lažji možganski pretres. Zdravniki so napovedali škofu, ki je v
lične čete, kjer sem bil laz. Komisnr Kogo, kakor so mu rekli, uiti ni znal dobro brati.
Kmalu nato. okoli 25. juliju, smo morali zopet z njimi bežati. In nato še enkrat, toda se ne spomnim čisto natančno, kateri dan je to bilo. Bilo pil je kmalu po prvem avgustu. Tudi kadar smo bežali so nas obložili z vrečami in morali smo nosili celo nahrbtnike od partizanov, kulerim se pač ni ljubilo. Nas so smatrali zu prevozno ži>ino. Namesto du bi vreče dali na konje, so na njih jahali komisar, komnndir in parliznnkc. s katerimi stil se tu dva gospoda zabavala cele noči. Zn to dično družbo smo morali v gozdu pri Podstcnieah napravili lepo barako, kier slu potem komisnr in komnndir spala z osmimi purtizunkniiii. Zopet smo se vrnili nn Podstenice in se ie ponavljala ista pesem kol prej ki je trninln do dne 15. avgusta, ko se ie začela ofenziva. Če ne hi bilo te ofenzive, bi nam bilo sploh nemogoče niti. ker so partizani vsakega nu mestu ustrelili. Sieci je bilo pn že iz taborišča skoraj nemogoče uiti, 15. avgusta so torei partizani pred ofenzivo zbežali, nns so seveda peljali s seboj ter se skrili v gozdu za Rogom. Prej v govorjenju vedno tako močni, so bili sedaj partizani silno preplašeni. Ponujali so nam orožje in nnm vsemogoče obljubo vali. Nismo pa ga hoteli .vireieti ter smo se izgovarjali vsak na kakšno bolezen uli hibo. ^
bolnišnici, okrevanje v dvajsetih dneh, če se kuj ne pritakne.
d S četrtega nadstropju je padel na ulico v Romi triletni Nelo Petroni. Fantek je dobil sicer nekaj poškodb, vendar je ostal po izredno srečnem naključju pri življenju.
d Cene semenski koruzi za 1. (942-43 so po določilu ministrstva sledeče: prva vrsta J3ij jlri drugu 200, tretja 165 lir za metrski stot.
d Žetev riža se je te dni pričela v gornji Italiji. Računajo s prav dobro riževo letino.
d Voz listja je peljal oni dun z Možaklje Ludvik Bizjak iz Sp. Gorij. \oz se je prevrnil in pokopal Bizjaka pod seboj. Ponesrečenec je dobil tako hude poškodbe, da je nu mestu izdihnil.
d Znižanje starostne meje za sprejem v železniško slu/ho. Po odredbi Visokega komisarja zu Ljubljansko pokrajino se za dobo, dokler trajajo izjemne razmere zaradi vojne, pooblašča železniška uprava, da sprejema v sainnstoj. no izvrševalno slu/bo tudi mladeniče z manj ko 21 leti — u ne manj ko 18 leti — če ustrezajo siecr vsem ostalim pogojem, ki jili predpisuje zakon.
d Za mesec oktober se obrok določenih /i\il spremeni tako. (bi prejmejo potrošniki nu /i\,l-ske nakaznice: riža 500 gramov, testenin 1300 g, olja 2 del, ostalih hranilnih maščob 200 g.
d šolski urnik v milanski pokrajini. Od s">0 do 8.45 se bodo zbirali šolarji pred učilnico, > • I 8.45 (Io 9 bodo vstopali v šolo in (d) 9 se bo Z'ir"l pouk. Konec pouka bo ob 13. V popoldan-^-u pouku šolska vodstva ne smejo preko: li 16.30 ure, zlasti ne od 15. novembra n up rt-j.
d Dovoljenja za potovanje iz Ljubljane. Po zadevnem razglasu pristojno oblasti se odslej izročajo prošnje in dvigajo dovoljenja zn nje po Ljubljanski pokrajini in zn innzriiiMvn samo v vojašnici Viktorja Kmaiiuclu v Metelkovi ulici št. 2. Uradni dnevi so: ponedeljek, sreda in petek. Prošnje se sprejemajo samo od 9 do II, dovoljenja pa je mogoče dvignili le od H do 16. Dovoljenju bo mogoče dvigniti, načeloma, ne prej ko teden dni po izročitvi prošnje. I«ta pravilu veljajo za dovoljenju potovanj v Kraljevino.
d Grozdja na pretek. Letos v septembru je bil dosežen že velikanski uvoz grozdja i/. Italije, Zadnji čas so prispele večje pošiljke sicilijan-skega grozdja. Po izjavah uvoznikov sadja je bilo v septembru uvoženo že do 15 vagonov uli velikih tovornih avtomobilov, različnegu prvovrstnega grozdja iz Italije. Ljubljana jc v septembru porabili do (50.000 kg grozdja, ki ga ljudje letos izredno veliko nakupujejo. Znniniivi bi bili primerjalni podatki o uvozil grozdja v septembru prcšnj:h let. Zadnji čas se je belo, prvovrstno grozdje pocenilo za 1 liro pri kilogramu. poprej je bilo grozdje po fi.20, sedaj je po 7.20 lire kg.
d Župan v Tolminu je dobil od podniinislia za notranje zadeve, Lksc. Ruffariniju, brzojavko, v kateri um vodju vlade in fašizmu izreka pohvalo. ker je uvidevno poskrbel, da je bila v občini vidiku površina neobdelanih zemljišč preorana in posejana.
d Važno opozorilo Kdečega križa. Italijanski Rdeči križ, avtonomna sekcija v Ljubljani, ozirajoč se nu objavo v krajevnem časopisju z dne 25. septembra glede dopisovanja vojnim ujetnikom in civilnim »ntemi rančem, sporoča, da določilu, ki so navedena v tem obvestilu, ne veljajo za Ljubljansko pokrajino. Za(to pokrajino bodo izdane posebne določbe, zato naj prebivalstvo še ne pošilja korespondence, dokler ne bodo izdana posebna uradna navodilu.
d Brezplačno zdravljenje. Visoki komisariat obvešča prebivalstvo, da bo splošna zdravstvena ovtokolonn vršila brezplačno zdravniško službo v mesecu oktobru v zavodu Lichtentimi, Ambrožev trg. Zdravljenja potrebni se lahko prijavijo nn omenjenem mestu vse dni v mesecu oktobru, izvzemši ob nedeljah, od 8 do 12 in od 15.30 do 17.30.
d Opozorilo kmetovalcem! Obveščajo se kmetovalci, zlasti oni, ki zaradi ujm nimajo dovolj lastnega semena pšenice, da bosta Gospo; dorska zveza in Kmetijska družba razdeljevali semensko pšenico, dokler zaloga traja. Glede pogojev in ugotovitve potrebne količine se naj kmetovalci obrnejo naravnost ali pn preko svojih zadrug oz. občin nn zgoraj imenovani zadrugi. Prijave so nujne, ker je že seme no potil
Ni imel niti ene telesne napako, in vendar ni delal posebno dobrega celotnega vtisa. Morebiti je preveč negoval svojo zunanjost in človek je Imel občutek, da nosi s seboj vonj po milu. Bil je tudi gotovo preveč samozavesten in hladen. V tem, So mladem častniku, ni bilo no mladostnega ognja ne vojaške živahnosti. Njegova prijaznost je bila hlalna, kar žaljivo h'adna, njegova premišljenoat dražljiva.
Kakor po navadi, sem popravlja! njegovo nalogo in zapisal Sest pogrešk.
... in pogledal v zcczek.
»Ilml Sest,« Je dejal in pogledal v zvezek, »to me zelo jezil Nikdar se ne bom prav naučil!<
»Saj prav dobro napredujete!« sem odvrniL Samo po sebi se razume, da mu nisem hotel jemati poguma, čeprav se je pokazal prirojeno nesposobnega za učenje francoskega jezika. Jasno je, da je za to treba nekoliko vneme, toda ta častnik je bil zadušil svojo vnemo v milnici.
Položil je zvezek v stran, si oprl glavo na roko in mo gledal z bistrimi, resnimi očmi.
»Rekel bi, da bi se lahko malo pozabavala,« je pričel.
»Na uslugo sein vam,< sem odvrnil, čeprav sem v srcu trepetal. Vedel sem, o čem bi rad
govoril.
">?.e dalj časa me poučujete,« je nadaljeval, lin volja me je, da mislim prav dobro o vas. Imam vas za poštenjaka «
»Lahko si lastim to čast, gospod,« sem odvrnil.
»V tem času ste me tu JI spoznali; sicer ne vem, kako sem vam všeč, vendar boste tudi vi nemara pripravljeni misliti, da sem poštenjak «
»Tega nI treba zagotavljati,« sem odvrnil In »o priklonil.
»Izvrstno! Kaj je torej s tem Ooguelotom?«
'Saj slo slišali, kaj sem izpovedal včeraj pred sodiščem,« sem pričel. »Zbudili so me, ko sem spal.«
»Golovo, gotovo, slišal se in vse, kar ste izjavili pred sodiščem, brez dvoma.« mi je segel v besedo. »Lahko celo ponovim večino vaših besed. Ali pa v resnici menite, da ludi samo en trenutek verjamem, da jo vaša Izjava resnična?«
»Potem bi ml tudi ne verjeli, če jo ponovim?« sem odvrnil.
»Lahko se motiir. — vendar bomo takoj videl — ampak kolikor jaz vem, ml boste zdaj marsikaj povedali, preden greste iz te sobe,t jo rekel.
Skomignil sem z rameni.	.
»Se smem natančneje izraziti? Vaša Izpoved kot priča je seveda nesmisel. Položil sem jo ad aeta, in sodeče tudi.«
»Moj pok Ion in najlepša hvalalc
»Vsi, kar vas je v šotoru B, morate vedeti, Kaj se je bilo zgodilo,« je nadaljeval. »Zdaj hi pa vas
rad vprašal, ali je pametno, da nadaljujete to komedijo in — med prijatelji rečeno — vzdržujete to pravljico za otroke? Pojdite no, moj dragi, pojdite! Priznajte, da ste premagani in se smejte vsej prigodi!«
»Dobro, pojdem za vami. Idite naprej. 2e vidim, da vam je ta reč kar prirastla k srcu.«
Položil je noai drugo čez drugo. »Prav dobro razumem,« je pričel, »da je bilo treba zelo previdno ravnati. Drznem si trditi, da je bila storjena celo prisega, vse to lahko prav dobro razumem,« — ves la čas me je gledal s svojimi hladnimi, svetlimi očmi — »in tudi razumem, da vam je bilo pri častni zadevi pred vsem na tem, da molčite o vsein.«
»Pri častni zadevi?« sem ponavljal in 6e delal začudenega.
»Mar to nI bila častna zadeva?«
»Kako naj bi bila? Jaz vas ne morem razumeti.«
On pa ni pokazal najmanjše nepotrpežljivosti, ampak je nekaj časa sedel, ne da bi kaj rekel, nato pa je iznova pričel z istim mirnim, dobrovolj-n i m glasom. »Sodišče in jaz smo bili popolnoma edini v tem, da zavrnemo vašo izjavo, vendar je bila razlika med menoj in drugimi častniki, ki so videl i v vas samo preprostega vojaka, jaz pa sem vas poznal kol poštenjaka Zaradi tega sein se vprašal, kako daleč pač lahko gre poštenjak? To je, da ne tako daleč, da bi potiačil čisto navaden umor? Ko sem vas potem slišal izjaviti, da prav nič ne veste o vsej zadev; in vse drugo — se mi jo posvetilo v glavi in začel sem vas vse drugače razumeti. Zdaj pa, Champdivers,« je vzkliknil, skočil pokonci in razburjen stopil k meni, »zdaj vam hočem povedati, kako se je vsa reč vršila, vi pa mi boste pomagali, da bo pravici zadoščeno. Pazite, kaj vam bom zdaj povedal.«
Istočasno mi je položil roko na ramo in Jo močno prijel; ali je Se naprej govoril, ali prenehal govoriti, ne vem in dr. tega dne ne morem dati od"ovora na to, kajti Chavenis me je bil prijel prav za tisto ramo, k'' mi jo je bil ranil Goguelal Zavrtelo se mi je v glavi, znoj mi Je tekel po čelu; moral sem biti bled ko mrlič.
In tako hitro je zopet odmaknil roko, kakor ml jo je tja položil.
»Kaj vam pa Je?« ie vprašal.
»K, nič!« sem odvrnil. »Malo slabo nn je prišlo. Zdaj je že minilo.«
»Ites? B'edi ste ko zidl«
»Ne ne, res mi ni prav nič, ves zagotavljam. Je že zopet vse dobro,« sem rekel, čeprav se z jezikom nisem mogel gibati.	. .
»Hm! Lahko nadaljujem?« je vpraSai.
zfr
taj pa povejte kol poilenjak.
»So razume,« sem odvrnil In &i obrisal potni obraz z rokavom, ker takrat nisem imel žepnega' robca.
»Ta slabost je prišla kaj nenadoma in nepričakovano,« je rekel dvomeče. »Torej nadaljujmo! Častna zadeva med vami ujetniki se seveda 1® težko izvrši, toda vendar bi se dvoboj v vsakem bistvenem pogledu lahko vršil docela pravična^ najsi bi bila oblika še tako nenavadna in okoliščl« ne še tako čudne. Zdaj pa povejte kot poštenjak! in vojak —« Tako rekoč je zopet počasi vzdignit roko proti moji rami. Tega nisem mogel prenestll Zganil sem z ramo nazaj in vzkliknil: »Tega p« nel Ne položite mi roke na ramol Tega ne mo« rem prenašati. Revmatizem imam,« sem hitro pri« stavil. »Rama je vneta In me zelo boli.«
Iznova je sedel in si počasi prižgal smotkoi,
»Vaša rama mi dela skrbi,« je noposled rekeL »Poslal bom po zdravnika.«
»Nikakor nel« sera ugovarjal. »Samo malea« kost ie. Prav nič ne zaupam zdravnikom,
»Pa dobro,« je rekel in dolgo kadil, ne da bi kaj rekel, jaz pa bi, sam Bog ve, kaj dal zato, da bi mogel prekiniti ta molk. »Vse kaže,« j« naposled iznova začel, »da v resnici ne moreni nič drugega izvedeti. Dozdeva se mi namreč, dft že vse vein.«
»Kaj pa?« sem vprašal drsjo.
»Vse o Goquelotu,«
»Prosim, oprostite, ampak jaz vas v resnici ne razumem.«
»lijl je rokei major, »Goque!ot je padel v dva« boju, in sicer od vaše roke! Saj nisem otrok!«
»Res je, da niste.« sem mu pritrdil. »Kaž% da sle prav doher teoretik.«
»Ali naj preizkusimo vso reč?« Je vjiraSali Zdravnik je prav blizu. Svetujem vam, da dva« krat premislite vso reč. Poizkusimo neko slabo stran — namreč to, da postane cela zadeva, ki bi morala ostali med nama, povsem javna.«
»Nai bo.« sem odvrnil in se nasmejal, »vse^ samo ne zdravnika! Teh ljudi ne morem trpetll«
Njegove besede so me nekoliko pomirile, 4 vendar se nisem počutil dobro.
Clievenix je zopet kadil nekaj časa in gledal zdaj smodko. zdaj mene. »Jaz sem sam vojak.« je rekel iznenada, »in v resnici niti malo ne žej lim, da bi pripravil v stisko kogar koli zaradi zadeve, ki je bila vzlic vsemu potrebna in se iw vršila pravilno. Obenem pa moram za gotovo ve» deli, da se je vse v redu izvršilo. Rade volje ven lamein vaši častni besedi za to. Drugače moram res poklicati zdravnika, čeprav bi mi bilo Se taka žal.«	J „
»Jaz ne pridodanem ničesar, pa tudi nicesall ne tajim, sem odvrnil. Ampak, če vam zadostuj* moja beseda v sledeči obliki, Je tole, kar vam imam povedati: Kot poštenjak in vojak vam dam častno besedo, da se ni med ujetniki nič zgodili* kar bi bilo nečastno.«
»Dobro!« je vzkliknil. »To je vse, kar hočen* Zdaj pa lahko greste, Champdivers!«
Ko pa sem že odhajal, se je nasmejal in za« klical za menoj: »Pozabil sem prositi vas opro« Menja. Se malo mi ni prišlo na misel, da sem vas imel na natezalnici.«
Tisti dan pojioldne ie stopil na dvorišče zdrav« nik s polo papirja v roki. Videti jo bil razvnel in nevoljen In gotovo ni imel namena, da bi bil vljuden.
»Semkaj!« je zarjul. »Kdo izmed vas razum« nekoliko angleško? Ej.« je rekel, ko mo jo za* gledal, »saj ste tukaj. Kako vam ]o že ime? 1<* ve!le možem da človek umira. Povcjle Jim p« tudi, da ninuilo ne zavidam tistega, ki ga je ta« bodel. Najprej jim obrazložile to.«
Storil som. kakor mi je bilo ukazano. »Lahka jim tudi še poveste,« je nadaljeval, da bi tisti člo. vek — Goguet — kako mu je vendar ze imeT, _ rad videl nekatere izmed vojakov, preden \v dihne. Ce sem ga prav razumel, bi jih rad po« ljubil in objel ali drugo tako zoprno traparija. Ste razumeli? Tukaj imam še en seznam, ki g« je bil sestavil. Vendar je najboljše, da ga kali preberete možem, in kogar ime pokličete, naj od« govori: ,Tukaj!' pa se postavi tamle ob zidu U
""'čudno sem bil vznemirjen in nasprotujoča rf čustva so me prešinjala, ko sem bral prvo seznamu. Se malo me ni bila volja, da bi še, ew krat gledal delo svojih rok, vsa moja notranjo« se je upirala tej misli. Kaj lahko bi si pomagal « samo če bi preskočil prvo ime - zdravn^ gotova ne bi opazil - in vse bi bilo v redu,1oda n.o£ vest bo lahko za vse čase mirna - niti za trenutek mo ta misel ni obvladala.
(Nadalievanle nrihodniit.)
■ »fežtifeiifife^jite
Zamorir-k iz belgijskega Konga
rje-,
^ ' - V ■ : ' 'V
Veliko italijansko pristanišče v Tripolisu 6'
■PO ČRNI
ttllllllllllli!llfllllllll!ll'lllifll!llil!lllllllllllllillll'lllllltil!llllllili
Afrika lezi v noši predstavi kot dežela tam, daleč za morjem, kjer je strahovito vroče in koder sc po pustinjah in puščavah pode divji levi in tigri, v nepreglednih pragozdih pa so skrivajo goli črnci, oboroženi z dolgimi sulicami in z belimi ostrimi zobmi v črnili ustih. I'a ni vse tuko.
Začnimo na jugu Afrike. Tam leži tako imenovana Južnoafriška zveza, ki po svoji zgodovini in kulturi niti ni predstavnica črne, ampak bele rese. Tam žive tiari, ki so imeli nekoč samostojno, neodvisno državo, a so njih deželo Angleži pred desetletji podjarmili, ker je v južnoafriški zemlji mnogo zlata in diamantov. Zdaj jc Južnoafriška zveza na papirju mednarodno pravno samostojna država, kot domi-nijon sestavni del angleškega imperiju.
Majhna, nerazvita in kulturno zaostala republika črncev je Liberija. Ustanovili so jo Amerikunci minulega stoletju, ko so hoteli dati ameriškim črncem njihovo pravo domovino. V resnici pa jc Liberija gospodarsko kukor tudi politično odvisna od Amerike.
Bolj sodobnega značaja je Egipt, ki se z marsikaterim delom Evrope lahko kosa |>o omiki in gospodarstvu, kur pa ni zasluga Anglije, čeprav si Anglija prisvaja natl Egiptom vuru-štvo, ki ga Egipčani odklanjajo.
Ostali deli Afrike pripadajo Italiji, Španiji, Portugalski, Belgiji, Frunciji in Angliji kot kolonije, protektoruli in mandati.
Afriško ozemlje je redko naseljeno, gospodarsko nepovezano, večinoma je zemlja še neobdelana. V sebi pn krije Afrika velika bogastva, tako zlato in diamante v Južni Afriki, volno in tobak v Egiptu, fosfor v Tuniziji, kavo v italijanski Abesiniji, les v Nigru in Sudanu.
Za industrializacijo ne zadoščajo zgolj človeške delovne sile, ampak predvsem denar.
Marokanska mohamedanka
Massolinijeva cesta sko:i putčaco
Afrika rabi ccste in železnice, šole in bolnišnice, osušena močvirja, nadzorovane gozdove, urejene reke. Treba je priznati, da je v vseh teh pogledih doslej zu Afriko šc največ storila Italija.
Afriško vprašanje je v novejšem času odprlo. Nemara lio sedanja vojna skovala novo usodo tudi za doslej le mulo jKiznuno zemljo — Afriko.
Zelenica Sina v Libiji
Dombre.
o ie končal, je Sinte dejal:
sem prstan in spoznal, da je bil nekega našemu sorodnega i v rodovih in pohajamo nam odkazane, ne da bi pn ne pomeni, da ne bi
Prevedel Griša Koritnlk.
precejšnja imovitost. Njega so kot poštenega in delavnega delavca po vsej pokrajini radi imeli in ga cenili zaradi njegovih točnih kleparskih popravil; ona pa, čeprav še zelo mlada, je že slovela po ljubeznivosti, s katero je navadno napovedovala srečo, ki jo je brala s črt na roki, iz kart, iz usedlin kave in drugih reči, ki se jih poslužujejo pri svojem bajanju prerokinje na javnih trgih.
Mladi par je sklenil, da se bo za nekaj časa ustavil v Toledu, kjer sla tako mož kakor žena upala, da najdeta delo in zaslužek.
Andrejček pa je pripovedoval ciganoma razne zanimivosti iz svoje otroške in deške dolie. ki jo je preživel deloma doma pri babici vdovi Iru-leghi deloma pri starejšem Giainpaoliju. Znal se jima je lako prikupili, da sla ga prosila, naj ostane nekaj dni v meslu, kjer bo imel pii njima hrano in stanovanje.
Sprva je lo odklonil. Hal se je, da ho v preveliko breme dobrima tovarišema. Hotel pa se je tudi kolikor mogoče izogibali velikih mest, ki so na splošno za popotnike kot je on, manj gostoljubna kakor vasi in mali trgi.
Hotel je razkazovati medveda samo ta dan, in se še pred večerom odpraviti dalje. Na prigovarjanje obeli novih prijateljev pa je nazadnje le sprejel njuno povabilo. Tako je vsaj mogel privoščili Medu nekoliko počitka.
Ko so dospeli v mesto in se ulaborili v kolu predmestnega trga, si je Andrejček prizadeval, da bi pokazal svoio hvaležnost do obeli gostiteljev na ta način, da jima je pomagal kjer je mogel. Črpal jima je vodo, nakupoval vse potrebno za večerjo in opravil še več podobnih drobnih del. Medtem ko je Sintč opravljal mezge, njegova žena pa je pripravljala večerjo.
Drugi dan je Sintč z ženo odšel za zaslužkom.
Andrejček, ki je videl, da se je Aledo skoraj docela popravil, se je najprej odpravil na bližnji poštni urad, da bi po mednarodni denarni nakaznici poslal babici denar, ki ga je bil prihranil v zadnjem času. Odšel je torej iz šotora in pustil Meda samega, zaprtega v ciganskem vozu. Pošla ni bila daleč. Lahko bi bil izkoristil svoje prosto predpoldne ler odšel na sprehod po zanimivem mestu Vendar pa je hotel koristno izrabili čas. napisati dolgo pismo domov v ilasparren. kamor že nekaj časa ni dospela nobena novica o njem.
Kmalu se je vrnil v šotor. Cigana se Se nista vrnila
...in se lolil pisanja.
Odvcdel je Meda, mu odkazal mesto pod vozom in ga trdno privezal s konopcem za kolo, na kar ie spet stopil v voz. Kupil si je pri ciganki pisemski papir in ovitek. Dala mu Jih Je ve« In odklonila plačilo. Sedel je za mizo in se lotil pi-sania
j....«tc( pripovedovati n svojem srečanju s slarim ciganom...
kdnj pa kduj kdo moral zapustiti svojo pokrajino; nasprotno, la ali oni res odide čez mejo in to včasih proti svoji volji. Ne vem. zakaj se je cigan, ki si mil ob smrti stal ob strani, oddaljil iz svoje pokrajine. Po znakih, ki so zaznamovani no njegovem prstanu, pa Vem, da je bil poglavar nekega ciganskega plemena v Andaluziji... Zdi se mi celo. du sem svoj čas, ko sem bil še deček, videl tega poglavarja. Da, ne-ilvoni 110 je tisti, ki je bil gost mojega očeta, ko je potoval skozi Novo Knstilijo v tvojo rodno de/elo. Spominjam se tudi, du je imel s seboj jickiij medvedov; tvoj medved je bržkone eden izmed tistih ali pa sin katerega izmed njih... jAli je imel samo tega, ko je umrl?«
»Do. gospod.«
>Br/k«ine je *lru?re izgubil. Spominjam se, da je pripovedoval, da gre iskat sreče na I ran-cosko, ki je bogatejša kukor Španija... Ali ni imel nič denarja, ko je umrl?«
-Kar je imel. je podaril meni. Zame, ki tem velik revež, kur majhno premoženje: več ko deset frankov.«
»Tako malo?... Ali ni ničesar omenil, po čemer bi mogel sodili, du ima še kaj drugega?«
'■Ne, ničesar... Pnč. zdaj sem se spomnil, Rekel mi je: ,Z«le.. tudi., tam., tam..' Tedaj sem pnč debelo gledal, toda nič nisem opazil na označenem mestu Jasno mi je bilo, da se mu blede.«
»Morda si napnk storil, da nisi dalj časa iskal Vsekakor na je očito, da ti je namenil 'Ti' s, r -i0 >mel; škoda, da nisi ničesar več na-jsell Nasprotno pa si prevzel dol/nosi. da oddaš i njegovemu plemenu polavarski prstan, da mu morejo izbrati naslednika: nisi še na koncu svoie poti, prijatelj moj Bržkone ne boš pred prihodom v Cordovo srečni nobenega izmed njegovih. Vidim, da sem pomagal prijatelju svojega plen.....n in „j ,,,j J„|, (|8 sem te poslušal.«
Andrejček se mu je hotel Se nadalje zahvaljevati; cigan pa mu tega ni pustil.
Naši trije znanci so se razgovarjali kar naprej, vse do prihoda v Toledo, in se loko dodobra se-*nanili. Andrejček je na la način zvedel od svojih sopotnikov marsikaj novega.
Sintč je bil po poklicu potujoč klepar: nje- ' Rova žena pa je prodalala papir in drobnarije ler napovedovala srečo. Nili njemu niti njej ni manjkalo odjemalcev, kakor je to dokazovala njuna
Ubožcek je le s težavo pisal. Njegov pouk v; preteklosti ni bil posebno skrben iu njegovo sedanje klateško življenje ni bilo kaj primerno, da bi si ga bil izpopolnit. Pisal ji je o tem, kur sa mu je pripetilo po bivanju v Madridu, od koder ji je zadnjikrat pisal. Na dolgo ji je opisoval Me-dovo bolezen in da je mogel to težavo premagali samo po zaslugi železnega prstana, ki ga je nosil s seboj. Ce bi ne imel prstana, bi mu cigan bržkone odklonil svojo pomoč. Iz tega dogodka je sklepal, da mu bo prstan tudi v bodoče v veliko pomoč in da bo imel srečo med nadaljuim potovanjem.
»Potovanjem,« je pisal, »ki se vam mora zdeli zelo dolgo, kaj ne, babica? Pa tudi meni, čeprav, to življenje zelo dobro de mojemu zdravju. Boljšega se počutim kakor kdaj koli in to nomadsko življenje me preseneljivo krepi. Prepričan sem, da me ne bi prepoznali, ko bi me spet videli, tako sem se spremenil. Zato bodite zaradi mene popolnoma mirni. Razen vas pogrešam tu samo še ene reči: možnosti, da bi dobil kako sporočilo o vas. Tako zelo si tega želim! Venomer mislim na to... Doslej ga nisem mogel dobili, ker nisem nikdar vedel, kje se bom ustavil, zato vam nisem mogel dali naslova, na katerega bi mi mogli pošiljati svoja pisma. Danes pa sem glede tega mnogo srečnejši, ker mi je moj prijatelj Sinte dal več podatkov, ki mi utegnejo bili zelo koristni. Cez mereč dni dospem v Audujar, v andaluzijski pokrajini, Tam se bom moral hočeš nočeš ustaviti, ker je to prvo me,-to. kjer boni mogel srečati katerega izmed ciganov, ki jih iščem. Cez tri ali štiri tedne mi lorej pišite po gospodični Marjetki, če ne boste našli nikogar drug 'ga. Vem, kako dobra je, zato se bo čutila srečno, ila mi bo mogla napravili veselje. Naslovile pismo na moje ime, poštno ležeče, pošta Audujar. Na la način ga bom dvignil, ko bo šele pravkar dospelo. I'o zaslugi županovega potrdila mi ne bodo delali težav pri izročitvi.
Sporočite mi vse, kar se je zgodilo po mojem odhodu. Kako je z vašim zdravjem? In kako je z vašimi nogami?«
V tem trenutku se je močno zazibal ciganski
voz.
' E j! ■ je dejal sam pri sebi Andrejček in planil pokonci. »Nedvomno se je vrnil Silite. Bržkone mora premestiti voz... Res, krepko ga je odrini! !. ..«
Nato se je znova lolil pisma na mestu, k|cr je bil nehal:
»Upam,« je nadaljeval, ;da sle se seznanili z gospodično, ko sle ji jeseni prinesli gob. Bržkone zahajale prav pogosto k njej v obiske; zato sem vam svetoval, da se obrnete ni'njo, da vam bo napisala pismo. Zelo dobra je bila z menoj in nikdar je ne boni pozabil.
Čeprav se prvi del moje poli že bliža h koncu, vas vendarle še ne bom mogel lako kmalu objeli, kajti ko bom dospel do ciganov v Andaluziji, bom moral prehodili še vso pol nazaj. Ker pa bo bržkone lepo vreme In sem zdaj vajen hoje. bom poslej potoval nuiogo hitreje kakor doslej. Vsekakor, babica, pa se nikar preveč ne žaloslile, če me ne boste videli tako kmalu. Saj moram delali, da zaslužim denar za vašo kmetijo...
Na svidenje, babica. Prisrčno bodite pozdravljeni!«
Pravkar je hotel pismo podpisali, ko ca neznanski hrup vpitja, vzklikov in psovk požene na noge.
Gnan od radovednosti in morda ludi od neke negotove bojazni je pustil pero, črnilo In črnilnik ler divje planil iz voza.
Svojega Meda, svojega dragega Meda, ki se je slepo podil in težko dirjal proti vozu. Jezik mu je molel Iz gobca, nagobčnik mu je bil na pol snet in mu je tolkel po prsih, za seboi pa je vlekel konec svoiega konopca. Za njim so tekli bosne-či ljudie, tulili od jeze, vihteli v rokah eorjace in udrihali brez usmiljenja po hrbtu hežečega.
Andrejček si je bliskoma pojasnil ta dogodek'. Medo se je zdolgočasil in se bolel odpravili na kratek sprehod po meslu. Treba mu je bilo samo, da je pretrgal konopec: od tod torei tisti stresljaj. ki ga je malo prej občutil v vozu. Zdaj ga je preplašena množica, ki je videla hoditi medveda po mestnih ulicah, s temi nasilnimi sredstvi pripodila domov.
Andrejček se je vsega tega domislil prej, nego hi bil mogel reči »bev« Nili trenutka ni zamudil in ic takoj pohilel na [>omoč svojemu prijatelju. Planil je z voza, naredil Se nekaj skokov in že dosegel Meda.	,._,„, \
fNadnlleoanle vrihodnn^l
8.
Čudna malica.
l'od drevesi pred zajekovo liišo je slala prijavljena miza iu zajček je pravkar malical s svo-iin prijateljem, ki mu je bilo ime Klobučarček, ter je izdeloval klobuke. •
Sredi med njima je sedel polh in smrčal In >nadva sla se naslanjala s komolci nanj, kakor >i bil njuna blazina.
Miza je bila velika, loda vsi Irije so sedeli isnjcni na enem samem voglu.
•Ni več pro ;oralc sla vzkliknila, ko 6la za-ledala Ličko
»Kaj šel Pa še koliko ga jelt je rekla Lička in ! v.-.rdla na drugi konec za mizo
»Xa, pij vino.« je rekel zajček Macolinček. Lička je pogledala po mizi, pa je videla 6anio leko
»Ne vidim vina,« je rekla. »Zares ga ni.< je rekel zajček Macolinček. »Pa si nevljuden, da mi ga ponudiš, če ga ni.< »Ti si šele nevljudna, ker si so vsedla za našo izo, čeprav le nismo povabili,« jo je urno zavrnil ijček Macolinček.
»Sni nisem vedela, da je lo vaša miza,« se je govarjala Lička. »Za toliko ljudi je pogrnjeno« Klobučarček je odprl oči, pogledal preko de-ice in rekel samo: »Zakaj neki je krokar črn kakor tinta?« Lička je čutila, da ji je zastavil uganko, pa si mislila: »Aha, lo bo zabavno!«
Glasno pa je dostavila in gledala Klobučarčka obraz:
»Mislim, da lahko uganem.« »Hočeš reči, da znaš odgovorili?« je vprašal ijček Macolinček.
»Da, prav lo hočem reči « »No lorej, kar povej, kar veš,« Je nadaljeval ijček.
»Na vsak način,« je znova začela Lička, »vem. kur rečeni, lil to je eno in isto «
»Ne, lo ni eno In i.sto!« je vzkliknil Klobučarček. »Potemtakem bi se reklo prav lako: Vidim, kar jem, in bi pomenilo tudi: jem, kar vidim.«
»Potemtakem bi lahko rekla,« je nadaljeval zajček Marolin-k, »vzamem, kar ml je všeč in bi to pomenilo ■ všeč mi je, kar vzamem.«
»To Id se reklo,« je dostavil polh, ki je govoril spanju, »diham, kadar spim in bi bilo isto, če rekel: spim, kadar diham « »Kar se tebe tiče, prijateljček polh.« je rekel obučarčok, »pa res lako delaš. — Katerega dno mesecu smo danes?« je vprašul nalo in se vljudno rnll k Lički. Iz žepa je izvlekel uro in jo zamišljeno gledal. Lička je nokoliko pomislila, potem pa rekla: »Četrtega.«
»Ta ura zaostaja za dva dni!« jc rekel obučareek, vzdilinil in jezno pogledal zajčka icoliučku. »Saj sem ti rekel, da je ne smeš izati s surovim maslom!«
»Ampak, saj je bilo najboljše maslo!« je odgovoril zajček Macolinček.
»Gotovo so prišle drobtinice notri,« je mrmral Klobučarček. »Ne bi je smel mazati z nožem, s katerim si muzal maslo na kruh.«
Zajček Mucoliu- ček je vzel uro in jo vrgel v svojo čašico z mlekom. Lička, ki jc sedela poleg, ga je gledala.
»Kakšna smešna ura!« je rekla. »Kaže dneve v mesecu in ne ure.«
»Pa zakaj naj bi kazala lire?« je mrmral Klobučarček. »Dobra urn kaže dneve in celo leta.«
Polh jc zmajal z glavo, ne da bi odprl oči: •To so prazni razgovori. Deklica ima prav: vljudna ura mora kazati ure.«
»Kaj še nisi uganila uganke, dcklica?« je vprašal Klobučarček Ličko.
»Ne, ne gre ini,« je odgovorila Lička. »Kakšen je odgovor?«
»Tega pa res ne vem!« je vzkliknil Klobučarček.
Lička sc je odduhnila in rekla:
»Zdi se mi, da bi se lahko kaj boljšega izmislil, gospod Klobučarček, kot da izgubljuš čus z zastavljanjem ugank, ki nimajo rešitve.«
»Če bi ti poznala čas, kakor ga poznam jaz,« jc rekel Klobučarček,« ne bi tako govorila. Domnevam, da še nikoli nisi govorila s Časom «
»Zdi se mi, da ne,« je v smehu odgovorila Lička. »Nikoli ga še nisem videla.«
»Ce bi se s Časom dobro razumela, bi ti on naredil glede časa, kar koli bi hotela. Na primer: Misli si, da jc ura osom zjutraj in čas, da greš v šolo. Samo pošepni Času in ta ti, kot bi mignil, pomakne uro naprej, da kuže pol ene: čas kosila.«
»Kaj ti lako delaš?« je vprašala Lička radovedno.
»Jaz nc,< jc odgovoril Klobučarček. »Preteklega meseca marca smo se sprli in šc zduj mulo kuhamo. To se jc primerilo na velikem koncertu v hiši Srčne kraljice, ko sem jaz pel:
Ura teče tikataka, druga drugi ni enaka, teče, leče slednji čas, vija, vaja, piči nas.«
Pri zadnjih besedah je polh dvignil glavo in pričel peti v spanju:
»Vija, vaja, vija, vaja...«
Kar naprej je godci svoje. Šele ko sla ga vsak z ene strani sunila v rebra, je utihnil.
»Nisem še končal prve kitice,« je nadaljeval Klobučarček, »že je kraljica skočila pokonci in kričula:
»Dolgčas ubija, odsekajte inu glavo!«
»In od tega dne mi Čas noče ničesar ugoditi, za kar ga prosim. Vedno je ura pet.«
»A zato je miza pripravljena za malico?« je vprašala Lička.
»Prav zato,« je rekel Klobučarček. »Pri nas je vedno čas malice in nimamo časa, da bi pospravili kdaj mizo.«
»Zato pu se vedno presedale pri mizi, kaj ne?« je rekla Lička.
»Da, prav zalo,« jo rekel Klobučarček.
»Kaj pa lakrat, kadar pridete naokoli in sle zopet na prvih prostorih?« je vprašala Ličku.
»Rajši se menimo o čem drugem,« se je vmešal zajček Macolinček v pogovor. »Vzemi nekoliko več kave z mlekom, punčka.«
»Saj je še sploh nič vzela nisem,« je rekla Lička nejevoljno.
»Hočeš menda reči, da je ne moreš vzeli manj, kot si je že vzelu,« jc rekel Klobučar-
Is narave
Živali se združujejo
Prav gotovo je vsak bralec imel prilik« opazovati živali, ki se združujejo v večje sku. pine iste vrste. Tako lete vrane in krokarji i skupinah na polja ter se vračajo v skupinah v svoja prenočišča. Tako se zbirajo škorci » skupinah po več slo v istem kraju, lele sikiinno iskal hrane in se skupno vračajo domov. Srn« in gnmzi se zbirajo v večje skupine, trope, ob obrežju morij najdemo velikanske skupin^ jate galeliov itd.
Nekatere teli skupin nastajajo pod zun». njimi vplivi, druge pa po notranjih nagonih,
K prvim, torej k združevanju živali v večjih skupinah, ki nastanejo pod zunanjimi vplivi, prištevamo n. pr. pojav, ki ga opazujemo v morju. 1'ela.ška iskrnica z latinskim imenom Nocliluca miliari (noctluca = nočm lučka. miliari3 = podobna prosu), nastopa i Sredozemskem morju v milijardah in povzroči ponoči zelenkasto svetlolio. Poleg te pa so še druge drobne živalice kot drobni račiči in morski ščctinonosci (črvi), ki se ponoči lepo svetijo, nckuteri v rdeči, drugi y vijoličasti svetlobi. Morski klobuki plavajo v slo, tisoč in milijonih v raznili barvah in oblikah. Te velikanske mase drobnih živali sc združujejo ne morda po kakem notranjem nagonu, marveč pol vplivom fizikalnih ali kemičnih dejstev, ki so nam večinoma neznana.
Pa tudi na suhem naidemo laka združevanju. lako n. pr. Potujoča kobilica (Locusta migratoria), ki večkrat nastopa v milijonih ler nupravlja vclika.nsko škodo. Pri teli svojih poletih ne pozna nikakih mej, niti morja je ne ustavijo. Značilno za te živeli jc, da potegnejo za sclioj vse, kar spada k njihovi vrsti. Ko leti talk trop nad sebi enakim, sc mu pridruži, lako da nastane širok in več metrov debel pas, ki zukrijc celo sonce. Seveda je polje, na katero sc tak oblak usnje, v nekaj minutah uni; eeuo. Za tako zbiranje živali je značilno tudi to, da lete vse enako hitro, da jih nekaj vleče, veže v neko skupnost, tako da gre vse jnako-merno.
lako kakor potujoča kobilica, ki je znan« v Afriki, se združuje pri nas enodnevnica ' velike oblake. To je četveroperesna cnodnev. niea (Lihcllul.i qiiadrimaculata). Ob stoječih vodah jo videli ob lakih prilikah, kako •« dvigajo iz vode godne enodnevnice, se zbirajo v večje in manjše skupine, nalo se /družijo r
ček. »Po mojem jc lažje vzeti nekaj več kol nič, kot nekaj manj kot nič.«
Lička ni vedela, kaj naj odgovori na laku brc/miselno govorjenje, zato je \stulu iu jc/na odšla.
Polh je pri priči zopet zaspal, ona dva p» sta še dalje jedla slaščice in maslen kruli in pila mlečno kavo s tolčeno smetano. Se malo sc nista brigala za lo, da je Lička odšla.
»Nikoli več se ne povrnem sem!« jc rekla Lička. »Take neumne malice še svoj ži' dan nisem videla.«
Ni še prenehala s tcini besedami, ko se j« zgodilo novo čudo: kot bi trenil, se jc znašla v prekrasnem vrtu, ki jo bil poln lepih cvetic in koder so se pretakali studenci sveže vodo, (Nadaljevanje prihodnjič.)
I'
NOVI GROBOVI
"^vvtvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvtvvvvvvtvvtvvvvv
v Mariboru je umrl v starosti 77 let železnici uslužbenec v pokoju Franc Šenk. — V mariborski bolnišnici sta umrla 3G letni ključavničar diž želznic Ivan Jodl in 57 letni krojaški mojster Jernej Navršnik, ol>a iz. Maribora. — V Trbovljah je preminul krojač in trgovec Ant. Medve-gek star CO let. — V Stožicah pri Lj. je zaspal v Go'|)odu želez, uslužbenec v pok. 04 letni Franc Lokir. — V kraju Lautental v Nemčiji je za-juslil solzno dolino Janez lloržen, posestnik iz tu peče vasi pri Cerkljah ob Krki. — V Mariboru so še nadalje odšli v večnost: 55lelna šče-tarieva žena Marija Godčeva, 531clni vpok. |iom. kapitan Kudott Kune, 59letni upokojeni drzavpi uradnik Franc Mikec, 20 letna posestnikova hčerka Ivana Kramarjev« in 50 letna vdova po drž. upokojen™ Alojzija Strojanova. — V Belgriulu sta umrla Mata r. Perhavec in njen mož Franc Koc-jančjč. — V Višnji gori so pokopali izvrstnega katoliškega moža Pavla Erjavca, posestnika iz Podsmrekov, dolgoletnega, vnetega naročnika in >Domoljubovega< čitatclja. — V mariborski bolnišnici sta umrla 29 lelna prodajalka Zofija Jug iz Maribora iu 48 letni kovač Jakob Koren iz l)o-goš. — V Mariboru jc odšla v večnost v visoki (■tarosti 87 let zasebnim Ana Braček, na Teznem pa 59 letna uradniška vdova Alojzija Mojzer. — V Ljubljani so odšli v večnost: vdova |>o blagajni-tkem ravnatelju v Ljubljani Olga lteich, mizarski mojster Franc Praprolnik, prednica v ljubljanskem mestnem zavetišču s. Gregorija Čož, profesorjeva vdova I.eopoldinj Kersnik roj. Holt, Alojzija Egger, vpokojena učiteljica Krušič Pavla, bivša trgovka v Kranju Ivana Pfeifer roj. Hamovž. gradbeni tehnik Janez Verbič, bivši trgovec Šef Andrej, sprevodnik drž. železnic v pok. Anion Zganjar, 00 lelna Helena Bezlaj roj. Jenko, vdova ]»> pekovskem mojstru Marija Pauer in vdova po učitelju Marija Osana roj. ftvigelj. — Naj počivajo v mitul Preostale tolaži Bog!
Okrog sosedov
3 Madžarsko trgovsko visoko šolo bodo odprli v oktobru v madžarskem Novem Sadu.
s S hruške je padel blokovni vodja nemške nacionalistične stranko v 6t. Vidu nad Ljubljano Franc Kovač in se smrtnonevarno poškodoval.
s Izredni znesek za javna dela v Srbiji je vlada povišala od 2.2 na 3 milijarde dinarjev.
s Nad 2000 prebivalcev Slivnice in okolico se jo zbralo to dni na vaškem večeru. Navzoč je bil tudi župan Schdftl.
s 500 I borovnic so vkubale ženske v šinart-neni pri Golniku v koinpolni sok za ranjence.
s Nad 3000 gledalcev je bilo pred kratkem na velikih jahalnih dirkah na igrišču llaška v Zagrebu. Navzoč je bil tudi ves zagrebški diplomatski zbor.
s Mestno ubožnirn je dnliil hrvatski Sisak. Nadzorstvo imajo usmiljene sestre.
« Lov na fazane in jerebice je do nadaljnjega na Hrvatskem prepovedan.
s Davke je trelia plačali. V Mladenovcu v Srbiji su krajevne oblasti izdale naredbo. po kateri ne more nihče dobili soli, olja, sladkorja, kakor tudi no ostalih monopoliziranih vrst živil, kdor nima plačanega državnega davka, občinskih doklad in ostalih občinskih dajatev.
s Vojaki kot ribiči. Daleč na bregu Severnega morja se bori tudi neka skupina štajerskih vojakov. Med njimi so nekateri vneli ribiči, ki izko-
»■iin samo veliko skupino, ki ima obliko pasu. >se živalice so v enaki vrsti. Ko leti tak obluk nad drugimi bajerji in vodami, se jim pridružijo vedno nove skupine enodnevnic. Tuk let traja ipo ves dan. Ponoči počivajo; najti jih je po zidovju, drevju, ograjah in živili mejah, ko pu izide sonce in se ozračje nekoliko segreje, se ponovno dvignejo. Če pridejo do mest 111 niš, se dvignejo nad nje, ko pa so onstran teh ovir in pridejo v ravnino, se spuste nize
* zemlji. Navadno lete do 2 metra nad zemljo.
Pri obeli vrstah živalih, to je pri kobilicah »> enodnevnico,h, se združujejo živali v pasove, i' Oblake. Razlika i« ta, da se Inka skupina »obilic, tudi ko p,,de do ovire, ne razbije, marveč ostane skupaj, dočim se skupina enodnevnic, če zadene na oviro, razbije.
Dr. Frančišek Lampe se je rodil 1859 v /odlogu pri črnem vrhu. Ljudsko šolo je obiskoval v Črnem vrhu in v Idriji, gimnazijo in bogoslovje pa v letih 1870 do 1882 v Ljiib-juni. lukaj je bil tudi posvečen v mašnika leta 1881. Nato pa je še nadalje študiral liogo-slovje m modroslovjc v Gradcu in tamkaj tudi napravri iz obeh predmetov doktorat. Ko se je po študijah vrnil v Ljubljano, je bil tukaj vzgojitelj in vodja v ljubljanskem semenišču lil v Marijnni.Sču, obenem pa je začel poučevati verouk na šolah. Leta 1885 je postal profesor na ljubljanskem bogoslovju. 1900 pa kanonik. IV duhovniške časti p« ni dolgo užival, kajti še istega leta je v Ljubljani umni. Od 1885 dalje je bil odbornik, od 1893 pa podpredsednik Slovenske Matice.
Frančišek Lampe je začel pisateljevati že v gimnaziji. Du bi se v bogoslovju še dalje vadil v tem in da hi pridobil še druge tovariše, je I8SI v ljubljanskem bogoslovju ustanovil Cirilsko društvo, ki še danes deluje med ljubljanskimi bogoslovei. Ze od 1880 du i je je pisal članke v .Slovenca« in v »Zgodnjo Danico«. V teh člankih je razpravljal o ra.nih kulturnih vprašan jih, pisal življenjepise in vzgojna dela tudi v Slovenske večer.iice pri Mohorjevi družbi. Tamkaj je objavil tudi spis o sv. Cirilu in Metodu. Ko so leta 188? ustavili izhajanje Glasniku Katoliške družbe, je Lunine ustanovil »Drobtinice« kot nadaljevanje Slomškovega, enako se glasečega lista. Za vodilo je tem Drobtinicam napisal, da je njihova naloga: »Vnemati zn krščansko življenje s pomočjo tiste književnosti, ki najlepše vodi do Boga in njegove ljubezni.« Vanje jc Lampe sam mnogo pisal zaradi obrambe vere. cerkve in duhovščine. Nekaj njegovih tovrstnih člankov nosi n. pr. naslove: Pot do resnice, O človeku, Ali je Bog. Slovencem v premislek in prid. To so Lampclova bogoslovna dela poljudne vsebine.
Naš kulturni delavec se jc izredno einogo lin vil tudi z modroslovjem in v tej znansl" •! vedi postavil Slovencem temeljna dela iz filozofije ali modroslnvjn. I.e'0 1887 je namreč napisal Uvod v modroslovjc. 1890 pa Duše-slovje. Obe ti dve temeljni deli slovenskega mod rogovja sin pi«ani nekako v sredi med pravim strokovno znanstvenim delom in med poljudno znanstveno razpravo.
Nič mn n j pomembno pn ni Lompclovo delo v lejMislovni stroki. Ko sta namreč 1887 prenehala knjižna lista »Kres in »Slovan«, je I8NS Lampe ustanovil književni list »Dum in sveti, ki še danes izhaja. List jc bil seveda v prvi dobi pod Lampetovim uredništvo^! precej skromen in preprost vzgojili in družinski list, namenjen pouku in zabavi, i o-zneje pu se je iz leta v leto dvigal in se razvil v nnjodličnejšo katoliško slovensko revijo. V nji so v teku zadnjih pet in petdeset let sodelovali in rasli vsi slovenski katoliški
Dr. Frančišek Lampe
pesniki in pisatelji. Ker je bil list sprva skroi men, je bil Fr. Lampe ilahko njegov urednik, upravnik in odpravnik, vse hkrati, in je združil v svojem krogu takratne mlade pesuike, pisatelje, slikarje in glasbenike, skratka vse. umetnike tiste dobe. Seveda je tudi sam mnogo pisal v »Dom in svet«, ki je bil njegov najljubši list. V njeni je n. pr. objavil tele razprave, po večini modroslovne vsebine: Lepota in nravnost, Cvetje s polja modroslov-sRega, O lepoti, Dušeslovna pisma, O Dantejevi Divini Coraedii. V »Domu in svetu« je objavil dolgo vrsto življenjepisov domačih in tujih velikih mož, tako je obravnaval: nemškega modroslovea Schopenliauerja, učenjeka Jurija barona Vego, velikega italijanskega, umetnika Rafaelu Santija, Franceta rreširna, Potočnika. Gaja, Cigaleta, Valjavea, Praprot« nika. Pajka iti. Napisal je tudi dva potopisar Na Jutrovem, Izprehod na Notraajsko. Omenimo naj še tele ljegove noačne spise: Solai in življenje. Vede v sedanjem času. O tratko-vidnosti. Sežiganje mrličev, Slovenskim pisateljem. Razne misli ob potresu.
Raznmao je vodil l^ampe »Doni in svet« po zlati sredi med strogim Mahničem in svobodomiselnim Aškercem. Njegovo temeljno t> p čelo o umetnosti in morali je bilo: »Kar ni nravno, ni lepo«. Vseskozi je o razmerju med vero in umetnostjo ter znanostjo izpovedoval načelo, da katoliška vera nikakor ne nasprotuje ne vedi ne umetnosti ne napredku. Po njegovem mnenju je katoliško stališče, ki ga mora katoliški list zastopati, ne morda knko ozkosrčnO stališče, marveč obče človeško, kukor je naša vera vesoljna.
Poleg »Doma in sveta« je Lampetovo največje delo k oltarne vrednosti prevod in obširna razlaga Zgodb.sv. pisma 1894. To veliko in težavno delo je pozneje dovršil in napisal še novi testament dr. Janez Ev. Krek.
I? povedanega je razvidno, da je bil Fr, Lainpe izredno delaven mož; stvar, za katero se je zavzel, je izvrševal z vsemi svojimi močmi. Največ moči je posvetil ravno »Domu in svetu« in prevodu sv. pisma. Saj je O »Domu in 6vetu« in svojem uredniškem Jelu sa,m napisal- »Tu podarjam slovenskemu naroči u svoje moči, svoje veselje, svoje imetje in svoje življenje.« Zares izredno veliko podrobnega dela je opravil pri vsem tem pa Imel tudi velike zamisli, zlasti iz modroslovne in bogoslovne vede, ali vsega namenjenega ni mogel dokončati, ker ga jo v najlepših i*'till pobrala smrt. Dal je temelje slovenski modro-»lovni in bogoslovni vedi, dal nam je sv. pismo, z »Domom in svetom« pa list in meslo, kjer so se slovenski katoliški umetniki vzgajali rod za rodom do današnjih dni. Z ljubeznijo in dobroto je Lampe pridobival ljudi za Resnico in Lepoto, s krščansko lzubeznijo je tudi skrbel za slovenske dijake in nilude umetnike. Vellllrai osebnost je bil Lampe in velik bo ostal mc<l
ristijo vsak odmor, da loviio ribe, s čemer si tudi izboljšajo hrano. Primanjkuje pa jim ribiškega priliora. Zdaj je >Tagesj>ost« objavila poziv na slajerske športne ribiče, naj iz svojih zalog prispevajo, .da bodo vojaki ob Severnem morju lahko lovili ribe.	. ,., , , ,.i s Iz Prekmurja. Birma jc bila v lendavski dekaniji od. 21. do 28. septembra. Birmoval je apostol, administrator za Prekmurje, nisgr. soni-holcljski Škof. Povsod je bil sprejel s s ovenskim ljudskim petjem, kar je škof pohvalil. V Lendavi je bilo 1300, v Beltincih 1200 birmancev. - Do-kležovje se je odcepilo od beltinske Župnije in je postalo samostojna duhov,itja, ki jo uprav j, g. koren Ivan, dosedanji upravitelj nn Kobil Iu. _ Odrancl se liodo ludi odcepili od beltinske ro ter poslali samostojna duhovmja. Zaenkrnl fnje lam vsako nedeljo v foli tamošnji i
g Horvat Štefan. — Pouk na soboški gimnaziji ja redno pričel s 1. septembrom. Učni jezik je madžarski, poučuje se tudi nemščina. Zavodu ravnatelju je domačin dr. Komar, ki je navdušen pro-pagator vendščine. — V Lendavi so pred kratkim na novo otvorili porušeni železni most na Muri, ki veže Medmurje e, Prekmurjem. Ta most je tedaj edina prometna zveza med Prekmurjem in Medmurjem. - Razpisani sta beltinska in dobrov-niška fara, ker sta župnika gg. Vadovič Rudolf m Le j ko Štefan upokojena. G. Vadovič te odšel t pokoj s 1. novembrom t. 1. G. Lejko Štefan e pa resigniral. - Bivši soboški katehet g. Horvat Štefan je prestavljen Iz Sobote za kaleheta v Beltince in Odrance. V Beltince jc prestavljen za kaplana g. Gregor Janez, dosedaj kaplan pri grofu S„ dosedanji kaplan g. Fajdiga pa je bil premeščen na Madžarsko.
ZA FANTE OD FARE
IZ DNEVNIKA ŠPORTNIKA TOMAŽA
atiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiui
Dva tedna na Starem gradu
Med mišljenjem mladih in starih so bile od nekdaj precejšnje razlike. Po naravi ie mladini dano, da gleda svet po svoie. da razmišlja o lepši bodočnosti in si poslavlja »gradove v oblakih«, kakor pravijo stari. Takim in podobnim pojavom pravijo »mladinsko gibanje«, l.c to ie včasih pristno, kadar se rojevajo nove misli iz potreb časa in razmer, često pa tudi ustvarjajo mladinsko gibanje od zgorai. kadar se posreči vodilnim ljudem vzbuditi pri mladini zanimanje za versko, narodno, kulturno, gospodarsko, umetniško, ali pa če hočete športno poglobitev. Sai pravijo, da ie s starimi težko začeti kai novega, poskusiti je treba jjri mladih ...
Pred dobrimi desetimi leti so imeli tudi športniki svoie mladinsko gibanje. Našli so se mladi liudic, ki so dvignili svoi glas proli lovu za rekordi, proli velikim prireditvam, podobnim cirkusu, proli plačanim tekmovalcem in podobno. Tlldi Io iim ni bilo všeč. da so bili športniki »boljši od drugih« le na igriščih, ko pa so slekli tekmovalno obleko, so si spet prižigali cigarete, dekleta so si mazala ustnice in lica. po tekmah pa ste iih lahko videli spet v zatohuil gostilnah pri plesu in pijači. »To naj bi l>il nov način življenja, to nai bi bil uspeh vračanja k naravi in naravnosti!« so godrnjali nekateri in snovali načrte za obnovo iu poglobitev mladinske športne vzgoje.
Tako te prišlo tudi na visoki šoli za telesno vzgojo do tečaja, v katerem naj bi se ljudje, nezadovoljni z veljavnimi športnimi navadami, pogovoril o možnostih izboljšan ia družabnega življenja med športniki. Herman ic imel o leni svoie posebno mišljenje: »Če se mladi ljudje pogovarjajo o stvareh, ki jih ne razu-nieio, Io je mladinsko gibanju in nič drugega,« je deial in se ni priglasil. Tomaža pa ie mikalo potovanje ob Labi vse do Saške Švice in do samotnega gradu v hribih, kjer se ie vršil tečai za taka in podobna vprašanja. Priglasil sc ic in odpotoval s skupino 40 deklet in fantov.
Velik grad nad malim podeželskim mestom ie bil nekako zavetišče za mladino, ki ie imela v tistih časih navado, da ie potovala po svetu s kitarami v roki. Tokrat je sprejel same športnike. Na gradu so bili v veljavi predpisi, podobni onim, s katerimi so pri nas skavti seznanili svoie pripadnike. Ko si prišel v grad, si nekako odložil s sebe vso mestno navlako, prepovedano je bilo kaditi in pili, vsakogar si moral tikati, za vsako delo prijeli in se udeleževati jutranje telovadbe, izletov, predavani, pevskih vai in podobno.
To so bili dnevi romantike v pravem pomenu besede. Zgodaj zjutraj, ko so se oglasili prvi pliči, je odmevala po grajskih hodnikih blidnica. Prepevali so neko staro pesem v pozdrav dnevu, ki ie premagal noč. Ze si moral bili na nogah in hiteti na dvorišče k skupni telovadbi. Vodil jo ie vsak dan drugi tovariš, kakor ie vedel in znal. Včasih so gojili gimnastiko. včasih pa krulili v teku po mehkih stezah v gozd in se vrnili šele poleni, ko so pretekli tli ali Sliii kilometre. Poleni jc hitel vsakdo pod prhe n!i k studencu, da si ic izmil pot s telesa. Po dobrem zajtrku so sledila predavanja. Skupina nadebudnih športnih idealistov ie posedla na travnik ali gozdno jaso in se pogovarjala o vprašanjih, kako poglobili družabno življenje mestnih športnih organizacij, da bi imeli ljudje več stika z malerio naravo in z ljudmi na kmetih. Ni vse v tem, da hodiio na igrišča, kjer krepijo svoje mišice, pridobiti jih bo treba za izletnišlvo; peš. na kolesih, na smučeh ali v čolnih, da bodo dobili kaj več smisla za lepoto narave in več razumevanja za tisto vrslo dela, ki človeka redi.
Precej govora jc bilo tudi o stari ljudski kulturi. O narodnih plesih pod vedrim nebom, katere sta izpodrinila tango in fox-trot, pa o ljudskih pesmih, na katere ic današnji rod že
skoraj pozabil. Tudi v tem je bilo govora, kako izvesti reforme v prehrani in oblačenju, da bi bili liudie boli zdravi. Tudi sicer ic doživel Tomaž tistih 14 dni na sivem gradu marsikaj zanimivega. Obedovali so včasih kar na tleh kakor kosci na senožetih, kurili taborne ognie, se učili že izumrlih ljudskih plesov in prirejali dolge izlele po neznani okolici. Posebno zanimiv ie bil nočni izlet, ki ie morala kreniti vsaka skupina po posebni poli na oddaljeno goro in se pri tem zanašati le na čut za orientacijo. Ob dveh ponoči so se sešli na gori in zakurili velik ogenj, priredili ples z baklami in prepevali.
Vse tisto, kar ie bral Tomaž o snovanju številnih mladinskih organizacij, ki so bile takrat v modi, ie dobilo iesnejšo obliko. »Ne gre vse kar enostavno zasmehovati,« ie deial Hermanu. ko se ie vrnil v meslo, »šport je vendarle več kot suvanje krogle in igranje z nogometno žogo!«
Več vina na osebo
Zaradi dveh slabih vinskih letin in škode, ki jo je povzročila vojna, jo morala Francija že lani omejiti uporabo vina z racioniranjem. Doslej jo vsak Francoz lahko kupil na mesec 4 1 vina, samo delavci so prejeli po 0 lilrov. Ker bo nova vinska letina dobra, jo sedaj francoska vlada zvišala vinski obrok za 100 odstotkov.
Kako na Iiomunskcm meljejo
Nove predpise za mletje ž.ila je izdala romunska vlada. Po tej odredbi morajo mlini iz 100 kg običajne 7o-kilogramske pšenice zmleti 00% enotne moke, ostanek pa v enotne olrobe. Ječmen morajo zmleti do 77% v krušno moko in do 20% v olrobe. V bodoče morajo za peko kruha uporabiti 70% pšenične in 30% ržene moke.
Poštni predalček za vsako stranko
V	Zagrebu, Sarajevu, Banji Luki, Dubrovniku, Osijcku, Zemunu, Slavonskem Urodu in Kar-lovcu morajo hišni lastniki ali zakupniki v hišah, ki so več kakor enonadstropne, namestili v vež.i blizu vrat za vsako stranko poštni predalček, kamor hod o pismonoše oddajali pošlo. Ti predalčki morajo bili narejeni do 30. aprila prihodnjega lela. Hišni lastniki morajo izročiti najemniku od-nosno stranki ključ predalčka, ki jima je dodeljen.
Šc opice se vojskujejo zoper nje
Na otoku Ceylonu potekajo zdaj velike vojaško vaje. Poročilo, ki ga je dopisnik »CEc poslal iz Lizbone, pravi med drugim, da te vojaško vaje resno ovirajo — opicel Po ceylonskih pragozdovih je zelo mnogo opic, ki britanskim če-lam delajo precejšnjo preglavice s svojo nagaji-vostjo. Obmetavajo jih z sadeži vseh oblik iu velikosti, kriče, da gre človeku skozi ušesa ter odnašajo celo brzojavno žico, ki so jo pri teh vojaških vajah napeljali Inženirski oddelki.
S ŠTORKLJAMI HOČEJO UNIČITI RAKE
V	nemških vodah je napravila v kratkem času ogromno škodo med ribjim zarodom neka vrsta iz inozemstva uvoženih rakov. Ker so oblastva opazila, da so povsod tam, kjer bivajo štorklje, raki skoraj povsem uničeni, so začela v prizadetih krajih gojili v večjem obsegu — štorklje. Vendar se nekateri sprašujejo, ali bo štorklja res rajši zgrabila za raka, kakor za ribo.
Mali oglasnik
Pristojbina za male oglase se platoje naprej.
Smrekovo treslo
lepo, edravo suho In Jettc« kupi vsako količino usnjarna LavrtS J,. St Vid prt Stični, LJubljana.
Suhe gobe
kupi vsako količino po najvišji dnevni coni Fran Posačnik, Blel-vvelsova (Dunajska) c. Stov. 83.
PRAVNI NASVETI
Konj v hlevu. J. Z. Ž. _ Prodali sle hlev vendar ste sebi pridržali pravico, da smete do svojo smrti v tem hlevu imeli i*> enega konja Na mesto konja, hočete sedaj dobili žrebca, temu se pa prolivi kupec, češ, da ne pusti, da se it njegovega hleva napravi žrebčarna. Vprašate, kdo ima prav. — Merodajna je volja strank ob sklo. pu pogodbe. Ce ste z besedo konj splošno mislili konjsko pasmo, no oziraje se na spol — kobila, žrebec, konj — smete sedaj postaviti v hlev tudi kobilo ali žrebca. Seveda, če bi hoteli žrebca spuščati, ne morete storiti lega na kupčevem sve-tu brez njegovega posebnega dovoljenja.
Obrekovanje. N. Z. — Nisle na jasnem, kako dolgo je zakoniti rok za vložilev tožbe zaradi obrekovanja. — Veljajo Se vedno stari zakoni. Zasebna tožba zaradi razžalitve ali klevete s« mora vložiti v treh mesecih od dne, ko je za. sebni tožilec zvedel za storjeno ljaznjivo dejanja in za storilca. Drugo pa velja za zastaranje pravice, za preganjanje zaradi klevete. Pravica z* preganjanje zastara čez dve leti. Ako pa je meril obrekovalec s posebnim namenom na to, da lit uničil dobro ime ali gospodarski kredit obreko-vane osebe, zastara pravica do preganjanja v petih letih.
Dediščina po stricu. O. H. — Slric-vdovec js napravil oiioroko in določil za dediča hiše in vrta svojega sina edinca. Dva gozda pa jc namenil nečakoma. Pri neki nesreči sla so smrtno poškodovala stric in njegov sin. Vprašate, ali Ik>-sla sedaj dediča hišo in, vrla oba nečaka. — Ker jo dedič — sin edincc — umrl, dedujejo hišo i vrtom zakoniti dediči. Ker je bil stric vdovec ia je imel le enega sina, a njegovi stariSi so ž« umrli, so zakoniti dediči za hišo z vrtom stričevi bratje in sestre po enakih delili, a če je kdo i v med njih umrl. njegovi potomci. Co je brat urno-bolen, zalo ni izključen od zakonitega dedovanja. Njemu pripadajočo dediščino bo pač oskrlioval njegov oskrbnik, ki bo moral letno polagati račune pri sodišču o upravljanju premoženja.
Neveljaven podpis? N. N. T. — Ali jo velja-" ven |Mxl|iia, če podpisnik ni vedel, kaj je podpl« sal? V navadnem življenju se smatra, da jo ose« ba, ki se podpiše na kakšni listini, sporazumna s tem, kar jo napisano. Ce je n. pr. jiodplsala oseba pooblastilo, se smatra, da jo jiooblastilna pogodba med obema sklenjena. Ce kdo trdi, da ni vedel, kaj da je j>od|)isal, mora pač tožiti na neveljavnost pogodbe in v tožbi dokazati, da res ni vedel, kaj da podpiše. Izid take pravde so nu da prerokovati, ker bo sodišče pač ocenilo vsa okolnosli in sodilo jk> proste preudarku.
Zavarovanje posojila. T. N. N. — Za sina, ki so jo poročil, sle si izjKisodili večjo vsoto denarja pri znancu. Podpisali ste zadolžnico, v kateri sto so obvezali plačali G% obresti in da vrnete posojilo, kadar bo zahteval. Med tem časom so se razmere bistveno spremenile lil denarja š« nisle mogli vrniti. Sin redno plačuje obresti. Sin, ki ima neobremenjeno posestvo, nudi upniku vknjižbo, upnik pa zahteva, da se vknjiži Io na vašem |>oseslvu, kar bi pa vi radi preprečili. — Upnik ima prav. Vam je denar odšlel, vi sto |>od-pisali zadolžnico iu zalo ima pravico Io od va» terjali vrnitev |iosojila, oziroma vknjižbo za zavarovanje na vašem posestvu.. Ce torej upnik noče, ne more vaš sin prevzeti vašega dolga.
Obljuba lakona. L,. R. — Radi obljube zakona, ki je fant ni izpolnil, ne morete tožiti. Samo ima oni, ki ni dal utemeljenega povoda za t<X da so zakon ni sklenil, pravico zahtevati povr« nilev resnično škode, ki jo ima zaradi neizpolnjeno obljube.
Zdravljenje z grozdjem
Zuvod za tujski promet v Aglianu pri Asti« ju v Italiji je pred tremi leti ustanovil poseb« no postojanko za zdravljenje z grozdjem. Z» novo zdravilišče vlada veliko zanimanje. V septembru je bilo v Aglianu zdravniško zborovanje, na katerem je med drugimi predaval tudi znani zdravstveni izvedenec profesor dr. Gama o grozdju kot zdravilu in živilu. Zborovale! so se pečali tudi s proučevanjem toplih izvirkov v Aglianu.
»Domoljnb« stane 24 lir za celo leto, za Inozemstvo 30 lir. — Dopise In spise sprejema nrednlitvo »Domoljuba«, naročnino, Inserate I« reklamacije pa uprava »Domoljuba«. — Oglasi se zaračunajo po posebnem ornikn. — Telefon uredništva in upravej it. 40-04» Izdajatelj: dr. Gregorij Pečjak. — Uredniki Jože Koiiček. i- Za LJndsko tiskarno: Jpže Kramarič.