flvstrijsho-itflliianslio bojišče. -^r; Že pretekli teden, dae 24. avgustai, je miuilo tri mesce, kar so najm Italijani napovediali v o j s k o. Kar prve dnisohotelinekega lepega dne že obedovati v Goric i i n v o 6 c r j a t i v, Trsiu, Ni Šlo. Dne 28. julija je imel kralj god, hoteli so tokrat vsaj v Gorico. M šlo. Dne 18. avgusta je iraela kraljioa god, boteli so ji pokloniti godovno darilo v obliki zmajge. Ni šlo. Tretiokrat so aedaj že Lalii z vgo sijlo butnili v našo primor^ko fromto, a brez uspcha. Zadnjifi so posebno nappnjali svoje sile pri Tolmijiu m v krnskem ozemlju, toda že so omagali, u s p e h a uiso dosegli zopet n o b e n e g a. Sedaj hočejo Italijani poskuSati svojo srečo pri 1) a r d a n e 1 a h. Zato so napovvedalj Turkom vpj:sko. To so je zgodilo dne 20. avgusta. A ni še bilo slišati, da bi se žo kak Italijan bil pokazal pred Dar. diLiielami. Mi imamo sediijj toliko vojaštva na Jnžnem bojlšču, da je prodiranie Kalijanov kratkomalo Izkliu6eno. Upamo, da ne bo, a saj je lahko na tej ali oni t)ftki deloma sraola, a npmoRofio je, da bl Italljani mogll dobitl kako vee]o zinago. ML smo lahko mirnl bi čakamo, ko bo nas dovolj, da si pogjedamo Benetk« in še morda kaj druzega. Prva nploniena italiianska zastava. Pri zadnjih hudih bojih v južnih Tirolali so 8e naše čcte polastile prve italijansko polkovuo zastave. C'?to\rod]a, ki ,'e zastavo iztrgal Italiiavnora iz rok, jq !p osebno prinesel v Inomost, glavno mesto Tiirolske^ Trolsko mladenke In žeaie so 'juraškiega Cetovodia celo pot obsipavale s cvetlicami. Knih ln moka v Italiii. Itadijanska vlada je iz-dala narfcdbo, po kateri <ic prepoveduje mlinarjem v oeli' Itaijbiji, mleti žito za kruli na manj kot 80 odstotkov i,n predpiguje, da se sme prodajati moka za kruh siaino v zapeGatenih vreSah z oziiačfx) ralinarja i,n dobrote mrtke. Dovoljenje za peko kruha za bolnike je prekUcauo. Na Ernu. Oaeia ur hoda je na Krn, ki je postal tako zna. menit radi bojev, ki jih bijejo na tej višiiu naše vrla ¦"•ete, ki uraejo, boriti se kakor levi in umirati kakop ;i6eniki . . . Italijani hočejo tudi tulcaj z vso sil|o idreti. Tam doli so gioboko vkopani neposredao na :aožju hritHa hitro južno od Tolmina ležeftega in sicnšajo priti bližje. Sesikrat so bili odbiti njiliovi napadi, potem so miroviali . . . Na Krnu, tej visoki kamoniti pušSavi, raztezajoči se na end kvadratni milji, so se ustalile naše 6ete, nekateri so že nad dev&t mesoev tu, kamor trel-a prinejsti & težkofiami in s smrtna nevarnostjo vsak košček lesa, v,sak požirek vode, Mnow go tovorne živine je že padlo v globeli, ali oez to pot, ako se to sploh more pot imenovati, smo spravili gor topove, in sicer so jih spravili. ljudje 1400 metrov viš,e od mesta, kjer nismo moglji ve6 uporabiti v)olovj Tudi Italijani so se potruditi, ali oni so spravili gor samo svoje lakke topove. Italijani so poslali na &rn svoje izbrane cete in berzaliere. Mnogo so trpeli naši Ijudje s prvega početka tu gori, ni bilo nobenega bivalrŠSa, kamor bi legli zveAer spat v zavetje, na gorko; v mrzlih nočeh, pod milim nebom so trpeli kljub gorskira odejam in zimski ;>'j]eki in kožuhom, Vsa kTitja proti težkemu artiLeri]skemu og,nju Italijaiiov ]o bilo izsek^ati v ska,1ovju^ iJotlej si je bilo treba pomagati z vrefiaini s peskojn napolnjenimi, bolje neka], nego nič. Ob,ilo ži5evja so spravili gor in vili žioe v kritjih. po noi&i, zjutraj pa; so jih poiagali naprej. Ko so se pririli Italij:ani precej blizu, smo bili že gotovi s svojo trdnjavo. Krn n'i samo trdnjava, kakor mesto se ti zdi, vi i.uterem so postavljeni napisi. kot kažipoti in imena u_ lic, tako, kakor znajo napraviti to naše vsega navaj&. !:e, izmrjene čete. Na severnih pobočjili je sneg, mrzlo je tudi, ko sije solnc«, planink polno, krasne so te gorske zvezde. Razgled krasen: severno Mangart, južno beneška ravnina, globokovišnjevo morie. Ali ka. <l-ar dobi Krn svojo megleno kapo, potem se ne vidi .')0 korakov dalefi, pa tako blizu smo v&asili tam prij. .htijanskili jarkih, da lahko 'skoro z bajonetovo ostri;,o posežemo v nje. RoSne granate igrajo tu svojo veiiko ulogo v tem hudem l»ju tu gori. Kdor se pokaža izza kritja, je izgubljen; drugače pa moStvo spi 5ea dan in se ne zmeni za artiterijsko streljanje. Po noč'i pa napada pehota . . . Na vznožju skalnatega stoll».i, pneseig&jočega Krn, se nalaaja ,,pianota mrtvib."., Ni zapisaiia ta planota na z<emljevidu, ali v spominu ostane v&ern, dokler bodo živeli . . . Strašne nevihte so tu gori, bliski in tresM, strele ubijajo ljudi, tofta pobije človeka in žival, cla krvavita. Granate pa razhijajo skalovje in mofiejo okoli droboe na vse strani, gorje mu, kogar zadenejo . . . Naše 6ete so izborne, tudi šal in smeha ne manjka na Krnu. Sinovi vseh narodov se lepo razumeja :ned seboj. S,tori pa se -tudi za nje, kar le raogoče, vt ^olni meri so upošteva nepopisno težka borba in poži-tvovalnost na krnskem bojišču, gori v višini. Zdravi so naši junaki in vstrajni, v tem pa tiči na&a zrna^ <Ml. Na Koroškcm. Na naši koroški 5elni 6rti se vrši večinoma sa* mo artilerijski boj. Naši kakor tudi Italajani so spravili na najvišjo gorske vrhove ob meji težlce topove* 7. vrvmi spravljajo vojaki poteacies5ne dele topov nai \ ;šine. NaSe utrdbe ob Rablju \n Naborjetu so zadnji čas tarča srditega italijanskegla obstreljevanja. .Tudi Sv. Vi*arje fiutiio žal učinek italijaoiskni topov. Sic«r (•¦i. Italijaui tudi na Koroškem ne morojo nikamor naw proj. Tudi postojanka na Vel|ik«an in Matem Palu sq Se v iiažili rokiili. Na TLolekem. Iz Inomosta poroč-;o dne 28.. avguSta: Preteldo noč in. v.&eraj je doglo v naŁc mesto obilo ranjepih italijanskih. vojakov, katere smo ujeli vtežkih bojih pri Lasvaronu, kjer so dogiveli italijani v destetdnevnih neprestanih. bojih obCuten poraz. 1AS. itaMjanski pehotni polk je razpršsn in odbit, imel je vielike izigube, na stotine mrtvili Italijanov leži pred na&imi str0jakimi jarM, veliko število ranienoev iln ujetnikov, med ujetniki sq na(haja tudi polkjovujk in ve6 častnikov i1 menovanega poBca. Italijani&i ujetaikS pravijo, da ]© poraz Italijanov grozovit. . Najboljši italijanski polki 90 &e udel&žili bojev. SavKižmk je uporabljal svoje 28 om topove. Nladv«iv*da Friderik je pov,eljuike in vojaštvo, ki se je na lavaronski gorsld planotL talo vrlo borllo, javiio pohvalil. Garska planota LavaTone leži blizu ^irolsko-koroško-italijanske meje severoizliodno od mesta Rtf ^tlo iu je visoka 1500 do 2200 m«trov. Dne 29. avgusta pa so Avstrtjci po večdnevmb bojit pregnali Italijane z važne višino, ob prelazu Stillserjoch ob švioarski mejl. Ntaši do. zasedjLi tudfi gorski vrh Scorlutto na italii.anfeki strani, Gora Stillser }q visoka 2758 inetrov. _4 am «1 Slovenski fantje mi smo mil AndreJ Rezman, rodom iz Lerabaha pri Mariborn, piš« dno 19. avgusta z italijanskega bojišča svojeinu prijatelju v Mi- riboru: SlovensM fantje mi smo mi, Po naših žilah teoo junažka fcl. Ha," Talj'ajxt! ' ' ' Pri nas je korajža. Pri vas je pa nil Včeraj, na dan. cesarje\1eiga rojstaega dne, r-ie je zadi&la naloga, da sem kot 6etovodja moral s svojo četo iti na rekognosciranje (pregledovanje), lmel scm 18 mož. Kdor ]e kedaj že plazil po krns^em gorovju, ta ve, s kakimi težavami je zdi-uženo gibanje, ali vtiaj koli&kaj varno pretnikanje večjih čet na tem sk&lnatem gorovju. Db YA. uri zjutraj smo jo matonili v ^užno-zabodno smer. Pfcizjli smo se 6ez prepado ia strcn.e robove skal in smo končno dogili v ozko sotcsko, katera je te deloma poraš&ena z grmo\tem. Domnetvali smo, da se tam naha,a sovražna predstraža. Nismo se motili. Krog 5. u«r« smo trSili ob sovražjaifca, ki se jo prosto gibal po soieski. Bilo ]e kake poa stotine berzaljerov, ki imajo široke .kfobuke s šopom peres. Na_ ša 6etioa je bila s1u6a)no v dobrem kritju. Kaj storiti? Najprvo smo se do dobra oddahnfli, potem pa smo se posvetovali, ali bi napadii IJaljane ali ne. Naravnost prepovodatrio nam to ni bil-o, dasira-VTio &rao bali mi pravzaprav le poizvedovalna 5eta. Vprašal sem korporala m moštvo, a vsl so rekli: ,,Kakor boS ti odločil, tako pa bo." Videl gem, kako so fantje komaj Čakali, da bi se maščevali nad italijan&ko n,ez\^tobo, Dd berzalierov smo bili' oddlaljeni samo lcakih 50 do 80 korakov. Prediu? smo 4ačeli ^treliali, sBm rekel: ,.Fantje! Mi smo sedaj daleG od nagih in 6e se nam aapad ne posrečir vfiste ka] nas 6aka, Vsak naj dobro meri in naj ne izgubi glave, 6e bi nam m šlo vse gladko." I!n ž« je vzel vsak svojega polentarja na mulio. Breznikov Florjan z Velke mi je šepnil: nGospod četovodja, jaz bom s prvim strelom zadel jtalijanskega stotnika. Imam ,ga izborno na muhi." Dal sem povelje za stneljanje. Pok pezke salve je po tri §tirakrat odmeval po skalnatib pečiniab; 18 Italijanov, med njimi tudi stotnik, se je smrtno zadetib. valjalo po tleh'. Salvi je. sledila sajjva in posanTezni streli. Polontarji so preplašeni tekali pa soteski iu k|licali: MMadona mia, Madona mia!" Nekateri bolj korajžnii so se skrili in izza kritij streljali slepo v sraeri,'; odkoder ao letele naše krogla Ni trajalo 6etrt ure in cela polstotnija berzaljeroy }& ležala mrtva in težko ranjena na tieh. Le kakih 10 do 15 it)aili)ansk;ili/revežev i& zbežalo. Tako so Hfealligam pokagali sviOjo ,,korajžo", Sloveriski fiantje pa smo zopet pokazali, da popo]noma zasiužimo,, da ponofeno re^emo: Slovenskl fantje ml smu iai! Ko Smo g© yeseli nad siiajnikn uspenom vračali k naši stotniji, smo vidieli, kako so od vseh strani in z vseh vrhov prežali v, solesko Italijani, a doli si niso upali, Nekai krogel je sirftalo mimo naših glav, a samo Breziiiikov^emii; Florjanu je italijanska svinfienka odbila desno uho, menda v zahvalo, da ie ustrelil ijtaliianskcga stotnika. Cela moja Seta je priporoSena v odlikovanje. Naši &o na desnem krilu ujeli ita-iiianskega sela, ki je nesol poročilo polkovnBmu povierjstvu, da )VAvstrIjci z wliko silo — vie6 bataljonov — prodirajo v sotesko Br...u. A ti ,,bataljoni" so šteli samo naših 18 mož. Toliko se sme verjeti itaUjanskiru poročilom. Pri nas je korajEa*, kaj ne? Po nasih žilah tefe junaškakri. Anton Bnmen, aomii iz ptvjsk« otoUc«riaam piSe a itaHjnMkega bojišSa: Dolgo leto je že minllot kar sem n'a bo]iS6u. 0, kako dolg čas mi je po tebi ^lov. Gospodar", ki &6ei te prej tako rad prebiral. Ne znam, kako je kaj tam ali Še hodi^ po lepih slovenakih na-9ih krajih, kakor prej. O^ da bi že skoraj uCakal d©pih zjaidili časov ki amo iib prej imeli,, iji ljubi miSr, ki ,ga ljudstvo tkko težko pričakuje! Res so nas sovražnikii prijeli od vseh , stranl, da bi raztrgali našo lepo dotmovinOj pa ne gne tako lahko, kftkor so si niislili Ce nas Jo tu,di malo, papo naBih Žil«ih3o vedno tefiejuaaSkokciza Ijubo d<xnoylno. Res, pnemoogo na- | ših bratov-junakov ,je že izkrvavelo na bojnem pollu, I a rayno to nam daj« novega poguma, da lažje vstrajamo in sovražnik© pr©g».njaiiK). Ko sem bil lani na seyemem bojišču,, je bilo sovi^ažnika trikrat yte6 kot I nas, pa srno leMni zmiagzii, Zdaj sem t,ukaj na ]už' nem bojiš6u že tri mesoe, pa še vedno držimo naše prve postojanke, Nehvaležni pol©ntar si ne upa napre]. Samo od daleč strelja njegova artilerija s težki- mi granatami noč in dan, mi pa se smejimo, ker gre vse preko nas, Sedaj že počaiSDeie strelja, kier mu menda preidrago pride, ali pa mu že mirniciie primanjkuje. Mi upamo ua bož^o pomoč, da bomo temu nov&mu zalirMnemu sovrazniku skoraj tisto perje 0skubili, ki ga ima za klobuki,. Pa š« nekaj lepega moram omeniti. Tukaj so namreS same visoke gore, pa smo vendar 15. avgusta imelii poljsko s\\ mašo in pridigo in ob enem atno tudi objiajali oesarjev rojstni dant ko so med tem po zrakiu žvižgale granate in šrapnelL Ne pedi slovenske zeinlje ne damo! Narednik Frano Veronlk, vrl odbomik ^Slovenske Stra- 2e" pri St. Magda.lonl * Sfcriborn, nam pi&e dne 24. avgusta z italijanskega bojiboa: ;S čem bi naše braloe razveselil? Menda najbol] s tera, 6e naznanim, da so naši junaki ob Sofii še zsniraj na istem mestu, kamor so se postavili. Verjamem, da boste tega 7^^ vcsoli. Saj veste iz fasopisov, koliko se je zavratni ropai' na,3e slovenske zeralje trudii s avojo kanonado. Kar pcjvie^erjati nas je botel. A zadal je na odpor trde skal© naSih slovensldh fantov in mož; nlti za ped zeinlie ma ne darao. Pozabil je tudi na našo mero: tri decimetre in pot, s kajtero mu prodajamo. I^e-ta ga tako pomiri, da molfti za delj 5asa. Naša jama j& podobna !k>a;takom.bain. Gledamo kakor levi tja prek nebeSko-lepie Boče. Le škoda, da je ta bogati kraj vržen k nogam požre^ne vojne. Lepe vasi s Qerkyijcami, bogata polja s travr^iki, gozdovi, vse je ye&inoma opustošeuo. Vg& trpi ter želi maščevanja. Mi stno dru,ga6e zmiraj dobro preskrbljeni z vsem. Cesarjev rojstpi dan smo kaj lepo obbajali nekaj korakov za bojno Snto. 2« na predy&6er so se stotnije poklonile svojim poveljnikom z navdušenimi govori, s petQem oesarske htain© in z drugimi pesmi ter iaogočnimi ,,i.uraM-klici jia našega presvitlega oesa,rja Franca Jožefa I. Na slavnosti dan predpoldne |e bila na tibem in varnem kraju sv, maša ob udeležbi vseh, častnikov, ki so ktoali globoki 5ut pobožnosti, Nam ni bil dovoljen bližnji vsiop zavoljo zrakoplovov, pa6 pa smo bili od daleč v dubu, deležni sv.. daritve. Potem se ]e nadaljevalo petje in bogata razdelitev cigaret, dar domačih 'sro^ Tako nam je minil velika dan na bojnera p*5-u'» kateri nam ostane y viednem spominu. Bog naj blagoslov^ naSe onožje do popoto© zmage nad milijonskimi sovražnild, da so kot zmagoivaloi enkrat po\Tnietmo na naše miie slovenske domove! Mnogo pozdravov! Slovenski vojaki še nismO|Zgubili poguma. FostrainiS Fr*no, kl slnil prf ... pionirstera oddelka na jnKnem bojiSCn. piSo svoji materi ln sestri prl St. Jvrli« ok Sr6ne pozdrave z južmega bojišfia, kjer se zdaj nahajam. Kakor Vam je znauo, sem Ml na severn^m bojišŠu dolgih pot moi9oev in končno bil tamkaj ran. jen. Hvala Bogu, kmalii sem spet ozdravel, zapustil bolnišnico in se vrnil na bojiSfte proti polentarju. Pripravljen setm dati svofi mlado življenje za na&ega vladar^a. Že drugi oesarjev rojstni dan obhajamo v tem bojnem 6asu in vldimo, da ima, naSe orožje pov. sod obilo sreSe ter upamo, da bo končna zmaga naša. M i hrabri slovifinsfci fantje še n i smozgubilipogumain bo^eirio sovražnike pobiti do zadnjega, da bo pozneje vladal mir v nagi Avstriji. Mi Slovenci zapojemo tudi vieCikrat lcako slovon^ko pesem. Da, ljubi moji, nie toži se nam tukaj po naŁih rojstniih krajili, ampak vsak žeHJ poientarje koliko največ spraviti ob glave. Za padle tovariše molijo. PIS« 8»TtnJg«a Mm tkodačBS, kl s« 5ori sedaj n» Itall]an> akem bojiSCn: Po dolgem Sasu -* 35 dni — eimo zopet prišli nazaj iz bojme 5rte v prijazmo vas v rezervo, da si malo odpofiijemo in se zopet pripravlmo za boje, ki nas še čakajo. Vas stoji: ob najbolj proroetni oesti. Cete prihajajo in odkajajo, tr»n m komaj ogfibijo trena. Zares pravi vojni trušč. A sr«di va^i pa stoji ponosno in velifiastno vclika in lepa oerkev, kakoršn« najdeš le na Pnmorsksin. Kadar Imam čas, greim v oerkev. Sv. maša se b«re v črnem plaSču. VojaSki župnik daruje sv. maše za ve&ni mir in pokoj ti&tib vojakov, ki so darovali gvoje življenjio za n«So ljubo domovino, Glas &e mu trese, ko vocAi po končiani daritvi za naSega sivolaaoga vladarja, za padl© junakia in za zraago naSega orožja. In v klopeh. sedijlo voja!d, mladi in starf. PnSli so z bojfSčai, kier so 21 dni iieprestano po nofi in po dnevu s B^jiml prai zasta-/ljali v najhujSem ognju pot kl©t«mu bcdajaiou. Mala tv;eta jih je So ostala, mnogo izmed njib. Je pnefiilo svo_ io kri, Izpolniujofi prfaego: JBajH umrell, kqt so uraakniti." Iq te iuaalce Je prtpeljal pov^ljuik y c»rk»gi, da tam iiioli^0 ;ya dušni blagor r-vojih padlib tov^arišev. Ko rrio-inm te obra.zo, mi pa6 žj;reletava srce tisoč miali. Tu aeui niDr-, ki je ?:e osivol v b(cQu, zraven niladeniča, ki je šo le v prvcv.i ovei 1 avojoga življenja. Tam zopet pobožno z rcžni .1 vtoteem v roki raož, 6igar izobraiženo lioe prifa, da J9 bii v nava3n©m življenju vs0 kaj druzega kot vo.!ak-. Kaj ne, razlicni po obrazih, a enaki v mišljenji:. \&\ ao prišli tu sem v hram božji molit za rajne t.,v; r ; e, prišli so pa tudi, da se zalivalijo Veemogočnemu, da jili je obvaroval' sovražne krogle. I^rišli so pa tu»li črpat novih moči za nadaijnje boj«, Zakaj tukaj je tlptl kraj, kjer se dobi nov posruin. kjer si vtisinonio v srce trpeCega Zv«ličarja, da nas spremlja v bv*iii greim. med točo krogel in granat. Nekaiere ženske, ki ao bile v oerkvi, <;,) prf pogledu na to rairnore^ne, toda vdane otirazip v«s čas InVale. Od zuriaj pa se je sHšalo enakoiruen 0 feoraka* nje čet, ki so korakale na bojiŠSe ... In ve 3s ropot topov in razlifinega trena. y „ V daljavi grmljo 2ža>molklo topovi. Vojska je . * . Na ženitovanjskem potovanju. TopnlCar Fraue Likeb, dcma iz Polzele t SftTlnJskl Ah llnl, plSe dne 21. avgnsta svoji sestri Mariji Vajncerl v Celovec:. Prav lepo Te pczdravljam s potovanja na južno bojišče in se Ti zahvaljujiem za poslanega ,rSIovi Gospodarja", ki ga vsn". tiedea težko prišakujleitu. List potem ronia iz ro': v roke, zaX)D se pa tudi moji tovariši lepo zalivaljujejo; le pridno ga pošilla] tudi zanaprei, Sedaj smo se potLali na ženiiov a-n jsko potov a n j e in neaeino strah in trep«t verolomnim. polenfarjoin. Dd gospoda ^tricaRusa potujemo k polente siteirir gvaku, ki pa ie bolani, zajto smo se z zdravili dobro proskrbelii. Parkrat je ž^e pošteno stokaj, pa kak:o še bo, ko okusi naše zdra^tUo, Napratvfili smo ga dobro v 13mesečni prelzkušnji. V sredo popcftdnai smo a& peljali mitno Blatne« g-a jezera. IjetoviSčarii so naja v^selo pozdravljali in obdarovali. Gosploe pa so nam. donašale Sopke cv«tlic, druge cigarete in druga darila. Naenkirat so bdli vsi vozovi polni evetja. Dofbimo sedaj pač tudi dr^ go podaebje. Ljuba sestra! Ti pa prosi ljubega Boga in Mac rijo, tatero častimo' vsi vojaki, da bi 90 srečno vrnili vsi Tvoji bratt in TVoj Ijiibd mož, ki se tudi bojuje proti potentarjem. Sedaj, kakor slišim, pridojo še o6e in najmlajSi brat za nami. Potem nas bo sedem od naše hiše na bojišču in lahko bo^ reklai: To so korenjaki! Poienterji nas še br do obdutili. Inlanterisi Jokef Kp1t«c, dcma v obSlni Łltalo, piSe svo> jlm starifiem dne 17. avgusta: Nazaanim Vam, da takb v#sel ae še nisem ntkoli vozrI 6ez štajer^ko deželo, kakor ravno sedaj, pa tudi toliko preptjvali §e fiismo, kakor te dni, ko smo se iz Rusije peEjali nad polentarja. Klisjiim;, da aaa bcdo poljenjftarji tudi ob^utili in mogoče še bcj^ kakor Rusi. Vsem, ki ste šc doma, pa &e pridete za jneuoi, kličem: Pogum fri korajžo! Zmaga bo, 5e je božja vo^ lja, na naši strani! V&e za vero, dom, c«saria! Sem, že hude boje prejstal, pa Mari|a me \s> zmirai obvar^vvala. Srčn© pozdrave! Vojska je huda, a zmaga je sladka. Cetovodja Kalisi Eetlfi, doma od St. Trotle« t SIot« g^, nam piše dne 17. avgusta z julnega bojlšč*: Tu na jugu se nam sedaj prav dobro godi. % teh lapih. 5asib se spomnim zopk ,,Slov. Gcspodarja", Topovi pokajo, puški© prasketajo, mi vojaki pa opra\ijamo službo noč in dan. Cas teče napre], vendar ni §e videti konca, niti znamenjja, da ba se Še kedaj obrnilo na bolja. VSasih pripiše mrze! veter senv kaj od morja, Bog ve, kaj pomeni, gotow še težki dneve, v katerih bo marsdkateri neliote zmfelil na smrt in niarsikatari izmed nas se uo bo ve6 vmil na* zaj. Vendar kprajžOj možje ia fantje slovenski, voiska |e sicor huda, vendar zmaga ie sladka. Spomiajajte so besed, ki nam jlli je go\"oril pri zadnji vojnj maši vlč. g, duhoyinik iz tukajSn^e okolic^e, in je b.o5em nakratko omeniti: nLeta 79, p. Kr, rojstvu ]& bruhal stra&ni o@tijenik Vežno lavo vl aebe. Stail j© rimski vojak ob; mestnih vratih na straži. HjiteU so mimo, njegova ma* ti, sestre, njegova zala n0v<J6ta, znanci, on pa se ai zmenil za vse to, ostal je na mestu, spolnil ]o svojo dolžnost, čeravno je s tcra izgubdl gvojo srečo, evoio ^doSnost, Tudi leta 1915 ]e pritekla lava diviib. roparjev, našaga sovražnika, 6ez naše krasrse kraje, pridrvei je ropar na naSa polja(, nad paSo slovBnsko zemljo.., Stal ie tudi vojak na gtraži, u© samo edou, stajlo jiJti je tisočo in tisofie, med katarimi sto bili tudi \i pre* dragi slovenski raožje in lautjo! Stali ste neustrašeno kakor skala proti veliko močnejSemu sovražniku, za kar ste» bili pohvaljeni od presvitl. oeSarja, od nadvojvode Friderika, Evgena, generala Boroavioa »n drugib. \"ojskovodij. Gdlikoviani »to bili, danes mnogi tukaj vpričo vaSih Castnikov,, od "vušega yse ČasiJ vrednega g. generala. Predragi alovenski vojaki! V hudih 5asih Žiyimo. Hudi dnevi so bili, ko St© sfali v sovražmem ognju, hudi dnevi vas še fiafeajo. Vondar pogum, bodite Se zanaprej neustraSenl, saj se borite aa svoje ilrage« tej&s. Najzaniraivejše za nas je na ruskem bctiiišfiu, da .so naši nepričakovano začeli v Galiclil ofenzlvo proti Rusom. Dne 27. avgusta so se vzdignile na severu [/ri Zložovu armada Bohm-Ermollija, ob Zloti Lipi armada grola Bothmerja in na jugu levo krilo armade Pflanzer-Baltinove ter so planile na sovražaika. Nagnali so sovražnika do reke Strypa, ki te6e vsporodno z Zloto Lipo in se izliva pri Cernelioi v Dnjestr. Mesta Zložov, Gologory, Pomorzany in Brezany, ki so nam znana iz lanskih zaCetnih bojev, so v našiii rokah. Od Cernelice naprej ob Dnje&tru (proti izhodu) še stoji središče in desno krilo Pflčtnzerieve armade mirno v svojib zakopih ter 6a,ka nadaljnega i azvoja. V e fi j i odpor s o R u s i uprizorili samo na severu pri mestu Brezany, ki leži nasproti važnemu železniškemu križališču Tarnopd. Odpor ima brezdvomno naraen, da se do skrajnega časa drži Tarnopol, ki je za koIiCkaj urejeno umikanje r— prepotreben. Armadar hrvaškega generala Puhala, ki je bila nadaljevanje Bohm-Ermollijeve armade proti severu in ki je zavzela Kovel, je naenkrai krenlla proti iugu in se bliža onim trem trdnjaviam, v katerib. so Rusi pripravljali svoje napade na Avstrijo in sicer L u c k, R o v n o in D u b n o. Naš« čete stojijo že blizu Lucka in Rovna. Tudi ta obrat, ki ga je naredila PuhaJova armada,, nam je prišel nepričakovano. Južna ruska armada je prišla naenkrat, kot bi trenil, v velike škripce in se bo morala naglo Timikati, kajti aicer jo obkolimo. Zakaj od severa priliska Puhalo, ob jugu stojjji PJlanzer, od zalhoda pa pritiskata Bohm-Ermolli in Bothmer. Naiše vodstvo je duhovito, to nam mora tudi sovražnik priznati! Dne 26. avgusta so 6e,fe avstrijskega generala Arza zavzele Brest-LItov sfc. Zavzetje tega« mesta je zaradi tega tako važno, ker je bilo zadnja foSka, ki ]e \-«zala južni in severnt del rusike ajrmade. Odkar je padel Brest-Litovsk in so ?» morale rnjpke čete umikati dalje proti ^izhodu, je vsled velikanskih močvirij Pripjet ali Rokitno pjietrgana v dva dela, v. južnji in s©v«rni. Južni dell je ž» v naših klešCah. Sbvemi del pa ima to-le usodo: Najt)oli južno (saverno od močvirja) ga preganjajo 6ate nadvojvode Jo^el Ferdinaiida. Prišl,« so že proko Kobrina v Pružany. Severno od nadvojvode stoji armada generaia A r z a ia bavarskega princa L e o p o 1 d a. Severno od teb. dveh armad in izhodno od Bj€?ldstoka napreduje ar^mada generala Gallwitza.. Trdnjavi Grodno se je približal general Scholtz od zapadne strani. General. Eiohhorn se bliža viažnemu železni^kejau križališSu V i 1 n i, General Below pa ]e zadnje dni prodrl do reke D\ina in namcrava o6i\iidno obkoliti mesto R i g o na suhem. Ruskie čete sle povsod umikajo in za soboj zažigajo vs«, ka,r se da zažgati. PrebivHildtvo beži v notranjost Rusije, kamor prinaša strah, razburjenust in bolezen. Velikanske lzgobe i)Or:iženlh rusldli arinad. Odkar so pričele naše in nemške čete veUko napadaluo prodiranje v zaiiodnjl Galicjiji, ko je bila dne 2. maja pri Gorlicah prebiia ruska bojna črta, znašajo ruske izgube v teli bojih okroglo l,x00.000 ujetih in najmanj 300.000 padlih iii ranjenih Rusov. Ruska bojna 6rta je raztrgama v dva dela in poražeiit ruska armade se umikajo v poi>olnoma lofenil- yku_ pinah. v notranjost Rusije. Rusija je morala zapustiti Poljsko, Ivurlandijo, Litavsko in skoro vso GalicSjo. Nič manj kakor 12 močnih ruskih trdnjav je padlo zavezniškim armadam v roke. Brest-Utovsk padeH Ko so naši čitatelji dobili zadnjo Štavilko ^Slov. Gospodarja" v rokc, je bdla velika ruska trdnjava ob Bugu, Brast-Utovsk, že v naših rokah. Že v sredo dne 25. avgusla proti vefteru so čete avstrijskejra ge_ nerala plem. A r z a predrle na zahodni strani zunanji trdnja.vteki pks in so drugi dau, dne 26. avgusta ziutraj vkorakale v osrednjo trdiijuv« i[i mesto. Najdaljo so se še ustavljali Rusi na severoizb.odnih utrdbah, a proti vefem dne 26.. avgusia so se morali tudi tam umakniti. Rusi so se 2e več (•asa piipravijali na padoc te trdnja^e in so spravljali vo,nc» gradivo dalje proti izliodu. Ker &o naSe četo z penadnim sunkom pripravile to mogofino trdnjavo proj do padea, kot so se Rusi nadjali, niso mogli spraviti veft vsega važuej&ega grarliva iz trdnjav«. Radi tega so dne 25. avgusta,, ko je pa^lala utrdba za utrdbo, velika ekladišfea živil in vojnega gradiva zazgali 5n z»- Seli ru-oitd raostove, Ko so naši vkora^aaTi v mesto, je isto na vsak koncih in krajih gorelo. Trdnjava in mesto jo bilo zavito v 6rne oblake dima. Pogled na gore&e mesto ob jutranji zori je bil grozen. Nebo je b;lo kr-vavo-rtfeče. Pri vhodu v Brest-Litovsk šo se vršili srditi boji na nož, Rusi n^so radi zapustili te 3voje postojanke. Beg iz Brest-Lltovska. Mesto Brest-Litovak je feteto feez 5,5.00(7 ljudi bre?. vojaStva. Trdnjaveko poveljstvo ]e že due 18. avgusta izdalo povelje, da mora prebiv.aletvo meftto popolnoma izprazniti. Vsi so moraii iti proft: bogati m reveži Skoro teden dni je bdla edina oeata prorti izhodu aatlačeno polna beže6ega ljudstva, Kakor 5rna ka6a se ie vil ta žalosten sprevod noč in dan iz Brest-Litovska Stirideset kilometrov dkleč nisi videl druf ^a, kot samo pnjcfio Ijudi a culieami in živino z vozovi. Ko so nage3 čete vkorakale v mesto, so našle skoro same razvaline in edmega prebivalca, nekega 6evljarja, kateri se je s svojo ženo in šitirimi otiioci skril v klat Brest-Iiltovsk utrdili Japonci. wAz Est" poroča iz Holma: Brest-Litovska niso utrjevali Rusi, ampak tudi drago kupljeni Japonci. j.aponski fiatstniki so pripovedovali ljudejm v BrestLitovsku, da bodo posiali svoje vojake v Evropo Se le, če dobe Japonci tudi otok SaKalin, Kiiko se Rusi uinlkaio. Krakovska rNowa Relorma" poroča: Nak! ni»tnik, po mi&ljenju ruski revolucijonar, je izjavil na vprašanje, zakaj je tako malo Rusov ujetih, dasi 90 jim zaveznište Sete neprestano ostro za petami: ",,\ mojem oddelku je bilo §e 16 mojib somišljemkov, ki bi, se biii radi udali, Toda zadnji 8as sojib ostro nadzorovali, ker so jib najbrž,o spregledali, Ob umikanju so smeli vojaki zapuš&ati jarke le v majhnib sku. pinah in zastraženi, Le nekaj malega vojakov je ostalo v jarkih in ti so morali neprestano moSno strelj&ti. K0116110 se umaknejo iz jarkov tudi zadnji vojaki, mediem pa v ozadju mo6no streljajo iz gtrojjiib puftk, da bi sovražnikla premotili, 6eš, da so jarki že zasedeni. Končno preiščejo jarke še kozakl, ako bi se ne bil kak vojak v njib potuiinil. Umikani© se običajno vršl po noči. V Ruslil vse zmedeno. Zaiiesljivo se poroča iz, Petrograda, da so merodajni ruski krogi popolnoma zmedeni, Na oarskom dvoru vlada splošna nezaupnoSt. Trdovrattio se trdi, da je carica z otroci že zapusJtila Garskoje selo, car pa da se ne vrne v Petrograd, marveč se stalno preseli v Kazan, ker se jim tudi Mciakiva m zdi dovolj varna. Kako Ie v Petrogradu. Posebni poročevialeo turlnsbe ^Sitaimp©*, Vlrginio Gayda, poroča iz Petrograda: Cete pribajajo in odhajajo vsak dan. Moglo bi se refti, da se Šele Isedaj priSenja mobiliaaoija* Novi bataljon!, ki so prišli iz Sibirlje, ali bili ravnokar sosfcavljeni iz- uovinc«v, korakajo pojoč skozi Petrograd. Prihajajo na večer, z godlx) na 6elu, v dolgih gosto sklenjenih vtstah, s počasnim, težkim maršom. Prednje stotnijo udariajo tempo iruarša in pr«pevajo riektt junaško pesem z žalostnimi mesti. Zad!aj korakaiočl odgovaria;o kot pri veriSkem oerkvenem petju % fjlobotim Imsom, Vojaki prehodijo in prepoje]o vse dolge poti. Skupiite žensk korakajo tiho za vojaki, Ljudj« obstajajo in gledajo Z4i vojem brez vaakih znamenj odobrayan]a. Zdi se, da ruske reaervre iia moStvu š& dalefi niso izčrpane. Petrograd še vedno ni izgubH lica veselega miru velemesta. (Pisino je datirano z dne 217 julija.) Morda je preveč oddaljeno od bojiŁ6a. iO. vojni ni tu ne duha ne slulia, kakor da bi se vr§ila v kaki drugi dežoli. Sevcda v zadnjih dn-eh ni šlo vse tako v redu. Nemcem se je s titanaOcimi silami pospetlilo vrefti z milijoni in mllijom ljudi Ruse lz oaemelj, ki so jih 0svojili tekom 12 mescev.. Negiotov strab navdaja politiko, ker se boje, da bi vlada nekega dne za6ela mislitina mir. Vellkansld plen v Kovnn. List »Berliner Tageblatt" poroča: V trdnjavi Kovno se j-e našlu ueverjetno velika množina pušk, med temi tudi mnogo japonskega iz\'ora, raznegaslrotliva, strojnih puSk in razniii vrst (opovi. Zivil, konserv, sladkorja, mobo itd, se ]& iraSla tako velikanska množina, da zatloatiuj« za preskrbo cele arniade za ve5 mescev. Tudi se je našla oela zaloga popolnoma novih avtomobilov tor čez 70.000 litrov benoiua. Kako se je udal Novo-Georgievsk Na dan udaje, dne 20. avgnsta, kmalu po 8. un zjutraj, se je bližala nasa castniš*.<2. patrulja vratam osrednje utrdbe. Ruski tHipos.antf z belo zastavo in v spremstvu trombent^ča je prijezdil C-astnikom nasproti in jim je naznanil da je trdnjavski pmeljnik pripravljen trdnjavo izročiti. Odposlaneo je pn>«il 6astnik;O, naj pridejo v osrednjo utrdbo. Ruski vojakj so v velikih frumah obkolili na&e častnike, poIjubovali so njih sedla in plažče in so jim Da pos»ben naCin izkazovali iJast. Skozi odprta trdnjavska rrata ]• drv«kj vai &to Busov na prosto in m i» do- šlim našim vojakom dalo ujeti. Pri mnogih ruskib ujotnikili so se našle velike steklenice polne močuih 0pojnih pijač; mnogi Rusi pa so sploh že bili opijanjeni. Došli 6asfniii so se med tem v avtomobilu odpeljali v osrednjo ulrdbo. Pred čaptniškimi stanovanji jih je pričakoval trdnjavski poveljnik, carjev gefieralni pribočnik, general kavalerije 3obyr, 6astit]jiv mož z belo polno brado. General je izjajvil, da je pripravljen, se glode udaje trdnjave pogajati. Castniki so odgovorili, da so niore govonti samo 0 brez-pogojni iiidaji, General Bobyr je bil kmalu pripravIjen, da se z avtamobilom odpelje k povieljniku obkolj-evalne armade, generalu pl. Beseler-jjj, ki je kakor znano premagal tudi irdnjavo Antwerpen. Goneralni poročnik KdJilschmidt j6 generala Bobyrja spremljal aa žalostni vožnji. Med tem, ko so naše čete zasedle liosamezne dele zelo razsežjiih osrednjih utrdb, so jih Rusi še z južnih utrdb obstreljevali. General pl. Beseler je v gradu rodbine Radzivil, Segeršinek ob Narevu, pozval generala Bobyrja, naj zapqve, da Ri> si prenehajo s streljanjem, Ruski general je odgo{voril, da nima on v trdnjavi nikakega upliva več. T|9daj bq ">e obema ruskima generaloma kratko a obvezno izjavilo, da se ju bo takbj. ustrelilo, ako se ogenj tekom ene ure ne ustavi. To je pomagalo. General Bobyr je dobil zopet upliv nad utrdbami in ogenj je utihnil. V osrednji utrdbi se je 22 ruskih 6astnikov z «no stotnijo moStva branilo priznati * udajo trdnjave^ ObstreljeiVali so naSe vkorakajoče čet©. S silo so jih morali razorožiti. Eden Castnik si je pognal kroglo v glavo, drugi pa je postal hipoma božjasten od prevelike žalosti in snrdu, da Be je trdnjaVa udala. Junaški čin štajerskih slo?enskih domobrancev. C«*ovod$a Frane Sparl, '¦ poeestnlk ln cerk^enl MJnJar r JurealBl, plš« našema urednlkn ¦ bojiMa ob Dnjestra: Za naŠ domafti don«.)branski pešpolk je bil dan 8. a^gusta dan Časti in zmagB. Gosp. n a d porofinik Riatuša je kot povfiljnik 11, stotnije dobil nalogo, odvzoti sovra-žniku glavno postojanko na pred nami težGčem hribu, M ga }e sovražnik zasedel že pred melsci. Neustrašeni in junaški slovenski fcastnik* na katerega ie sedaj ponosen oel polk, j.0 g svojo hrabro stotnijo in oddelkom pkmirjev ča^tno rešil s\-ojc( nalogo, Med gromenjem topoy, lastnlh In sovražnlh, j« bila pri, belom dnevu kraaln odstranjena go«ta žiftna 0vira, tik pred sovražnimij- okopl. Kmalu nato se je slišal mogo6ni ..Hura!" Junaki 11. stotnije ao z nasajenimi bajoneti prodrli v sovražne vrste, zaptenili tar koj 3 strojne puške ter ujeli ve<5 jsto Rusov. PrilastivSi si to sovražne postojanko, so prodirali peustrašeno še veft sto korakov napre] ter vnovifi ujftE aad 600 Ruaov^ Sovražnik, ki je Ml sioer v premočl, se je na vae kriplje upiral, obslpaval je naše junake s granatami in šraprteli ter s smrtoaosnimi iSvi^ičenkaiml še oelo noč, a naslednjepa dn« ^o je vsled našega sploS^ nega pritiska moral sramotoo odkuriti. Naše 6ete so mu skrbno za peltami. S tem junaškim činom, ki je vsled modrega vodstva na^h pov^ljnikov od nas zahtoval le malo žrtev, pač pa napravil sovražniku velike izgube, je padlo veliki d©l lep« gaKške zemlje zopet v naSe roke, in mislim, da ne bo vofi dolgo, ko bo moral zadnji Rus iz Galicije>. Te vrste Ti piftem na prednji poljski siraži, kamor je zopei došlo par novinoev izMaribora. Zelo nas zanima vsaka novica iz domovina, ki jo prinašajo. V časti nam }q tudi zlasti vsaJra Še tako neznatna pofitna pošiljatev od svojih dragib, zlasti pa nas z domo. vino veže ,,SIov. Gospodar" in ^Sftraža", ki }u vedno redno prejemaino. Vescleč 90 v kratkem sijajn« zmage tu na se^ru, z rado^tjo zaaledujemo junaška dela bojnih ftet na daljnem jugu. Ugodna bojna porofciIa, ki jih spreiemamo od vseli kra^ev, so nam najlepše plačilo za vee trud, rad3 bomo pozabiU na mrzle zimskie dni v Karpartih, kakor tudi na trplj«nj.e »'ročih dni na bojneiu poliu, samo da se kot sinova mogofine Avstrij« vrnemo kot zmagovalci, Tako umirajo slovenski janaki! Cetovodja Joalp Hnrmtli, doma la HnMrtJa »rl Zunra, 1« nam da« 27. avgusta, t. j. pred odhodom u Gallolj«, poslal slodoC* pismo: Minulo je že leto dni, odkar stoji naš 87. pe&polk im bojnom polju. Marsikateri izraod naših vrlih slovetiskib Stajernev je že našel srart na polju slave, marslkateri si jo pokvaril svoje zdravje. Vsem tom bo veftno zele.el veneo slave! Ne smeto si misliti, da padejo aaSi Slovonoi s stralicra in trepetom. Ne! Z juna^kim por>osom umre vsak za domovino. Zato Imarao dovolj dokazov. Znano je, da je prejel naS 87. polk od najvišje strani pohValnl pride\-ek Bželeatni". Evo v dokaz dogodek, kf sem ga sam doživel. Ko smo ob D:ijestru jicdovno naskočili govražnika ter je m«d dTugltai pad«l tudi ©den na$ih slovenskih ftastaitov, sem tfideli, kako je le^efi v pototu krvi bdl še zadnii hip poln junaSkega duha. In n]egove zadnje bespde so bile: ^Sladko J« nnurctl u domoTlnol" Tako umimjo slovenski iunafci! Dosedaj smo osvobodili večinoma celo Galicijo ter si pridobivali neJzm«rne množin« plena, Stevilo vu jotnikov j« med BaSim bojevnnjem v«dno naraS^alo, Euflka ^u^itvo i», k*kor vidimo, m«nda Xa umrlo. Da smo riosogli tako siiajii0 zmag-e, se imamo zahvaJiti hrabrosti vsakega posaiaeznega ijaiš&ga vojaka. Z božjo pomočjo smo na vseb straneh sij^ajno premar gali sovraga. Kakor imacio svcto. nalogo in dolžnost, hočenio sedaj še na drugern mestu z isto hrabrostjo (xlbiti vse napade liinavskega sovražnika ob Adrili ter nam čim 'prej ko niogof« pril^oriti konSni veneo zmage. To vam priisegamo ter vse vrle SEovence in. Slovenk« pozldravljaano! Cetowdja Josip Hrovatifi, poddesetnik Franc Ljunut iz Zreč, Antou Kvao, pod^ desetnik Franc Zupan iz Caoij, župnija Sevnica ob Savi, Avgust Sole iz Slov, Gradca, Franc Zelenko iz Partinja v Slov, goncah, Matija Ozmeo iz Ormoža, Jakob Uratnik in Ferdo Terglav ad Sv. Audraža, iKjddesetnik Firanc Šentur iz Podsrdd&, Jožel Obram iz Rajlienburga. Sv. obhajilo na bojnem polju. Desetnil: Fr*nc Ožek, doma, iz Einiskib. Topllo, nam piSe- s severnega bojižta: Srečni snao Slotvenoi ... pešpolka na bojiS6u.li Zabvaliti se imamo našerau* častnemu g. podpolkcvniku Hosgnerju za marsikatero dobroto. On aas vodi častao in skrbi za svoje vojaštvo,, kakor gkrben oče z» svoje otroke. Ukaan-l je, da se stoteuje menjajo in d* mora vsaka par dni nazaj za rezervo, da se osnaži telesno in dusevno. Tudi našo 6. stotnijo je dolotela ta sreČa. Na obširnem polju so velike barake; zra\~3n mala kapelica iz deak, v kateri se vsaki dan bere sv. maša. To je dal postaviti naš vrli g. polkovni poveljnik. Ns& ljublj»ni vojni kurat 6. g. M. Krajoe nam polaga tolažljive beeede na srce in nas vabi fc sv. spovedi G. kurat nam je dober pastir, mi pa ubogljive njegove ovčioe. On zbira vojake skupaj, kakor koklja zbira svoja piščeta. Vodi nas h kapeUoi in nas spoveduje; bere sv. mašo in med ma&o deli. sv. obhajilo. Danes nas je bilo 45 pri sv. obhajihk Od veaelja mu je žarelo lioe, da se nas je toliko udoležilo zveličanske pojedine. V nedeljo ]e glužba bo*ja, katere 8& udeleži tudi g. podpolkovnik ter drugi Častniki, ki so odzadaj. Polkovni poveljnik nas vsaki dan obišče, se rogovarja s prostaki, kuharjem pa nkaže, da morajo slduhati dobro menažo. Tudi krej*čilnih. pijač nam preakrbL Eno leto pri težkih možnarjih. Topničar Jožef Drolc, doma iz Polzele t Sarlnisld doi.» piSe svojici Btarišem: Boj«val sem se že s vgemi sovražniki naSe n»premagljive Avstrije in njene zavernice. To špartansko življonje md je takn okrepilo, da se bolj zdravega čutira, kakcr poprej doma. Sedaj se nahajam pri mostu D . . . Sovražnik nas vedno nadleguje po no> 6i in po dnevu, nam meče granale in šrapnele, pa on še ni vešč v streljanju, Kadar nam najbolj sipl« granate sem, tedaj gremo mi z veseljem k naSim velikanom in mu mečemo naSe bombe. Gorje jim tani, kamor naS gtrel pade. O tem bomo pozneje govorili, ko se enlrrat snidemo. To 86 ne da popisati, kak&<» je pravzaprav učinek našega velikanskega topa. Łn nain pogum nikdar ne upade. NekoS smo kar nenadoina postali gosj-odarji hiše, kjer je preje sovražniM gospodaril. Vršil se je ljuti boj, ali nam se ne ustavi ni6. Sovražnlk je popihal urnih pet, To 00 bili prizo« ri. Gremo 6nz bojno ix>lje v imenovano kmečko liišo* Po potu je ležalo mrtvih sovražnikov kakor snopja za žanjioami. Naiveč }ih je bilo nasajenih na naše a\T3trijske bajonete. Moj tovariš je nafeel mnogos dobrega krompirja v neki skriti luknji v hiSi. Takoj »i smo zakurili in si pekli krompir. Jedli smo ga z v&« liko slastjo. Jdz sem našel v nekem kotu fievljarsko orodje. Vgedem se na stol, začnorn krpaii in tolčti, da je kar odmevalo po zaduhli sobi. iMoj tovariš me pa vpraša: ,,Ali si ftevljar?" jMoram biti", mu rečem, ,,saj vidiš moje obuvalo. Umem pa tudi, saj sem doma imel kladivo v rokiah, ko &em bil zidar." fTako mi tukaj životarimo. vaši stariši, žeue, otrociči-, meveste moJj;jo za wi*j: Bog iuuu olirani našega sina, moža, ožeia, ženiiia! Iii tako upa^te, da priJete- eiikrat s slavo ovdiiftajii nazaj k svo.ira dragiin. Oo bi pa božja volja bila, cia storite smrt za donKnl o, r.e bo v^efi praJm od vos, ko bodo vaši otroci še miSiiS im vas, ki ste se borili v težk\h duevih za nje. lVedragi vojakii Hudo je vaše orož.e, strašni so ka..ou;, slrašne strojue puš,ke, katore kosijo sovražne vrste* ve;:d;ir ne rnogji bi samo s tem orožjom Boga. Kdor v Boga zaupa, se ne boji i iSesar. Rflf težka io dolžiiostj, ki ;o vršite vi spredaj bojni črti, nič raanjša ni naša za InOnto. Pofglejte naše begunoe, poglc-Je te n&dalržne otroSi^e. kH morajo trpeti z vaiiii in so popolnoma nodolžru, Kdo more popisati rev&Sino, kfi stiska ubo^j ljudbt.^, in mi du., šni pastirji trpimo ž njim. Poglejte, pradragi, vse to ier pren;išajio vse težavo, vso napore vol]no uda»ni v voljo božjo, tako s bodeto zasluž.ili plačiio v nebesih. Zatipajte na Marijo, katera je posobno zaSčitnica Avs_trite, fcličite ^o na pomov: vsak dan vsaj z besedami: ,J0 Marija, moja dobra mati, pomaaaj mi dan€s vršiti svojo doiznosi, varuj mc. brani m©, pripelji mo sre6no nazaj k svojim dragira. In Marija vas ne> l>o zapustila, 6eludi bcste morali dati svOjO srčno kri za domovino. Q;na vam bo pripravila v nebetekih viSavah krono, ozaljšano z biseri in dragimj kameni. In kcilikokrat Marija usliši svoje ftastilc«, koliko čudežev so je že- zgodilo v tej vo^ski; zgledov imate sami dovolj. Torej s pogumom in korajžo nastopite zopet pot, ka. tero imate pred ofcmi. Jaz vam pa hoSem podelUi po dovoljenju svetega 06©ta vesofljno odvezo, v ta namen se kesa^le svoih greliov ter obljubdte. če vas ljubi Bog ohrani pri življenju, se izpovedati . . .° S tom govorom se je končala zadn]a vojna x>obožnost. M^rsikatemmi so stopile solze v o6i, kajti Sšto drug utis napravljo besede govornika na bojiS. 6u, kakor doma. S posebnim naJvdušenjem smo odmarširali tiisti dan zojjet v bojno črto. Najžaiostnejše je, da se &e zmiraj naliajaio kaki zabavljafci sv. vere, vendar ko pride tiati trenutek, ko je človteška pomoč nemogo6a, se raarsikateromu kakšna pobožna beseda izvije iz ust. Vobče so slovenski ian-tifl dobri razen tistib, ki so cel &yet že prebrskali tor mislijo, da so radi tega usekaj več, ter je njibovo vsakdaaje opra. vilo klaianje, njiliova zabava/ nasprotstvo zoper vso, kar je dobroga in svetega. 6e> 'Ijubi Bog da in Marija, se bomo še včasih kaj pogov^orili, kajti tukaj se spoznava svet v tej atrašni vojski. Laškl zrakoplovi nad Gorico. Iz Gorice so poroča: V soboto, dne 28. avgusta, so pripluli trije sovražni zrakoplovi nad Gorico, na vse zgodaj. Obleteli so parkrat mesto in nato odpluli proti Ajševici, kjer so najbrž metali bombe, ker je bilo čuti nekaj takega kakor eksplodiranje bomb. Ni trajalo dolgo, ko so zopet prišli nad Gorico in za6eli krožiti nad njo, Kar naenkrat se prikaže belkasta črta piod vsakim zrakoplovbm: spustili so bombe. To S6 ni zopet ponovilo, ker so imeli najbrž vsak le samo po eno, druge so vrgli že na AjŠevico. Takoj nato so naplo odleteli proti italijanskim postojankam. Padle italijanske bombe niso napravile niti najmanj8e škode, ker ena, ki je padla v ulico Vogel na dvorišfie izvoš-čeka Coferja, ni eksplodirala, druga pa je eksplodirala na eni nji\i za Mesarsko ulico, tretja jo padla na dvorišče ,,Venutijevega dvorca" v ulici Toscolaro. V soboto najbrž sn) bili taivo razburjeni, ko so došli iz Ajševice, kjer so jib prav dobro obsipavali s šrapneli in granatami in njih očesni živoi niso bili več v stanu natanko razločevati mesta in njega predmntov. Sicer pa smo mi prav zadovoljni, da vedno mečejo svojo bombe tja, kjer ni nikogar. Zrakoplovl nad Ajševico. Iz AjSevice piaejo: V soboto, dne 28. avgusta, xjutraj so nas italijanski zrakoplovci obiskali v drugič. Prvikrat je bil njih polet čisto brezuspeSen, 5eravno pripoveduje gospod Kadorna v svojem poročilu z dne 22. avgu&ta, da so njih letala pri ponovnem napadu na sovražno letaliglče pri Ajševici vrgla 60 bomb ter povzrofiila s tem grozno velikansko škjodo. Ni treba posebej opozoritiv da je to pisal Kadorna, znani pisatelj italijanskih poroCU. V drugift so dospela letala, kakor prvikrat tudi spustila dosti bomb, a resne škode ni bilo velike. Kakor navadno, so jo italijanski zrakoplovci hitro odkurili, ko so naši topovi in brzoraetke (strojne puške) zafeeli pošdljati uničevalen ogenj na nje. Jako smo radovedni, kaj ai bode tokrat izmislil Kaidorna. Najbrž bo povadal, da ie — igorelo 10 letal, 1 balon in mnogo trave. NaŁIn bo|evania na Goriškeui. Najbolj 90 boie nagi vo^*aki na GoriSkom zdrol> ljenega $kalovja, f.red katerim u: človek nikoli varen. Kadar pade gra..ata na skalo in jo zdlrobi'., so to kamenje naravnost z.tpi.i v meso ter je uspeh granate trojon. — Ravno takc le."'ave in ne\rarnosti groze tudi Laliom. V okopih dobi vsak vojak prazno Vrečn. katero napolni s ppskom; taka vrefta jo najboljš^ sredsh'O proii letefcemu kamenju. V Galioiji je bilo vse to enOvStavnoje, ker so jo mog-el uporaliiti za kritje tudi kakšon kos iesa. Zaiilmivo je, kako tožko pr^akai)6io naži vojaki na tah višinah \'esti iz drugih bojišč. V«ak daii proti večeru jim poSilja vo]no vodstvo na Krn i.i tudi na dri': 3 [lOSDJsiiikje vesti z Ito i&č- i;i \"se te vest pr:cakui<vj z najvcfi o :i(istrpno,-t]u. Ako ka^Sen ve^r • ojiia oblast i e jkjšIj© pravo?;iSiio poroft.l, se t-.ikoj brzoja-vi povelliiištvu, kaj se je dogodilo, da ni ;'jbenili poroiiiL Ka<lar dobe {.oroči o o kaki znrigi, tedaj gledajo, da o tem obvaste Laii©, Nasprotuika drug drugtga slišita, kadar obedujeta, ker žvenke6e lediiiiO oi-odje in tedaj jira naši gla«no pripovedujejo najnove]Se \-esti, ull pa napiSejo vest rsa kakšno ploš. ?ico, na i:atero o'«esljo hel rol>e ¦. pa ]o postavijo med eden h\ drugi okop in lialibm dovolijo, da si to ve^ id -esejo v svo.;e postojanke, NaSa aHiloriJSa. V zadnjih dneh je naša težka pr-tlenja italijansko kanoniado znatno omojila, da, na gotov4!!! točkah popolnoma za^lušila. Našim težklm možnarjem s« ]e »¦-¦s-ofilo najti 'talijauske teterljske postojanke, ki so bile zgrajene v pre'dorih, ter jih ur.ičLti. Dasi so ItaJjani jako spretni v maskiraii u svo^e ajrtiLerijc — te diii so n. pr. naš: odkrili baterijo., ki sp bil© v zgor:ijih nadstropjih hiš in jih razstreiili — se našim ar. tilerijskim opazovalc^em skoraj vselej ž« po kratkom časii posreči, da izslede italijanske baiterije, ki jih na to z nekaj dobro morjenlmi streli uničijo. Odkar se je ojačila naša artilerijska delavnost, je krog tolminsk«ga obmost.a [Kositalo mirne:e. Itali|ane, ki so pre]B poznalii silne učiuke naftili možimrjev v listih ter so smatra,"i te vesti za pr<y/ranp, prevzame sedaj neodoljiva p oz>a, 6e saino kie najdejo u•Hnke teh topov. Jubilei enega našili težkili inožnariev. FAen najSih težkih možn&rjev, ki nosi ime pad lega avstrijskega artiieri.jskegu. podpolkovnika Riharia pl. Koriier, ^Riliard", in lci je že poraagal rusiil; belgijske trdnjave, je obhajal nedavno na italijanskj bojni črti jubiLej, ko je oddal na Italijane svoj li^OO. stnel. Pobltost v Itallii. Razpoloženje v Itaiiji je jako klaverno. Vsa poročila, ki prihajajo iz Italije, zatrjujejo, da vlada že povsodi razoSaranjfe, ki je porodilo velikansko nevoljo proti Kadorni in proti vsem oaim, ki so tako goreli za vojno z Avstrijo in, obetali, da bi HuJijasiska iyojna trajala k večjemu par raescev, v katorem času pa se Italija izdatno poveča, dobi avstrijsko Primorje, Tirolsko in njena moč bi segla kdove &e kam 6ez Savo. Ali kar so obečali visoki gospodje po listih, in kar se je razlagalo za gotovo stvar po shodih, vse to se ni obistinilo in kakor Jcaže položaj, se ne obistini nikoli. V Italiji sedaj s straiiom in trepetom slede dogcdkom na ruskem bojišču, kjor so padale velika ru3ke trdnjave, kakor si tega ni nikdo predstavljal. 1talijanski listi, na čelu jim ,,,Corriere delia Sera", tolažijo občinstvo in obečajo preobrat, ali ottčinstvo y Itajiji, ki se sicer da laliko spreobrniti v svojem mišljenju, sedaj ne veruje ni6 več in odklanja taka prazna tolažila, Množe se odporni glasovi, množica protestira in po Milanu vpijejo dela\tii: ^Dol z vojno!" V 'Milanu1 je bilo prišlo žo do velikih rabuk., o katerih se seveda ni8 ne poroča in katere vdusi policija in vojaštvo, ali poročila o njih prineso potniki v Svico. Izmejd listov je samo MtAvanti" oni, ki si upa izreči kako pametno besedo, !d poroSa pošteno, probivalstvo sega po tem listu,, dasi ima časih bele cele predale, katere je čital samo cenzor. B©da raste od dne do dne, industrija po6iva, izvoza sočivja ni, pomanjkanje se čuti jjotvsodi. Kedor le more, zapusti Italijo, zlasti premožnejSi sloji silijo 7, vso mofijo ven iz teh razmer, ki pomenijo katastro1o za Ttalijo. Italija v boiu za Tripolitaniio. Pariškemu listu JTemps" se poro^a iz Kaliire v Egiptu sledeče: Veliki duhovni pnglavar mohamedanskega rodu Senusijev koraka na Mu KT.000 raož proti Tripolitaniji. ;Te 6cte, katerim poveljujejo nemSki m turški častniki, so izborno opremljene s topovi in s strojnimi puSkami. Italijanska vlad"a je odposlala številna ojafienja za raosto Tripolis. Polagoma bo Italija skusila yse bridkosti vojskc. Pred Dardanelaml. Zadnje d-.i so se vršili (>red Dardanelami izredi:O krvjtvi hoj. Skupne izifubc Anglfižcv in Francožov v /-adnjiii troii dncli znašajo 20.000 mož, od teh je i0.000 padlih. Tudi število ujctnikov je izroclno vaiko. Lahi iadraio pi"oti Dardanelam. Ifc Svicarskega raesta Bazel se poroča, da je odplulo iz pristaniš^a .in^uo-italijanskega tnesta Tarent 117 velikih italijanskih j)ar.'iikov s četami in vojuimi potrebgfiinarai na krovu proti Dardanelam. Parnike ie spremljalo 16 raznih ittUijaJiskih vojnib. ladij. V pristaniSČu se je zbrala velikanska množioa ljudi, ki je viharno pozdravljala odJiajajoče parnike. Vrhovni italijanski mornari&ki poveljnik, vojvoida Aoeta, je ime] prisrčen nagov^or na odhajajoče italijaiisko voja^Dvo. Splo.Sno se «Vii, ^a ^0 Wli parniki in vojne ladje, ki so odplule iz Tarenta in Brindieija, namenjene za boje pred D&rd&nolaiaL