Bopisi. Iz Celja. (Novice.) »Cvetoči majnik« se nam je prisolzil; prve dni je dežilo jako; kmetom je pa bilo po volji, ker je potem, da s tem večjo silo pognalo zelenje in cvet. Ako nasBog ohrani uime, se za letos prerokuje dobro leto. — Celje je zadnja leta precej vzraslo, vendar je mnogo stanovanj praznih. Letos ni ravno posebnih stavb; samo okrajno glavarstvo in mojster Dimetz sta podrla nekaj poslopja, ter se obetata lepi slavbi. Tem marljiveje pa razcvita stavba »Narodnega donia«, in napredek se vidi vsak dan. Sobe so že večinoma omelane in suhe, pa tudi na pročelju že rasejo ukusni robi in okraski. »Vahtarca« je velikonočni teden lagala, da se je zidanje ostavilo. O ti bablje neumno, ali ne ve, da je Velika noč in ponedeljek pri nas praznik? Koncem šolskega leta namerava celo že v dvorani »Narodnega doma« prirediti dekliška šola veselico z glediščem. — Smrt nam marljivo pobira velemože. Komaj smo se vrnili od gomile gosp. Hausenbichlerja, že nam je pobrala iz naše sredine biser-učenjaka, jezikoslovca g. Vatroslava Oblaka. Na pogreb je došlo, razun učenjakov-velikanov Jagiča in drugih, od povsod dovolj narodnjakov in Triglavani z zastavo. Rajnega pogrešal bode zelo Jagičev »Archiv« in »Slovenska matica«, pogrešal pa tudi ves slovenski in slovanski narod. — G. Majdič je kupil znani Premšakov mlin v Škofji vesi; g. dr. Sernec pa posestvo rajnega g. Žuže v Petrovčah. Tako ostaneta poseslvi v narodnih rokah. Od Male Nedelje. (Naši junaki). Da naša iara radi narodne probujenosti daleč slovi, to Varn je, g. urednik, itak znano. Za danes Vam moram sporočiti o naših fantih, ki niso samo duševno zmožni, ampak tudi telesno razviti, kakor pač redko kje. To je ludi c. k. vojaška komisija pri naboru v Ljutomeru dne 27. aprila pripoznala, ker je samo iz naše, nekaj čez 2500 duš broječe fare devetnajset fantov k vojakom potrdila. Res je hudo, da kmetu, kateri težko plačuje ptuje posle in delavee, a še njih velikokrat dobiti ne more, morajo najboljše domače moči za več let v vojaško suknjo, a je že tako, ker mora biti; toda čast je naši fari, ne samo fantom, nego tudi roditeljem, kateri so take čvrste korenjake odgojili. Saj je tudi vojaški slan slaven in časten stan. Posebno moram pa še omeniti, da je samo majhna drakovska občina za letos odgojila šest vojakov, k čemur se ji mora častiti. Da bi mi pa kdo ne predbacival, da povzdigujem samo naše fante, pripoznavano, da je tudi drugod po Slovenskem bilo za vojake potrjeno veliko več, nego pri drugih narodih. Zato želim, da bi to tudi na dalnji Dunaj zvedeli ter nam dali onih pravic, katere nam gred6. Moravski Iz Savinjske doline. (Dve različni bolezni) Poročali so že časopisi o samomoru dečka, trgovskega vajenca v Št. Pavlu. Kaka bolezen ga je neki spravila do te smrti ? Da bi človek sklenil umreti, ni lahko verjetno, dokler se ga ne prime — kuga, ki mu vzarae vero, ž njo upanje boljših časov, ali pa ako mu možgani zvodenijo. — Druga bolezen je ugonobila mlado življenje, dijaka Šmida iz celjske dvojezične gimnazije; Našli so ga tovariši v sredi sobc med raztrganimi zvezki in knjigami mrtvega. Tožil je že dva dni, da ga kolje po glavi. Ker se bojijo, da je bolezen kužna, odpeljali so ga lakoj iz mesla in pogreba se sošolci udeležiti niso smeli. Škoda mladih cvetk, ki pozebejo, predno razvijejo svoje moči! Bog jim bodi milosten! Iz ccljskega okraja. (Le več nemščine v šole!) To je geslo sedanjega deželnega šolskega nadzornika, g. Linharla. In blagor učitelju, ki ustreže deželnemu nadzorniku; 50 gld. nagrade mu je zagolovljenih! Taki judeževi groši od nekaj časa sem niso nič kaj redkega po Spodnjem Štajarju. Na mestu bi utegnilo bili to, in kdo, razun pedagogov, bi se spotikal nad tem, ako bi davke plačevali saino Nemci? Ker je pa na Šlajarskcm treljina davkov slovenskega naroda, moramo obsojcvati take nagrade, ker izzivljajo naš narod in širijo renegalstvo med učiteljslvona in mladino. — Hvala Bogu, da vcčina naših učiteljev ne mara za take Efijallove peneze! No, g. dež. šolskemu nadzorniku sicer niso dragi, a tem dražji so svojemu narodu. Od Sv. Petra na Medvedovem selu. (0 b abicah). Radoveden sem, kako se izpolnjuje ukaz okr. glavarstva celjskega glede neizprašanih babic. Glavarstvo je namreč zaukazalo, da župnijski uradi naj naznanjajo babice, ki niso izkušane za svoj posel, da bode zoper nje strogo postopalo. Ako vsi župnijski uradi vestno izpolnjujejo to povelje, tedaj morajo celjske ječe že biti prenapolnjene z neizprašanimi babieami; kajti izprašane babico so bele vrane na kmetih. Pa zakaj jih nimamo zavodov s slovenskim podukom za te osebe? Hoče okr. glavarslvo v tej reči kaj doseči, naj se obrne do deželnega odbora, pa gospodom tam pove, da tretjina štajarskih mater jo slovenskega rodu, katerim gre tretjina slovenskih babic. Zato pa naj v Gradcu na zavodu za babice uvedejo slovenski poduk! Z zadnjim ukazom je naše okrajno glavarstvo naše matere nekoliko v zadrego spravilo. češ, kaj bo, ko pride porod, pa babic ne bo?! Iz Arnje vasi pri Žalcn. (Konec.) Pozabili ste pa povedati, ali ste kapilalistbv že tudi siti? Vaš korajžni brat jih je že. Kupile mu ga »frakele« in vam bo povedal zanimivo zgodbo, ki se je prigodila po volitvah, ki bi se dala porabiti v »Delavcu«. Pri prihodnjih volitvah bo baje njegov bojni klic: Forvega ne volimo, on ne da za . . . pijačo in . . . Kedar bom boljše volje, bom pa vse povedal. »Ali so se morda tudi kapelanovim Ijubljencem cedile sline po županskem stoličku« . . . Torej vam so se zares cedilc sline; dosedaj sem Vas še imel za boljšega;. mislil sem, da so vam to hudobni jeziki izmislili; sedaj pa sami pritrdite, da je res. Najbrž se še vam sedaj cedijo! 0 te nesrečne volitve! Koliko potov ste že imeli, koliko jeze požrli — vse zastonj. Kako se mi smilite! Pa utolažite se! »Noben ni prerok v domačiji« in ker vam v sredi »servilnih krealur«, kakor imenujete sožupljane, ne ugaja več in ker tudi ni upanja, da bi kedaj v tej občini gospodarili, pndajte se raji v širni svet in poskusite kje drugje svojo srečo! Oglasite se pri »pobiču«. Znabiti vam on ve kaj svetovati. Lepo je od vas, da niste pozabili na svoja dva pomagača! >Korajžni 0. in tihi občinski sluga sta gotovo dopisunu trn v peli, ker se ne pustita zaukazovati od vsacega mlečnozobnega pobalina«, ampak le od tistega, ki za »frakele šnopsa« da. Gotovo vam bosta oba za to priporočilo hvaležna! »Dopisun je povedal v »Slov. Gosp.«, da je neko lOletno dekle prineslo klobaso na petek v šolo, jo jedlo in še drugim otrokom delilo«. Govorilo se je, da oče tistega otroka to taji in sedaj pa »na vsa usla« »Delavec« to »Gospodarjevo« poročilo potrdi ter postavi »vzglednega očeta« za — lažnjika! »Kako velikanski greh je to, ker je jedla hči trpina na petek klobaso v šoli?« vpraša »Delavec«. Za vas sploh ni greha, ker ne verujete v Boga, sicer bi bili vsako nedeljo pri pridigi in sv. maši, tako ste pa dva streljaja od nje oddaljeni; bojite se, da bi se cerkev podrla in vas zagrebla — za nas kristjane je pa to greh, in oslane greh, če tudi to stori hči »trpina«. Zakaj se pa imenujejo tako »vzgledni oče», bo marsikdo vprašal? Ker težko delajo? Kaj še! Ne sejejo,ne žanjejo pa vendar . . . zakaj pa? Kaj boste tako radovedni! Lansko leto so dve tožbi zgubili, v adventu so pri volitvah propadli, celo zimo so letali »k kreisgerichtu« in k svojemu prijatelju dr. Stepišniku .... ker torej veliko trpijo, postali so oče — trpin. Pa tako hudo jim še pa tudi ni: še iinajo dosti klobas za — petke! »Več kmetov in rokodelcev« se glasi podpis. Prav ste jo pogodili! K imenitnemu dopisu spada imeniten podpis! Pa da bi le resnično bilo! Le resnieo pišite, sicer pravijo Ijudje, da človek laže; in za vas se to vendar ne spodobi, ki nosite tako častno ime »vzgledni oče*. Zato se pa prihodnjič tako-le podpišite: Ta izvrstni članek je spisal tisti, kateri ure pokvarja. Ce pa hočete smete tudi svoje ime podpisati, saj vendar v nemščini nekaj tako »lepega« pomeni. Na svidanje! Od Savinje. (Volitve v Braslovčah.) Kar smo že te dne bojazljivo pričakovali, se bode zgodilo. Zadnje občinske volitve v Braslovčah so pokazale, da bo treba zidali dve novi šoli. Čeravno je bila agitacija živo delavna, in čez 50 stotin volileev še v rano jutro na volišču, vendar se jih je mnogo odtegnilo volitvi, češ, da se ne zamerijo. Kaj pa — da se bodo kesali, ko bode treba s svetlimi tolarji plačevati kaznjivo brezbrižnost; pregovor pač pravi: Komur ni svetovati, ni mu tudi pomagati mogoče. Marsikateri bo pač potožil, da ni vedel, zakaj se gre, a kaj pomaga po toči zvoniti! Od Sv. Planine nad Trbovljami. (Tatvina.) Gosp. urednik! V noči na prvi majnik so drzni tatovi vlomili v trboveljsko »Posojilnico«. Navrtali so blagajno na dveh raestih in odnesli 1666 gld. 15 7» kr. 0 tatovih ni duha ne sluha. Ljudje so mirni in zopet vlagajo. Gelo veseli so, da jim hudobneži niso ukradli tudi dveh gg. kaplanov, ki nad »Posojilnico« stanujeta. — Škodo so ž<> poravnali odborniki, namreč: č. g. Peter Erjavec, župnik; gg. Ferdo Roš, župan in veleposestnik; Anton Vohvšek, krčmar in veleposestnik; Franc Kallan, posestnik; Jože Goropevšek, krčmar ia posestnik; Jožef Moll, trgovee in hišni posestnik; Pankracij Gregorc, kaplan. »Posojilnica« je razpisala nagrado 100 gld. tistemu, kateri naznani storilce. A morebiti bodo ušli človeški pravici, a božja roka visi nad njimi!... Javorniški oglar. Iz Žalca. (Shod socijalnih demokratov.) V nedeljo, dne 10. maja so napravili celjski socijalni demokrati shod v restavraciji g. Kukec-a. Ustop je pa bil dovoljen le tistim, kateri so imeli vabilo ; bali so se, da bi kdo ne razjasnil ljudem njihovih krivih naukov. Da bi se ne vtihotapil kateri nepoklican, morala je celo natakarea imeti v rokah vabilo, če jim je nosila pijačo. Vabilo, ki ga je dobila, se glasi: »Gospod (?!) Anlonija Presker vabi se na dogovor o obrtnijskih zazadevah po § 2 zbor. zak., kateri bode dne 10./5. 1896 ob uri popoldan v gostilni Kukeca. Ustop je samo tedaj dovoljen, ako se predstoječe vabilo pokaže.« — Spfoh so se pa zopet grozno opekli socijaldemokrati; bilo jih je vseh skupaj 22, večinoma iz Celja. Od nas bil je le Rojc in .lurij Sirše, kovač iz Arnje vesi, in Polak, čevljar iz Petrovč. Kmetje, zapomnite si to in se ravnajte po geslu : »Svoji k svojim!« Iz Škofje vasi. (Kopačev mlin.) Daleč okrog znana mlina sta bila že od nekdaj »Kopačev« in pa »horvaški mlin«. Horvaški mlin, nekdaj lastnina gosp. Pečnaka iz Teharij, bil je dolga leta v rokah strastnega nasprotnika Slovencev, gosp. Lulza. Od njega pa je kupil mlin naš dični g. Majdič, in tako so delavci, kateri so morali voliti prej z Nemci, se osvobodill. Kopačev mlin pa je bil do leta 1869. svojina g. Antona Premšaka. Tedaj ga je prevzel po njegovi smrti sin Ignac, katerega pa je zadel konkurz. Leta 1873. cenilo se je celo posestvo na 45.100 gld. Po konkurzu kupila ga je gospa Marija Premšak, mati Ignaca. Ta gospa je vrla Slovenka in vzgledna, pravična ženska. Mnogo žalosti je raorala že prestati zaradi sinov, posebno Martina, kateri je posebno zaslovel vsled dopisov v »Vahtarci«. Bati se je bilo torej, da pride ta mlin po smrti vrle Slovenke v v nemške ali nemčurske roke. To pa je preprečila gospa sama in prodala mlin gospodu Majdiču dne 29. aprila t. 1. za 20.100 gld. Obdržala si je pa večino posestva. Bog daj vrli gospej še mnogo brezskrbnih let, gospodu kupcu pa tudi obilo sreče! S Slatine. (Distriktni zdravnik). Nedavno je bilo za naš okraj razpisano mesto dislriktnega zdravnika. Zahtevalo se je med drugim tudi znanje obojnega deželnega jezika. Ker je stalna plača precej visoka in znaša na leto okoli 1000 gld., ker je vrhu tega Slatina kaj lep in romantičen kraj in ker je po leti tudi pri gostih pričakovati mnogo zaslužka, upati je bilo, da se zglasi veliko prošnjikov za to mesto. In zglasilo se jih je osem, nekaj Nemeev, nekaj pa Čehov in Poljakov, med temi eden jud in eden protestant; pa čemur se je čudom čuditi, nobeden Slovenec. Distrikni odbor se je odločil za Geha dr. Lindnerja, ki se je zavezal, v teku enega leta naučiti se slovenskega jezika. Izpred Svetih gor. (Zapodili so jo dol!) Kdo pa in kaj? Le poslušajte! Prišel je veseli mesec majnik, mesec Marijin. Kako preblaženo Devieo letos zopel verniki častijo ? Pogledam dol v Gehovec. Zapazim lep Marijin slavolok, delo slovenskih Marijinih častilcev, zraven pa je visela slovenska zastava. Kaj se pa zgodi? Čehovski »Nemci« tega niso mogli trpeti in vrgli so zastavo dol. — Ce vi, po sili Nemci, kaj tacega pri nas ne trpite, pri nas Slovencih in Marijinih častilcih, pa poberite svoja šila in kopita, ter »odvandrajte« tja, kjer vlada duh Bismarkov in se Martin Luter časti! Sicer pa še na svidenje! Iz Celja. (Kat. podporno društvo) je zborovalo dne 3. maja v dvorani pri »Zamorcu«. Prečastiti g. opat Fr. Ogradi kot predsednik tega društva pozdravi navzoče ter jih navdušuje, naj bi bili zvesti podporniki tega društva, kojega blagi namen je, po neutrudljivih čč. šol. sestrah podučevati in kršeansko vzgojevti nežno dekliško mladino celjske iare. Kadar g. blagajnik podpornike pretečenega lela prebere in o denarnih zadevah društva sporoči, se oglasi še neki gospod ter v jedrnatih besedah dokaže potrebščino dobre šole, poudarjajoč uzorno dekliško šolo čč. š. sester. S svojim letnim zborovanjem je priredilo društvo tudi tombolo, katera se je, hvala Bogu, dobro obnesla, kajti zabelježiti ima 140 gld. čistega dobička. Hvala vsem dobrotnikom, udeležencem in posebej še sodelujočim pevcem celjske čitalnice! — Za srečke so uplačali p. n. gg.: Naprudnik, deficijent, 42 gld.; Fr. Hrastelj, župnik, 20 gld.; Fr. Čmenšek, kaplan, Fr. Ferk, župnik, Jak. Kolednik, župnik, Fr. Cerjak, kaplan, dr. J. Lipold, župnik, po lOgld.; Jak. Meško, kanonik, Karol Kumer, kaplan, dr. Dečko, odvetnik, dr. Fr. Mayer, po 5 gld.; dr. Brenčič, odvetnik, 3 gld.; Fr. Gologranc z. mojster, L. BaS, nolar, J. Supanc, posestnik, Ostrožnik, po 2 gld.; A. Dimnik, M. Stradar, g. Nolli, Jaklič, A. Sailer, J. Radej, Ploy, Murn, A. Jezernik, M. Požar, po 1 gld.