48938



?-l'}  -

'tA


?-e,

Političen katekizem

za

Slovence.

Izdal in Založil

odbor katoliško-konstitucijoiialnega društva .
y Celovcu.

Drugi natis.

J| . '

Natianila tiskarnica družbe sv. M o ho ra v Celovcu.

I^a obnovo
Univerzitetne biblioteke

v Ljubljani

podani _-

dna .JL-/JL- ML

-J^O o -O  C^/ J-

Preljubi Slovenci!

/zveličar naš pravi: „Iščite najpopred nebeškega kra¬
ljestva in njegove pravice, vse drugo vam bode priver seno. “
Perva dolžnost naša je torej, da se trudimo za nebeško kra¬
ljestvo. Pot v sveta nebesa kaže nam keršanski katekizem, v
kterem najdemo kratko in jasno vse, kaj imamo verovati,
kaj upati, kaj ljubiti, kaj opuščati in kaj delati. V nebesih
je naša prava domovina, za nje nam bodi tudi perva skerb!

Pa tudi na zemlji imamo svoj dom, tudi na zemlji
nam je skerbeti za marsiktere reči. Na zemlji je naša do¬
movina ■— slavna Avstrija, ki obsega še črez 36 milijonov
ljudi. Da tudi na zemlji v našej Avstriji srečno, varno in
mirno živimo, treba nam je neobhodno, da tudi v Avstriji
svoje dolžnosti zvesto spojnujemo. Kdor pa hoče dolžnosti
svoje spolnovati, mora jih najpred poznati. V ta namen smo
spisali ta le politični katekizem. Presvitli naš cesar je lepih
in imenitnih pravic izročil svojim narodom, in veliko opravil
prepustil deželam in občinam, naj jih same oskerbujejo
in si tako visoke davke znižajo.

Slovenci! jemljite ta katekizem večkrat v roke, prebi¬
rajte ga pridno in vtisnite si ga globoko v serce. Tako bote
politično izomikan in zrel narod, ki bode izročena opravila
urno opravljal, sprejete svobode in pravice pametno vžival,
in tako lepo in srečno živel. Adam Smith pravi: Neved¬
nost je najdrajša reč na svetu ; podučen in pameten
narod 'je vselej pobožnejši in pridnejši, kakor nepodučen in
nespameten. “

Slovenci! še enkrat Vas prosimo in zarotimo: Jemljite
ta katekizem večkrat v roke in učite se ga iz glave!

Bazdeljen je pa ta politični katekizem tako, da naj¬
prej uči: Kaj mora vsak politično podučen  Slo¬
venec vedeti?  In drugič: Kaj mora vsak pošten
domorodec storiti?

V Celovcu meseca julija 1873.

I. Poglavje.

Kaj mora vsak politično podučen Slovenec vedeti?

Vvod.

1. Kaj je deršava?

Deržava je zapopadek ljudi in dežel, ki stojijo pod enim
najvišim poglavarjem in živijo med seboj v nekej zvezi, da
bi eden druzega pravice branili in tako vsi vkup bolj srečno
in varno živeli.

2. Kaj je „ustavna“ deršava ?

To se razjasnuje tako le. V vsaki deržavi se nahaja
dvojna oblast; ena oblast obstoji v tem, da se postave da¬
jejo in tej oblasti se pravi »posta vodajalna" oblast; druga
oblast pa v tem obstoji, da se dane postave tudi spolnujejo
ali izpeljujejo, in ta oblast se imenuje „izpeljalna“ ali „iz-
veršilna" oblast.

V tistih deržavah, kjer ima vladar obe te oblasti le sam
v svojih rokah, tako da sam postave daje in izpeljuje, tam
se pravi vlada »neomejena" ali »absolutna," — vladar pa
»samovladar." Po nekterih deržavah pa vladar nima obeh
oblasti sam v svojej roči, temuč postavodajalno oblast deli
s svojim ljudstvom. Ljudstvo si voli svoje namestnike ali
govornike (poslance, deputirte), ti se zbirajo v zborih, pre-
vdarjajo in sklepajo, kakošne naj bojo postave. Ta njih sklep
se potem pošlje vladarju (pri nas cesarju), da ga pregleda
in prerešeta. Ako ga vladar poterdi, postane ta sklep po tem
postava. — Taka vlada pa, v kterej postavodajalno oblast
opravljata vladar in ljudstvo vkup, pravi se »ustavna" vlada,—
vladar „ustaven“ vladar, — pismo, v kterem so zapisane pra¬
vice vladarja in ljudstva, imenuje sc „ustava,“ in—deržava,
v kterej je taka vlada, se pravi „ustavna“ vlada.

5

3. Kaj je avstrijanska deršava?

Avstrijanska deržava ali Avstrija je zapopadek vseh
tistih dežel in ljudi, ki imajo presvitlega cesarja Franca
Jožefa I. za svojega naj višega posvetnega poglavarja ali
vladarja.

4. Ali je avstrijanska deršava „ustavna“ deršava?

Avstrijanska deržava je ustavna deržava, kajti ima
svojo ustavo ali konstitucijo. Vse dežele, ki spadajo pod
krono sv. Štefana in se imenujejo »ogerska kraljevina" ali
„zalitavske dežele," imajo ustavo nepretergano že črez 8 sto
let. Dežele pa, ki se kličejo „ pr odlit avske" ali „dedine“ ali
„nemško-slovanske“ dežele, med ktere spada tudi naša de¬
žela, imajo sicer vsaka svojo ustavo že od starodavnih časov
do dauešnjega dne, — pa je vendar v tem nekak razloček.

5. Kako pa je to , odkod ta razloček ?

Zalitavske ali ogerske dežele so imele že za časov svo¬
jega kralja Štefana (1. 1000) svoje ustavne pravice.

Te dežele so se združile z avstrijansko deržavo in prišle
pod žezlo habsburške rodovine, pa vsak cesar ali njih kralj
jim je poterdoval in zaprisegal stare ustavne pravice. Večkrat
je vlada volje bila, te pravice jim krajšati ali vzeti, pa branili
so se moško pa srečno, in še jih imajo naše dni.

»Predlitavske" ali „dedine“ ali „nemško-slovanske“ de¬
žele so imele nekada vsaka svojega posebnega vladarja, so
bile samostojne dežele. Združile so se pa v eno deržavo z
enim in tistim vladarjem pa tako, da se je vsaka teh de¬
žel tudi zdaj še vladala po svojih starih pravicah in nava¬
dah, vsaka po svojej ustavi, po svojem kopitu. Nobeni živi
duši tedaj še v glavo ni padlo, vsem tem deželam, akoravno
so imele enega in tistega vladarja, napraviti tudi eno in tisto
ustavo, vladati jih po enem in tistem kopitu. Tako se je
godilo in je ostalo: Vsaka teh dežel je imela svojo lastno
ustavo.

Cesar Karol VI. je leta 1713 napravil neko pismo, v
kterem je izrečeno, da so vse te dežele za vselej neločljivo
združene in da delajo eno in tisto deržavo, da pa osta¬
nejo vsem tem deželam vse njih stare pravice, svoboščine,
šege in posebnosti. To preimenitno pismo se imenuje »prag¬
matična sankcija".

To pragmatično sankcijo je cesar Karol deželnim zbo¬
rom vseh kraljestev in dežel, tudi Ogerskemu, predložil, naj
jo presodijo in poterdijo. Od leta 1720 do 1724 so se de-

6

želni zbori posvetovali in potem je vsak zbor za se posebej
cesarju odgovoril. Tako je pragmatična sankcija slovesna
pogodba med cesarj em in deželnimi zbori  in je
torej ustavno pismo  za vsa kraljestva in dežele; po
tem takem imajo vsa ta kraljestva in dežele pravno in
veljavno ustavo v pragmatični sankciji. Pa vendar vladi ta
ustava ni bila kaj všeč in po volji, in vlada je ustavne pra¬
vice vedno bolj priškercevala in pristrigala. Posebno je ce¬
sar Jožef II., ki je sicer bil mož bistrega uma in žlahtnega
serca, pri tej reči dokaj samovoljno in posilno ravnal. Za
starodavne in zaprisežene pravice svojih kraljestev in dežel
je malo maral in je le hotel vse po svojej volji in glavi
vladati. Pa to ni bila le samo krivica, to je bila tudi velika
nesreča. Zgubil je Jožef Belgijo, pa tudi druge dežele je raz¬
dražil tako, da je bilo skoraj vse po koncu, in dobroserčni
pa prenagli cesar je na smertni postelji preklical veliko svo¬
jih novotarij.

Cesarji za Jožefom so bolj previdno postopali, pa ven¬
dar ustavnih pravic, ki so jih posamezne dežele imele, niso
dosti spoštovali. Cesar Franc se je leta 1804 oklical za „av-
strijanskega cesarja" in tako napravil »avstrijansko cesar¬
stvo", vendar v novič poterdil vsem deželam stare pravice,
stara imena, stare svoboščine in posebnosti.

Pri vsem tem so pa deželni zbori vedno bolj in bolj
hirali, pravico za pravico zgubljali, tako da niso skoraj imeli
druge pravice, kakor to, da so z glavami kimali in lepo po¬
hlevno poterjevali, kar je vlada tirjala. S tim pa svojih sta¬
rodavnih, poterjenih in priseženih pravic, ki so jih imeli že
odnekada, posebno pa po pragmatični sankciji, niso zgubili.
Pragmatična sankcija je ja dvestranska  pogodba, ktero
so cesar in deželni zbori sklenili in jo tudi le oba vkup pre-
narediti ali preklicati zamoreta. To se pa nikoli zgodilo ni.

Tako je ustava dedinih dežel stala pravno in veljavno
na papirju, — vladarji so pa absolutno vladali in bili samo-
vladarji ali neomejeni monarhi.

6 ‘. Kako dolgo je ta reč tako ostala?

Prav za prav do leta 1860, ko je naš presvitli cesar
20. oktobra razglasil zlato pismo, preslavno oktobersko
diplomo.

7. Ja! Saj smo še 4. marca 1849 dobili pervo ustavo?

Ta ustava ni bila prava  ustava, je bila le oktroji-
rana,  to je: ni bila deželnim zborom predložena, naj jo

7

pregledajo in poterdijo: le ministri so jo samotež skovali in po¬
tem oklicali — po sili. Pa tudi ta ustava je bila preklicana

1. 1852 in spet je minister dr. Bach absolutno vladal, — pa
nesrečno za Avstrijo.

8. Kako se je spet obernilo na boljše?

Preš vitli naš cesar Franc Jožef I. je v svojej vladar-
skej modrosti in ljubezni do narodov oklical oktober sko
diplomo,  v kterej je oživil in poterdil stare, pervotne
ustave avstrijanskih kraljestev in dežel. 20. oktobra 1860
se je to raj vnovič pričelo prav za prav ustavno življenje.
Cesar pravi v tej diplomi:

I. Postave dajali, prenarejali in preklicevali bomo Mi
in Naši nasledniki le vkupej s postavno poklicanimi dežel¬
nimi zbori in z deržavnim zborom, v kterega bojo deželni
zbori pošiljali od Nas odločeno število svetovalcev.

II. Vse postavodajne reči, ktere zadevajo pravice, dolž¬
nosti in prid vseh naših kraljestev in dežel skupej, bojo se
vprihodnjič v deržavnem zboru, in ž njim presojevale in ž
njegovo pripomočjo ustavno reševale.

III. Vsa druga postavodajna opravila bojo se reševala
v deželnih zborih. —

9. Kako pa je to,' da se sliši in bere o februarskej
in o deceniberskej ustavi ?

To je tako le: Minister Schmerling je 20. februarja
1861 nanagloma izdelal nek patent in neka peščica deržav-
nih poslancev je ta patent 1. 1867 spet nekaj prenaredila,
— in to je februarska in decemberska ustava. Pa nobena
iz med nju ni prava, postavna ustava. Kdaj ste bile po ustav¬
nem potu deželnim zastopnikom, ki so po nepreklic-
ljivi  oktoberski diplomi druga postavodajalna oblast, pred¬
ložene, da ju poterdijo? Obe ste torej oktrojirane ali
zapovedane. Oktoberska diploma saj v točki I. razločno
pravi, da vladar od 20. oktobra 1860 naprej ne bo več no¬
benih postav dajal razun š pomočjo deželnih zborov in do-
tičnega deržavnega zbora. Torej je res čudno, da ravno
tisti politikarji, ki so vso politično modrost in učenost z
lopato zajemali in od ustavnosti in svobode po svetu trobijo,
da tisti politikarji od februarske in decemberske ustave
kvantajo.

8

I. Razdelek.

Občina ali srenja.

1. Kaj je občina (srenja , soseščina)?

Občina je zapopadek vseh ljudi, krajev in zemljišč, ki
so združeni v eno večo ali manjšo družbo in stoje pod enim
glavarjem.

2. Ali so v Avstriji take občine?

So in sicer trojne verste. So katasterske, cerkvene in
politične občine.

Kat as terska občina je zapopadek vseh ljudi, krajev in
zemljišč, ki so jih nekdanji merjevci v eno celoto zmerili in
združili pa tudi posebej imenovali. Katasterskim občinam
pravimo tudi davkovske občine (Steuergemeinden).

Cerkvena občina je zapopadek vseh ljudi, krajev in
zemljišč, ki spadajo pod eno in tisto faro.

Politična občina je zapopadek vseh ljudi, krajev in
zemljišč, ki so se postavno združili v eno in tisto občino.
Politična občina more torej obsegati eno, dve ali pa še več
katasterskih in cerkvenih občin. Cerkvena občina spada vča¬
sih v 2, 3, 4 ali še celo več katasterskih občin, nasproti pa
tudi katasterska občina šteje eno, 2, 3 ali še več cerkvenih
občin.

3. Kalcošne občine si bomo osnovali: velike ali majhne?

Veliko modrejši in boljši je osnovati majhne občine.

Sedanja občinska postava, ktero nam je načertal naš
centralistični in birokratični deržavni zbor in ktero so nam
skovali deželni zbori, prenaredila se bode gotovo na več kra¬
jih. Zatorej na njo ne gledamo in le povemo, kako si mislimo
in želimo občine po svojej pameti in svojem sercu.

4. Zakaj so majhne občine boljše kakor velike?

Majhne občine obsegajo menj sveta in napravljajo
menj opravil. Ako je predstojnik ali župan (Biirgermeister)
le količkaj pameten, izučen in priden, stori vsa občinska
opravila lehko sam in ni mu nič treba nobenega pisarja.
Tako se prihrani občini veliko denarja in — kar je skorej
še več vredno — ostane župan sam gospodar in ni podložen
ali hlapec prevzetnega pisarja. — Dalje ni treba ljudem

9

daljnih potov narejati, ker jim je župan bi rekel pred durmi.
— Tudi ne bode toliko prepirov, jeze in pravd, če ne bode
takih vasi in far v eno občino združenih, ki imajo razne
interese, ki se morebiti pravdajo in kratko nimajo serca
do eden druge. — In slednjič se po tem potu mora širiti
politična omika. Ce se napravi več občin, navstane tudi več
občinskih županov in svetovalcev, kteri so prisiljeni brati in
učiti se, da ne bojo pri očitnih sejah zijala prodajali.

5. Kako velike naj pa bojo naše občine?

K večemu tako velike, kakor so fare: Vsaka fara naj
bode tudi ena občina. Dosedaj so se napravljale občine po
katasterskih občinah, od kterih pa velika večina vseh pre¬
bivalcev še besedice ne ve. In vendar je občina le ena ce¬
lota, in med prebivalci je treba neke zveze, ki ljudi veže v eno
celoto. Ta zveza je pa le cerkev, šola, bolnišnica, siromašnica,
ne pa katasterska občina, ktere malokdo pozna. Slovenci,
tiščite na to, da dobote cerkvene občine! V cerkev zahajate
vsaj vsako nedeljo in po božji službi se lahko napove in
opravi občinska seja; — veliko manj bote imeli potov, pre¬
pirov in sitnost: — ne bo treba toliko dopisovanja na razne
kraje (marsikteri fajmošter in župan zdaj pošiljata svoja pi¬
sma na 3—4 kraje, kar po tem vse odpade), in slednjič ne
bode toliko težav in dela pri računih. Zatorej občine po fa¬
rah, ali pa — če se tako še bolje kaže — po zvonu: kar
pod en zvon spada, to naj je tudi ena občina.

6. Kaj pa ima občina opravljati?

Občina ima veliko opravljati in njena opravila se de¬
lijo v laBtna in izročena.

Lastna  opravila so tista, ki samo občino in njen prid
zadevajo in ki jih občina sama iz svojih moči izpeljuje. Sem
le spada: gospodarstvo z občinskim premoženjem, skerb za
varnost ljudi in blaga, skerb za pota in mostove, za snaž¬
nost in čednost v občini, skerb za zdravje in zdravinske na¬
prave, za lepo in pošteno obnašanje, skerb zastran ognja in
novih zidarij, oskerbljevanje bogoljubnih naprav za uboge
in sirote, skerb za šole in podučne naprave sploh, pomir-
jenje ljudi zastran manjših pravd, pripomoč pri obravnovanju
zapuščin za mertvimi, oklicevanje pri razprodaji gibljivih
reči; lehko občine tudi davke pobirajo in jih odvažajo v de¬
narnico županije ali velike občine (Bezirksgemeinde). Vsa ta
opravila same občine lehko opravljajo in timveč, ker v pri-

10

hodnjič menda ne bode treba toliko pisarij. Teh opravil se to¬
rej ne branite in jih ne spuščajte iz svojih rok.

Izročena  opravila so tista, ktera bi imela prav za
prav vlada sama opravljati, ktera pa je občinam izročila, da
jih v njenem imenu opravljajo. Manj ko ima občina takih
opravil, bolji je za njo; ta izročena opravila napravljajo
občinam veliko potroškov, pripravijo občine birokratom v
pest, natvezajo županom veliko potov in pisarij, jeze in so¬
vraštva in trosijo med občino ljuliko birokratičnega duha:
Župan se zdaj ne obrajta za očeta, timveč za gospoda
cele srenje in je včasih najhujši birokrat. Ta izročena
opravila naj prevzame — kolikor koli je le mogoče — žu¬
panija ali velika srenja, od ktere govorimo spodej bolj.

7. Kdo pa opravlja občinska opravila?

Občinska opravila opravljajo za to od občine izvoljeni
možje, kterim vsem vkup pravimo »občinski odborposa¬
meznim pa »občinski odborniki".

8. Kdo ima pravico občinske odbornike voliti?

Pravico občinske odbornike voliti imajo:

a. Vsi občani (Gemeindeglieder) brez razločka, tedaj
tudi častni občani.

b. Izmed medobčanov (Gemeindeangehorige) pa le ob¬
činski duhovni pastirji, cesarski vradniki, oficirji, gospodje,
kteri imajo oficirjem enake službe, javni učeniki, postavim,
profesorji, učitelji, in pa gospodje, ki so kakošno akademiško
stopinjo dosegli, to se pravi, dohtarji svetega pisma, zdrav¬
niški in pravdniški dohtarji ali advokati itd.

Kedar se voli, mora vsak sam volit priti. Vendar nek-
teri ne smejo sami volit priti, temuč namesti njih volijo njih
namestniki, in sicer:

Namesti maloletnih otrok voli njih oče, ali če ta več
ne živi, njih varuh (jerob), namesti takih, ki imajo kuratorje,
volijo njih kuratorji, namesti žene voli mož, namesti ud6v, od
moža ločenih in namesti neomoženih žensk pa volijo možje,
ktere one pooblastč.

Zdaj se praša, kteri ljudje imajo varuhe in kteri kura¬
torje? Varuhe imajo vsi maloletni otroci, to j je, taki, kteri
še niso 24 let stari. Varuh ima dolžnost za otroke, ki sO mu
izročeni, po očetovsko skerbeti, da se lepo redč, in da njih
premoženje nikakoršne škode ne terpi. Kuratorji se pa takim
ljudem postavijo, kteri sami ne morejo ali pa nočejo s svo¬
jim premoženjem pametno gospodariti. Taki ljudje so: Norci,

11

po tein tisti, ktere je gosposka za zapravljilce spoznala itd.
Kurator ima pravico in dolžnost, s premoženjem tistega go¬
spodariti, čez kterega je postavljen.

Zunaj tistih, ki smo jih že imenovali, da ne smejo sami
voliti, so pa še nekteri, kterim je pripuščeno pooblaščence
poslati, da namesti njih volijo, in sicer:

1. Tistim, kterih zavoljo javnega prida ni doma.

Postavim, ako hi bil kdo, ki ima pravico voliti, za po¬
slanca na deržavni ali deželni zbor poslan, ali ko hi ga ob¬
čina ali viša gosposka kam drugam poslala itd.

2. Tistim, ki imajo v kaki občini svoje posestvo, v kteri
pa sami ne prebivajo. Toda to pravico imajo le tačas, če
imajo v občini namesti sebe najemnika ali oskerbnika. Ako
pa hočejo, da sme najemnik ali oskerbnik v njihovem imenu
voliti, morajo ga še posebno pismeno pooblastiti.

Pooblaščenec sme pa le enega samega namestovati in
mora s pooblastnim pismom skazati, da ga je res kdo po¬
oblastil.

Pooblastno pismo mora biti po postavi narejeno, Daje
pa po postavi narejeno, mora biti na štempelj za 50 kr. pi¬
sano in od pooblastovalca podpisano, ali pa vsaj podkrižano.
Če je le podkrižano, morate se še dve priči podpisati. Priči
pa morate obč pisati znati. Ako bi se priči samo podkrižale,
ne veljalo bi pooblastno pismo nič.

Ako ima kako posestvo, od kterega se zadostni davek
plačuje, več gospodarjev vkup, ima le tisti pravico voliti, na
kterega ime je cesarski davek zapisan.

Ako ima kako rokodelstvo ali obertništvo, od kterega
se na leto zadostni davek odrajtuje, več deležnikov, ima le
tisti pravico voliti, na kogar ime je cesarski davek zapisan.

Ako ima kakošno akcijonarsko društvo kako posestvo
ali rokodelstvo itd., od kterega se na leto zadostni davek
odrajtuje, nima vsak akcijonar posebej pravice voliti, temuč
vsi akcijonarji vkup pooblastijo enega, da v njihovem
imenu voli.

9. Kdo ima pravico za občinskega odbornika izvoljenbiti ?

Poprej smo rekli, da imajo pravico občinske odbornike
voliti vsi občani in nekteri medobčani. Za občinskega odbor¬
nika izvoljen biti ima pa sploh vsak občan pravico, naj je
občan ali medobčan. Toda nekteri občani se vendar ne mo¬
rejo, nekteri pa ne smejo za občinske odbornike izvoliti.

12

a. Kteri občani se ne morejo za občinskega od¬

bornika izv o li ti.

Za občinske odbornike se ne morejo izvoliti:

1. Vsi maloletni, to je tisti, ki še niso 24 le stari, če
jih ni gospoda že pred 24tim letom za dosti stare spoznala.
Po tem vsi tisti, ki imajo varuhe ali kuratorje, in pa ženske.
Namesti maloletnega otroka se pa tudi ne more izvoliti nje¬
gov oče ali varuh, namesti tistega, ki ima kuratorja, ne nje¬
gov kurator, namesti žene ne mož.

2. Vojaki, dokler so pri vojaščini. Sem pa ne grejo
tisti vojaki, ki imajo pensijo, in pa tisti, ki so sami vojaš¬
čini slovo dali in so še vojaško ime obderžali. K poslednjim
se štejejo vsi oficirji, ki so s tem pristavkom vojaščino za¬
pustili, da jim se ima vojaško ime pustiti.

3. Občinski vradniki in služabniki. Občinske vradnike
in služabnike postava zato prepoveduje voliti, ker bi jih sicer
upanje, da bojo za odbornike izvoljeni, znalo zapeljati, da
bi se temu ali unemu prilizovali, drugim bi pa krivico
delali.

4. Tisti, kteri iz ubožne kaše pomoč dobivajo ali v
kaki siromašnici živč. Nadalje se ne morejo voliti posli, po¬
stavim hlapci, pastirji itd. in vsi tisti, kteri od zaslužka na
dan ali na teden živč. To so tisti, ki dnine ali tednine
delajo.

5. Tisti, ki niso avstrijanski deržavljani, to je, ljudje,
ki slišijo pod kakošnega druzega cesarja, kralja itd.

b. Kteri občani se ne smejo za občinske odbor¬

nike izvoliti.

Za občinske odbornike se ne smejo izvoliti:

1. Tisti, ki so občini kaj dolžni, in jej o pravem času
ne plačajo.

2. Tisti, kterim je bilo občinsko premoženje ali kaka
občinska naprava v gospodarstvo izročena, pa še od tega ra¬
čuna niso dali.

3. Tisti, kterim je kant napovedan. Ti se ne smejo vo¬
liti, dokler se ne skaže, ali so po svoji nerodnosti ali po ne¬
sreči na kant prišli. Če so sami krivi, da so na kant prišli,
ne smejo se nikoli več voliti, če je pa gosposka spoznala, da
jih je nesreča na kant spravila, smejo se spet voliti.

4. Tisti, ki jih je gosposka zavoljo kakega nepoštenega
djanja obsodila, da se imajo kaznovati.

13

10. Kako se občinski odborniki in njih namestniki
volijo?

Preden se občinski odborniki volijo, morajo se vsi tisti
popisati, ki jih imajo pravico voliti. Pravico občinske odbor¬
nike voliti pa imajo, kakor smo že rekli, vsi občani, med
medobčani pa občinski duhovni pastirji, cesarski vradniki,
oficirji, gospodje, ki imajo oficirjem enake službe, javni uče¬
niki, postavim, profesorji, učitelji, in pa gospodje, ki so ka-
košno akademiško stopinjo dosegli, to je, dohtarji svetega
pisma, zdravniški in pravdniški dohtarji ali advokati in pa
kirurgi itd. Vsi ti, ki smo jih zdaj našteli, volijo občinske
odbornike. Zato jim pravimo volilci.

Volilci pa ne volijo vsi vkup, temuč se na dva ali na
tri kampe razdelč. V majhnih in srednjih občinah bolj kaže,
da se volilci na dva kampa razdelč, v velikih je pa menda
bolje, če se na tri kampe razdelijo. Vsak kamp posebej se
imenuje volilen oddelk, ali pa prav za prav samo oddelk
(Wahlkorper). Vsi oddelki izvolijo enako število občinskih
odbornikov in njih namestnikov, zakaj odborniki imajo tudi
svoje namestnike. Ako tedaj pervi oddelek 6 odbornikov in
3 njih namestnike izvoli, pride jih na druzega in tretjega
tudi ravno toliko.

11. Koliko odbornikov se mora izvoliti?

Odbornikov se ne izvoli v vsaki občini enako. Oe je

veča občina, več se jih izvoli. Ako občina nima več kakor
100 volilcev, izvoli se najmanj 8 ali 9 odbornikov. Ako ima
pa občina več kakor 100 volilcev, izvoli se za pervih 100
volilcev 10 odbornikov, potem pa za vsakih 20 volilcev
1 odbornik. Ako je pa občina tako velika, da ima več ka¬
kor 1000 volilcev, izvoli Se za pervih 100 volilcev 10 od¬
bornikov, po tem pa do tavženta za vsakih 20 volilcev 1
odbornik. Kolikor jih je pa čez en tavžent, izvoli se za vsa¬
kih 100 volilcev le 1 odbornik.

12. Kdo izpeljuje to , kar je občinski odbor sklenil?

To izpeljuje »občinsko predstojništvo.“

13. Kaj je „občinsko predstojništvo ?“

So tisti možje, kteri izpeljujejo, kar so odborniki v
imenu cele občine sklenili in zapovedali. Pervi in najviši
med temi se imenuje »občinski župan" ali samo »župan,"
njegovi pomagalci pa »občinski svetovalci." Iz tega se lahko
sprevidi, koliko je na tem ležeče, kakošne može si občina
izvoli za odbornike.

14

14. Ktere može si bodemo volili za občinske odbornike ?

Može, ki so pred vsem drugim pravični, ki dajejo Bogu,

kar je božjega in ljudem, kar je ljudskega; — ki so po¬
šteni, ki se spodobno obnašajo in po pravici dobro slovijo :
— ki so učeni in izvedeni, da so v šolo hodili in po svetu
okoli pogledali; — ki so dobri gospodarji: kdor s svojimi
rečmi ne zna ali noče pametno gospodariti, kako bo to de¬
lal s ptujim premoženjem; — ki so sicer pohlevni pa ven¬
dar o pravem času tudi zgovorni in vejo na pravem mestu
tudi kako terdo povedati; — ki niso častilakomni, da ne
bojo preveč ušes nategovali, kakošen veter iz viših krajev
vleče, da bi svoj plajšč hitro za njim zasukali. Take može
si izbirajte! In najboljšega med vsemi temi si pa izvolite
za svojega župana in perve za tim za občinske svetovalce !

15. Kolikrat imajo občinski odborniki sejo?

Po postavi jo imajo vsaj štirikrat na leto, to je vsako
četertletje; bolje pa bode, ako se večkrat snidejo, večkrat
posvetujejo in tako v govoru in delovanju bolj izurjajo.

16. Kdo sme priti k tem občinskim sejam?

Priti in poslušati sme vsakdo, te seje so javne ali očitne;
govoriti in glasovati pa smejo le odborniki.

17. V kterem jeziku se govori v tek sejah ?

Govori se v tistem jeziku, ki je v občini navaden, torej
po slovenskih občinah slovenski, da ljudje, ako hočejo priti,
tudi razumejo, kar se govori in dela. Kar se pa govori in
skleplje v seji, zapiše se v zapisnik ravno tako, kakor se
skleplje. Po slovenskih občinah naj se zapisniki pišejo po
slovenski, kar se bode prav lahko godilo, kjer imajo sloven¬
ske šole.

II, Razdelek.

v

Županija ali velika občina,

1. Kaj je županija (Bezirlcsgemeinde)?

Županija je zapopadek vseh občin enega okraja; koli¬
kor je torej v deželi zdaj okrajev, toliko bodi tudi županij.

2. Ali bi bilo dobro, da se napravijo županije?

To bi bilo neizrečeno dobro in donašalo bi veliko do¬
bička.

15

Najpred je kajsi takih reči, ki so silno potrebne pa jih
posamne občine napraviti ne morejo, timveč je treba, da se
sile združijo. Postavimo: Treba je, da so ceste lepe povsod
okoli; treba je, da so ljudje in premoženje varni pred ne-
poredneži povsod okoli. To se bode le dognalo, ako se več
sosednjih občin v ta namen združi, to se pa samo po sebi
razumi, da po drugem kopitu kakor dozdaj. Treba bode
staviti kako višo šolo za kmetijstvo, obertnijo, rokodelstvo
itd. . . . ali pa kosamo za nastanovanje vojakov, ali kako
bolnišnico itd.; za te in take stavbe je treba zedinjenih moči.
Treba bode v naših terdih časih napraviti kako družbo v
podporo ubogim gospodarjem, kmetom in rokodelcem; tudi
k temu namenu se mora združiti več posamnih občin.

Zdaj stojd občine pod deželnim odborom, on jih nadgle-
duje, on jim pravde rešuje, itd. . . . Ali deželni odbor je v
poglavitnem mestu, v njem sedč gospodje, ki dežele malo
ali celd nič ne poznajo, gospodje, ki še deželnih jezikov ne
znajo. Ali bi ne bilo bolje, ročhejši in pametnejši, da ta
opravila opravlja županija, ki stoluje vsred posamnih občin
in v kterej sedijo možje, ktere so občine same za svoje žu¬
panij ske odbornike izvolile?

Dalje bi mogle te županije skorej prevzeti vsa opra¬
vila, ki so jih do zdaj c. k. okrajni uradi opravljali, blizo
tako, kakor je zdaj v večih mestih. Župan ima nekaj izuče¬
nih uradnikov, pisarjev in hlapcev in dela vse, kar delajo
okrajni predstojniki na kmetih. Koliko bi se prihranilo de¬
narja ; koliko sitnost manj bi imele občine, kterim so izro¬
čena ravno najpustejša in najsitnejša opravila; in birokraciji
bi bila glava odsekana. Slednjič bi bile županije prava šola
za politične zadeve. Vsaka dolina in okrajna šteje gotovo
nekaj mož, ki imajo lepa in velika posestva, ki so v šolo
hodili in so pripravljeni govoriti in delati za srečo in blagor
cele okolice in dežele. Kar hoče pa človek znati, tega se
mora učiti in vaditi; in ravno to bi se najložej godilo v žu-
panijskih zborih in zraven bi pa še ljudje svoje možč bolj
poznali in vedeli, koga imajo za poslanca izvoliti in poslati v
deželni ali deržavni zbor.

3. Kako pa to, da se županije pri nas napravile niso ?

To se prav lahko razjasni. V deržavnem zboru in po
deželnih zborih so sedeli večidel uradniki, med kterimi je
največ birokratov. Ako se napravijo županije, potem klenka
birokraciji, bliščoba in slava uradnikov je pri kraju. Zatorej
imajo na Ogerskem in Hervaškem, kjer nc poznajo nobene

16

birokracije, že sto in sto let županije in občine (komitate in
srenje); — zatorej bojo jih Čehi, naši slovanski in najbolj
prebrisani bratje, v svojej deželi že vpeljali; — zatorej se
je že več deželnih odborov za nje oglasilo. Slovenci, storite
povsod tudi vi tako, ne dajte se motiti nikomur!

4. Kako se pa županija napravi ?

Tako le: Vse občine, ki spadajo zdaj pod eno c. kr.
okrajno uradnijo, združijo se v eno celoto in izvolijo si po
posebne] postavi svoje županijske odbornike, — ti odborniki
pa si izberd izmed sebe „nadžupana“ (na Ogerskem „Ober-
gespan“), kterega cesar poterdi. Na Kranjskem in gornjem
Koroškem so tista leta, ki so te dežele stale pod francosko
vlado, tudi imeli take nadžupane in jih klicali „Oberrichter.“
Slovenci bomo pa predstojnikom občine ali Brenje rekali
»župani," predstojnikom županije ali velike občine pa „nad-
župani."

5. Kaj bode županija imela opraviti?

Pred vsem bode županija oskerbljevala vse tiste reči,
ktere vse ali vsaj nektere občine celega okraja zadevajo. —
Gledala bode, da posamne občine modro gospodarijo s svojim
premoženjem in delajo po danih postavah; reševala bode
pravde in pritožbe med občinami; varovala njih avtonomijo
in samostojnost proti vsem napadom, in slednjič oprav¬
lja 1 a v s a o p r a v i 1 a, kijih zdaj oskerbljuje
c. k. okrajni urad.

6. V kterem jeziku obravnuje županija?

V nemških županijah posluje županija po nemški, v slo¬
venskih po slovenski, v italijanskih po italijanski in po me¬
šanih v vseh navadnih jezikih, kakor stranke tirjajo ali ka¬
kor se odbornikom v sejah govoriti spoljubi.

7. Ktere reči naj si občine in županije posebno k sercu
in v skerb jemljejo?

Med te reči spadajo:

a) Cerkev:  to je hiša božja, kjer biva On, na kte¬
rega blagoslovu je vse ležeče. Ubrano zvonenje, čedno po¬
pravljena cerkev, primerne orgle in lepe cerkvene obleke
in posode so za celo občino na daleko in široko velika čast
in slava.

b) Sola.  Po deželah, kjer je ljudem kaj mar za uk,
omiko in napredovanje, tam stoji šolska hiša na najlepšem
kraju, je prostorna, svitla in čedna pa tudi polna pridnih in

17

marljivih šolarjev in šolarc. Ne glejte na denar, ki ga daste
za šolo in šolske potrebe! Vaših vnukov vnuki hojo še vži-
vali bogate obresti in velike dobičke. Da bi šole le bile
katoliške.

c) Učitelj.  Ta mož, ki vam izreja, otesuje in po-
žlahtnuje vaše najdrajše in najljubše blago—nedolžne otro¬
čiče vaše. In stan tega vašega učenika je večidel bil hud
in žalosten stan, po marsikterih krajih je bil učitelj največi
revež v celi občini. Dajajte mu radi in zvesto, kar mu gre
po postavi, — pošiljajte mu pridno svoje otroke v šolo in
podpirajte doma njegov šolski uk! Da bi le tudi učeniki bili
verni in pridni!

d) Kerčme  ali oštarije. Te hiše so marsikomu v po¬
hujšanje in nesrečo. Marsikdo je po kerčmi prišel ob vse
svoje in občini na žlico. Zatorej pazite, da se te hiše zapi¬
rajo ob postavnej uri, da se ondi igralcem, plesalcem in po¬
tepuhom ne daje potuhe in zavetja. Glejte zlasti na tiste
volčje jame, kjer se žganje skrivši toči in mladi svet kazi!

e) Naprave za uboge, bolnike in sirote.  Tu
in tam imajo bogoljubne naprave za uboge, bolnike in sirote,
so ustanove ali štiftinge, so tudi hiše. Glejte, da se s temi
napravami pametno in modro gospodari, in da se dobrote de¬
lijo le vrednim in potrebnim !

f) Ptujci  in  p tuj  k e. Posebno naše dni se klatijo
po deželi čudni ljudje moškega in ženskega spola, kterih
noben ne pozna in tudi nikoli delati ne vidi. Na te imejte
bistre oči, to so prava toča za vaša polja in ogenj za vaše
hiše. Ne pozabite, da taki ljudje, ako jih o pravem času iz
občine ne spravite, postanejo domačini, in na stare dni jih mo¬
rate vi živiti. Brez postavne domovnice ne terpite nikogar
v občini!

g) Ponočnjaki in vlačuge.  Priden, delaven Člo¬
vek gre zvečer k pokoju, da se spočije od dnevnega truda
in se krepča za prihodnje delo. Zato je po vasčh, kjer pridni,
delalni in pobožni ljudje bivajo, po noči tih in svet pokoj
in mir. Ne terpite, da bi vaši sinovi in hlapci po vasčh
vpili in rjuli, mirnim ljudem potrebni počitek kratili in
vam vaše hčere in dekle kazili. Pesebno pa glejte na žen¬
ske, ki se rade po bajtah in kočicah potikajo, mladi svet k
sebi vabijo, slednjič pa cele kope nezakonskih otrok ubogi
občini na vrat obesijo. To je živa kuga za celo okolico, —
varujte se je!

h) Pota, mostovi in ceste.  To je stara razvada

2

18

naših kmetov, da za pota, mostove, bervi in ceste malo ali
ničesar ne marajo. Rajši pobijajo sebe, živino in orodje,
kakor da bi tu kako malenkost poravnali. Pota, mostove in
ceste vidi vsak, kdor se v kako vas pripelje ali pride; po
potih in cestah pa tudi občina dobro ali slabo sluje dalječ
dalječ okoli.

i) Javni prostori.  Serce človeku v persih igra, ko
vidi, da je po vasi, pred hišami, na semnišču, na tratah,
pred cerkvijo, pred šolo vse čisto in čedno. Človeku se pa
tudi milo stori pri sercu, ako vidi, daje povsod vse le smetje,
luža in blato. To ni le sramota, to je tudi velika nesreča za
občino, kajti marsiktera huda bolezen v tako vas pot najde
in strašno mori.

k) Nove stavbe.  Res hvale vredno je, da so jeli
tudi kmetje svoje hiše bolj pametno staviti. Vidimo že veča
okna, više hiše, ne vse v tesnoti in na kupu, gnojnice ne več
pred durmi. Na take reči naj občinski predstojniki tudi gle¬
dajo, tako bojo vasi bolj ukusne in prijazne, bolj zračne in
čedne pa tudi bolj zdrave in vesele.

l) Občinski pašniki.  Skušnja uči, da občinski
pašniki malo prida in koristi donašajo. Kdor le more, iz¬
sesa jih, posebno pa tisti gostači, ki svoje zemlje nimajo.
Ako hoče občina od teh pašnikov kaj prida imeti, naj jih
razdeli, in navstali bojo skorej najlepši travniki in rodovit¬
ne njive.

m) Lepo složenaaliarondiranaposestva.
Arondirano posestvo je velik dobiček; gospodar, ki ima svoje
posestvo lepo skupaj, je še le popolnoma gospodar svojega
posestva: ložej ga rabi, ložej ga zboljšuje, V3a dela si po-
lajša in okrajša, dohodke si zboljša, zlasti živinorejo si po¬
vzdigne in veliko jeze in prepirov odpravi itd. Pametni ob¬
činski predstojniki bi pri tej imenitnej pa večkrat sitnej in
težavnej reči veliko pripomogli!

n) Občinsko premoženje.  Dolžnost vsakega člo¬
veka je, s svojim lastnim premoženjem pametno in varčno
gospodariti. Še veča dolžnost pa je to za tiste, kterim je
ptuje premoženje izročeno v skerb. Občinski predstojnik ali
župan naj torej po postavi za vsako leto, in sicer naj dalj e
dva mesca po koncu opravilnega leta, račun ali rajtengo na¬
pravi, občinski odbor naj pa jo zvesto pregleda in prere¬
šeta, da ljudje vidijo, kako se je z občinskim premoženjem
ravnalo.

Župani in nadžupani, občinski in županijski odborniki,

19

vsi gospodje vi, le-te imenovane reči vam posebno na serce
pokladamo, skerbite pridno in zvesto za nje. Sperva bojo
ljudje morebiti godernjali, slednjič pa bojo vam hvalo peli
in vaša vest vam bode spričevala, da ste spolnovali dolž¬
nost svojo in da imate plačilo shranjeno pri Bogu!

III, Razdelek.

Dežela«

1. Kaj je dežela ?

Dežela je precej imeniten del ali kos kake deržave.

2. Koliko dežel šteje naša deržava?

Šteje jih 18 in imajo razne imena.

3. V kterih deželah prebivajo Slovenci?

Prebivajo na Koroškem in jih je 120.000 duš; — na
Kranjskem in jih je 480.000 duš; — na Primorskem in jih
je 350.000 duš; na Štajerskem in jih je 421.000 duš; tudi
na Beneškem jih je 25.000 in na Ogerskem jih je okoli
50.000 duš. Vseh vkup je torej Slovencev 1 1 / 2  miljon.

4. Ali v teh deželah prebivajo sami Slovenci?

Naka; po teh deželah prebivajo tudi Nemci, Italjani
in Ogri pa tako, da se svet, po kterem Slovenci stanujejo,
nepretergano vkup derži, le Kočevje na Kranjskem, — Na-
borjet, Terbiž, Celovec in Velikovec na Koroškem, — Ma¬
ribor in Ptuj na Štajerskem, so nemški ali ponemčeni,
nektera mesta na Primorskem so pa talijanski ali potalijan-
čeni otoki.

5. Ali imajo vse te dežele en in tisti deželni zbor?

Ne, timveč vsaka dežela ima svoj poseben zbor in po¬
slanci slovenskega naroda sedijo v šestih različnih deželnih
zborih: v Celovcu, Gradcu, Ljubljani, Gorici, Terstu in Po¬
reču, — Slovencev na Beneškem in Ogerskem še v misel
ne jemljemo. To je za Slovence velika škoda; naj se Slo¬
venci poganjajo za to, da pridejo vsi v en in tisti zbor.

6. Kako se morejo Slovenci za to poganjati?

S tim, da tirjajo, naj se napravijo veče deželne sku¬
pine  (Liindergruppen).

2 *

20

7. Kako b i se pa mogla napraviti sa vse Slovence ena
deželna skupina?

Po dvojnem potu se to more zgoditi. Ali tako , da se
vse dežele, v kterih živi kaj Slovencev, v svojih sedanjih
mejah združijo v eno skupino z enim deželnim zborom, ali
pa tako, da se dozdanje dežele režejo po narodnih mejah in
napravi nova dežela, v kterih bi sami Slovenci prebivali.

8. Kaj bi pa bilo bolje?

Bolje bi gotovo bilo, da se napravi nova narodna (slo¬
venska) skupina; v deželnem zboru bi sedeli sami slovenski
poslanci in vsemu pričkanju in zatiranju zastran jezika bilo
bi konec. —Vendar pa bi bolje za nas Slovence bilo tudi že
to da se vse tako imenovane ,,notranjeavstrijanske  de¬
žele" ((Štajersko, Koroško, Kranjsko in Primorsko) združile
v eno skupino, tako da bi za nektere skupne zadeve en in
tisti zbor imele. Vsi Slovenci skup bi se Nemcem in Itali¬
janom ložej branili, ko na šest kosov raztergani in oslab¬
ljeni. —

9. Kaj se pa ložej in hitre j doseže ?

Gotovo se ložej in hitrej doseže notranje-avstri-
janska skupina,  ker to ni nič novega; ta skupina je že
starodavna, in ker bi nas tudi Čehi, Tirolci, pa tudi pametni
in zmerni Nemci in Italijani, Vogri in Hervati pri tem de¬
lanju podpirali.

10. Kaj pa o tej zadevi misli avstrijanska pravna
stranka ?

Odločno svojih misel ni sicer izrekla, njen program pa
kaže, da je za to, naj se napravijo veče deželne skupine.
V štertej točki svojega programa pravi, „da ne skupnih za¬
dev zveršuje deželna vlada, zastopana po deželnem
ministru pri cesarju."  Te besede pa gotovo nimajo te
misli, da mora vsaka deželica imeti svojega deželnega mini¬
stra pri cesarju, temveč naj se več dežel združi v eno večo
skupino in ta naj ima deželnega ministra ali dvornega kanc¬
lerja pri cesarju. Po tem takem avstrijanska pravna stranka
ni nasprotna temu, da se vsi Slovenci združijo v eno de¬
želne skupino z enim deželnim zborom.

11. Kdo pa deželam postave nareja?

Kakor oktoberska diploma v odstavku III. pravi, nare-
jajo posameznim deželam postave cesar in deželni zbori. Kar

21

deželni zbor sklene in svitli cesar poterdi, to je za deželo
postava, — je deželna postava.

12. Kaj pa je deželni zbor?

Deželni zbor je zbor, v kterem so zbrani vsi poslanci
kake dežele.

13. Kaj pa je poslanec ?

Poslanec je mož, ki ga ljudstvo izvoli, naj ga v dežel¬
nem zboru zastopa, to je za njegovo srečo in pravico se po¬
teguje.

14. Koliko poslancev se pa voli za deželni zbor?

Kakor je dežela veča ali manjša, voli po svojej velikosti

tudi več ali menj poslancev. Po sedaj veljalnej postavi je
po slovenskih deželah tako le:

Štajerski deželni zbor ima 63, — kranjski 37, — ko¬
roški 37, — goriški 22, — isterski 30 poslancev, — za Terst
in njegovo okolico je mestni odbor deželni zbor.

15. Kako pa je to število poslancev sestavljeno in
uravnano?

Tako, da ima deželni zbor štiri verste poslancev. Perva
versta je tistih poslancev, ki jih volijo veliki posestniki;
druga tistih, ki jih volijo mesta in tergi; tretja tistih, kijih
volijo kupčijske zbornice in šterta tistih, ki jih volijo kmečke
občine.

16. Kdo pa ima pravico voliti deželne poslance?

To pravico imajo:

a) veliki posestniki  in sicer vsi, ki v to versto
spadajo.

b) Mesta in tergi  in sicer v občinah s tremi volil¬
nimi oddelki vsi volilci I. in II. oddelka, iz III. pa le tisti,
ki plačujeje najmanj 10 gold. davka; v občinah z manj kot
tremi volilnimi oddelki pa le perve dve tretjini občanov, ki
največ davkov plačujejo. Tim se še pridenejo tiste osebe ali
peršone, ktere imajo po svojej osebnej lastnosti pravico, občin¬
ske odbornike voliti.

c) Kupčijske in obertnijske zbornice;  te
volijo po svojih odbornikih in njih namestnikih.

Te tri verste volijo direktno  ali neposrednje to je:
vsak volilec imenuje naravnost deželnega poslanca.

d) Kmečke občine.  Te občine pa volijo indi-

22

rektno  ali posreduje to je: vsak volilec voli le volilne
može in ti možje še le potem volijo deželnega poslanca.

17. Kdo pa ima pravico, volilne može voliti?

Vsak kdor ima pravico občinske odbornike voliti, le
tale razloček je , da v občinah s tremi volilnimi oddelki vsi
volilci I. in II. oddelka volijo, — v občinah z manj kot
tremi oddelki pa le perve dve tretjini. Tim se še pridenejo
tiste osebe, kterim pripada po njih osebnej lastnosti pravica,
občinske odbornike voliti.

Na vsak 500 prebivalcev se voli en volilen mož.

18. Kdo se pa sme voliti ga volilnega moža?

Vsakdo; — najimenitnejše pa je, da se volijo izmed per-

vih dveh tretjin, tako vsaj ni nobene pravde.

19. Kdo pa se sme voliti ga deželnega poslanca?

Vsakdo se more voliti, ki je domač v našem cesar¬
stvu (naj je kdor koli, naj stanuje kjer koli) le da ima pra¬
vico, v tistej deželi sam za občino voliti in pa izvoljen biti,
— da je vsaj 30 let star in da vživa čisto vse deržavljanske
pravice. _

20. Ktera opravila pa ima deželni zbor?

Po oktoberskej diplomi obravnuje deželni zbor vse de¬
želne zadeve, to je vse reči, ki se ne dotikajo cesarske rod¬
bine, zunanjih zadev, vojništva, deržavnih financ in vesoljnih
kupčij skih zadev.

21. Kdo pa igpeljuje deželne postave?

Kar je deželni zbor sklenil in cesar poterdil, to je
deželna postava in to izpeljuje deželni odbor, to je, nek-
teri možje, ki jih deželni zbor izmed sebe za deželne odbor¬
nike izvoli.

22. Ali je deželni odbor hvalevredna naprava?

Deželni odbor je čudna  in nekako narobe naprava.
Vsako postavo, ktera se naredi s pomočjo visoke vlade, iz¬
peljuje povsod in vselej vlada sama. Zakaj bi to ne veljalo
tudi pri deželnih postavah; naj jih torej izpeljuje vlada, ne
pa poslanci.

Dalje je deželni odbor tudi nepotrebna  naprava.
Opravila nektera naj opravlja deželni predstojnik (Landes-
schef), — nektera za-nje posebno izvoljeni odseki, ki se po
potrebi zbirajo in seje imajo, — predloge za prihodnji de¬
želni zbor naj pripravljajo ali posamezni poslanci ali pa iz-

23

voljeni odseki, kterim mora pa tudi vlada po potrebi pod
rame segati.

Deželni odbor je dalje draga  naprava, ki stoji deželo
več tisoč goldinarjev, ki bi se mogli na druge potrebne reči
obračati.

Deželni odbor je slednjič nevarna  naprava. Skušnja
priča, da so deželni odbori naše dni prava gnjezda tiste
škodljive birokracije, ki jo je obsodil že vesoljni svet; in de¬
želni odbori še celo motijo in ovirajo svobodno posvetovanje
in sklepanje. Kaj hoče namreč deželni zbor početi, ako so
- deželni odborniki na svojo pest že popred kaj dovolili, kaj
izpeljali, denarjev potrosili, itd. ? Deželni odborniki imajo tudi
v deželnem zboru svojo stranko in drugim poslancem ne ostaja
nič druzega, kakor z glavo kimati.

23. Kako bi se pa dale deželne postave drugači iz¬
pel jevati?

Deržavnc poBtave izpeljuje c. kr. ministerstvo, kijeder-
žavnemu zboru odgovorno. Deželne postave naj pa izpeljuje
c. k. deželna vlada, ki naj je pa tudi deželnemu zboru od¬
govorna.

2i. Kteri jezik naj velja v deželnih zadevah?

Na deželnem zboru in pri vseh deželnih uradnijah, ki
so postavljene za celo deželo, naj veljajo skoz in skoz vsi
jeziki, ki so po deželi v navadi in so deželni jeziki.

25. Kdo nam pove, ktere pravice in svobode da ima
vsaka posamna dežela?

To nam pove ustava ali konstitucija vsake dežele.

IV. Razdelek.

Avstrijanska deržava.

1. Kaj je avstrijanska deržava ?

Avstrijanska deržava je zapopadek vseh tistih dežel, ki
imajo presvitlega cesarja Franca Jožefa I. za svojega najvi-
šega posvetnega poglavarja.

2. Ali je avstrijanska deržava velika ?

Velika je; zakaj ohsega nekaj črez 11,762 štirjaških milj
sveti in črez 36 milijonov ljudi.

24

3. Ali so njeni prebivalci vsi ene vere ?

Niso vsi ene vere; največ jih je kristjanov in sicer:
skorej 28 milijonov je katoličanov, 3 milij. nezedinjenih Ger-
kov, 3 milij. in še nekaj več je protestantov, ki se cepijo v
luterance in kalvince, nekaj črez 1 milijon je judov, okoli
100.000 je ciganov in nekaj še drugih manj 1 judo vitih ker-
šanskih razkolništev.

4. Ali so vsi prebivalci enega rodu in enega jezika?

Tudi po rodu in jeziku so si prebivalci različni. Naj¬
več je Slovanov, okoli 18 milijonov jih je. Ločijo se v se¬
verne Slovane, kterim se prištevajo Čehi, Slovaki, Poljaki
in Rusi, pa v južne Slovane, kteri se ločijo v Serbe, Hervate
in Slovence.

Za Slovani pridejo Nemci, kterih je nekaj črez 7 mi¬
lijonov; za temi pridejo Romani okoli 6 milijonov, potem Ma-
djari nekaj črez 5 milijonov, pa še nekaj drugih manjših
narodov.

5. Kako pa to, da se avstrijanska deržava zdaj imenuje
„avstrijansko-ogerska“ deržava ?

To je storil minister Beust; ta je leta 1867 Madjarom
vse dovolil in poterdil, karkoli so 1. 1848 tirjali, in je tako
enotno in po pragmatični sankciji in oktoberski diplomi ne-
razdelilno zvezano deržavo precepil na dva kampa, to je :
vpeljal je nesrečni dualizem.

6. Kako je pa avstrijsko-ogerska deržava po dualistič-
nem kopitu uravnana ?

Oba kampa — Predlitavija in Zalitavija — imata ce¬
sarja Franca Jožefa skupej za svojega vladarja in tri mi¬
nistre, ki obravnujejo tako imenovane vz a j em n e zadeve,
to je ministra za zunajne, ministra za vojskine, ministra za
finančne zadeve.

7. Kako se pa narejajo postave za te vzajemne zadeve ?

Te postave narejajo tako imenovane delegacije,
to je poslanci, ki jih volita predlitavski deržavni zbor (zbor
naših nemško-slovanskih dežel) in zalitavski deržavni (oger-
ski) zbor.

Vsak zbor voli po 60 poslancev, in naš deržavni zbor
voli 20 poslancev iz zgornje in 40 poslancev iz spodnje
zbornice.

Kar obe delegaciji sklenete in cesar poterdi, to je po¬
stava za vzajemne zadeve.

25

8. Kako se pa obravnujejo zadeve , hi se tičejo samo
Predlitavije posebej ?

Te zadeve obravnuje predlitavski deržavni zbor s presvit-
lim cesarjem; kar zbor sklene in cesar poterdi, to je postava
za vse naše dežele takraj Litave ali pred Litavo.

9. Kaj pa je to: deržavni zbor ?

Deržavni zbor je zbor, v kterem so brani poslanci vseh
predlitavskih dežel.

10. Kako pa je ta deržavni zbor sestavljen?"

Ta deržavni zbor je sestavljen iz dveh zbornic ali hiš,
to je iz zbornice gospdde ali gosposke zbornice  in iz
zbornice poslancev ali poslanske zbornice.

11. Kaj pa je to: gosposka ali zgornja zbornica?

To je tisti del deržavnega zbora, v kterem sedijo ti-lo

gospodje: Polnoletni cesareviči (princi), polnoletni glavarji ti¬
stih avstrijanskih žlahtnikov, ki imajo velike grajščine in
kterim cesar dedino čast deržavnega zbornika podeli; — ve¬
liki škofje in knezo-škofje. Še nekterim posebno slovečim, za
deržavo ali cerkev, za vednost ali umetnije zaslužnim mo¬
žem si pa cesar prideržuje pravico, čast deržavnega zbornika
podeliti.

12. Kaj pa je poslanska ali spodnja zbornica?

To je tisti del deržavnega zbora, v kterem sedijo od
ljudstva izvoljeni poslanci.

13. Koliko poslancev in kako jih pa voli ljudstvo ?

Ljudstvo voli 353 poslancev in sicer tako-le:

češka jih voli 92, Galicija 63, Avstrija doljna 37, Mo¬
ravska 36, Štajarska 23, Tirolska 18, Avstrija zgornja 17,
Kranjska 10, Šlezka 10, Koroška 9, Dalmacija 9, Bukovina 9,
Salcburška 5, Istrija 4, Goriška 4, Terst z okolico 4, Vor-
arlberška 3.

Volitev teh poslancev je povsod razdeljena v 4 verste
v pervi versti volijo včliki posestniki (grajščaki), — v drugi
versti volijo mesta, tergi in obertnijska sela, — v tretji
versti volijo kupčijske in obertnijske zbornice, — in v če-
terti versti kmetiške občine in sicer tako-le:

Koroško :*) 1. Veliki posestniki 1; — 2. mestain
tergi:  a) Celovec  1. b) Št. Vid  in Terg; Breče,  Strasburg,
Stari Dvor, Hiittenberg; T Volfsberg,  Št. Lenard, Št. Andrej,

* Ležeče tiskani kraji so volilni kraji.

26

Št. Pavel, D. Dravberg; Velikovec,  Pliberk, Kaplja 1. c) Belak,
Št. Mohor, Bleiberg, Rute, Terbiž in Naborjet; Spital,  So-
vodnje, Greifenburg, G. Dravberg ; Gornje Belani  1; — 3.
K u p č. inobe rt. zbornica 1; — 4. Občinekmetiške:
a) Celovška  in Terska; Velikovska,  Kapeljska, Pliberška,
Doberlevaška 1; b) St. Vidska,  Breška, Kerška, Svineška,
Staridvorška; Wolfsberška,  Št. Lenarška, Št. Pavelška 1;
c) Belaška,  Rožeska, Paternijonska, Podklošterska in Ter-
biška; Borovska  1; d) Špitalska,  Sovodenjska, Milštadtska,
Greifenburška, G. Belanska in Vogliška; Št. Mohorška  in
Kotovška 1.

Kranjsko: 1. Veliki posestniki 2; — 2. mesta
in tergi:  a) Ljubljana,  in kupčij ska zbornica 1.; b) Po¬
stojna,  Idrija, Verhnika, Lož, Radolica, Terzič, Kamnik, Kranj,
Loka 1; c) Novomesto,  Višnja gora, Kerško, Kostanjevica,
Černomelj, Metlika, Kočevje, Ribnica 1; — 3. K m. o b č i n e :
a) Ljubljanska  okolica in Verhniška; Litijska,  Zatičniška, Rib¬
niška  in Velike Lašičel; b) Postojnska,  Bistriška, Senožeška,
Vipavska; Planinska,  Loška, Idrijska 1; e) Kranjska,  Ložka,
in Teržiška; Kamniška  in Podberdska, Radoliška,  Kranjska
gora 1; d) Novomeška  okolica; Kerška , Kostanjeviška; Čer-
nomeljska,  in Metliška 1; e) Kočevska; Trebanska,  Žužen-
berska; Rateška  in Mokronoška 1.

Slovensko Štajarsko: 1. Veliki posestniki 4; —

2. Mesta in tergi  na Slovenskem: a) Maribor; Slovenska
Bistrica; Slov. Gradec,  Muta, Marberg, Vozenica; Ptuj,  Št.
Lenart; Ormuž,  Ljutomer,Polstraval; b) Celje,  Žavec, Vitajna,
Vojnik, Laško; Mozirje,  Gornji Grad, Ljubno, Vransko; Ro-
gatec,  Šmarje; Brežice,  Sevnica, Kozje; Konjice; Šoštanj  1;

3. Občine:  a) Mariborska,  Slovenje Bistriška; Konjiška;
Slov.-Graška,  Marberška 1; b) Ptujska,  Ormuška, Št. Le-
nartska; Rogatška,  Šmarska; Ljutomerska,  Zgornje Radgon¬
ska 1; c) Celjska,  Vranska, Gornjegradska, Laška, Šoštajn-
ska; Breška,  Kozja, Sevniška 1.

Goriško in Gradiška: 1. Veliki posestniki 1.; —
2. Mesta in tergi:  Gorica,  Kormin, Gradiška, Cervinjan,
Teržič, Oglej, Grad, Tolmin, Bovec, Koborid, Kanal, Ajdov¬
ščina, Sežana, in pa kupčijska zbornica 1; — 3. O b č in e :a) Go¬
riška,  Kanalska, Ajdovska; Tominška,  Cerkniška; Bovška;
Sežanska  in Komenska 1; b) Gradiškanska,  Korminska,
Cervinska, Teržiška 1.

Istra. 1. Vel. posestniki 1; — 2. Mesta in
tergi:  Poreč,  Koper, Piran, Rovinj, Buzet, Izla, Mile, No-

27

vigrad, Umag, Matavun, Buje, Vizinada, Pazen, Labin, Plo-
min, Vodnjan, Pulje, Losin mali, Losin veliki, Cres, Kerk,
Voloska, Kastov, Lovrana, Mošenice in pa kupč. zb. v Ro-
vinji 1;—3. Občine: a) Portska,  Matavunska, Bujska; Ko-
perska,  Piranska, Buzetska; Vodnjanska,  Puljska, Rovin-
ska 1; b) Pazenska,  Labinska; Vološka,  Novogradska; Ore¬
ška,  Kerška; Losiška  1.

V Terstu in okolici njegovi. V Terstu voli 1. vo¬
lilni razred 1; — 2. in 3. volilni razred 1; in 4. razred in pa
okoličani volijo skupaj 1 poslanca. Kupčijska zbornica 1.

Poslance kmetiških občin  volijo od volilcev  iz¬
voljeni volilni možje  (na 500 prebivalcev pride 1 volilen
mož), poslance mest, tergov in velikih posestni¬
kov  pa volijo kar volilci sami.

Pri volitvi volilnih mož za kmetiške občine in pri vo-
litvi poslancev vsake verste je tisti izvoljen, kteri ima čez-
polovično število (večino)  glasov. Ako nikdo ne dobi te
večine glasov, odloči konečno srečkanje.

Volilno  pravico ima vsak avstrijski deržavljan, kteri
je 24 let star, samolasten, in ima tudi vse druge lastnosti v
volilnem redu za deržavni zbor zaznamovane.

Za poslanca  izvoljen biti more vsak, ki je 30 let
star, je vsaj 3 leta avstrijski deržavljan, ter ima pravico vo¬
liti ali v deželni zbor voljen biti.

Volijo se deržavni poslanci na šest  let.

14. Česa pa je treba, da kaj za postavo obvelja ?

K temu je treba, da obe zbornici eno in tisto reč skle¬
nete in cesar jo poterdi.

15. Edo pa gleda in skerbi , da se tako narejene po¬
stave izpeljujejo?

Zato skerbijo ministri in so za to deržavnemu zboru
odgovorni.

16. Kteri jezik pa je v deržamem zboru parlamen¬
tarni jezik?

Praviloma  ali v principu imajo vsi deželni jeziki
enako pravico in veljavo ; vsak poslanec more toraj govoriti
v kterem koli deželnem jeziku, — vendar pa mislimo, da se
bode v deržavnem zboru kakor dozdaj večidel  govorilo po
nemški, kar pa menda narodni enakopravnosti nobene škode
ne dela.

II. Poglavje.

Kaj mora vsak pošten domorodec storiti ?

L Razdelek.

Politične stranke.

1. Kaj je politična stranka ?

Pred letom 1848 so vso oblast samo gosposke imele v
rokah. Ljudje so davke plačevali, svoje sinove v vojsko da¬
jali in se obnašali, kakor so jim gosposke zaukazovale. Po
kancelijah so gospodje tudi po Slovenskem vse po nemško
delali, misle, da ljudstvo je zavoljo gosposke na svetu, ne
pa gosposka zavoljo ljudstva. V šolah je gospoda tudi vse
le po svoji volji zaukazovala.

Pa zdaj vsa druga poje: Avstrija je postala ustavna
deržava. Zdaj ima tudi ljudstvo kaj govoriti: priča nam je
to, da imamo srenjske ali občinske odbore, deželne zbore,
deržavni zbor in delegacije.

Od ljudstva izvoljeni ljudje toraj s cesarjem narejajo
postave za občino, za deželo in deržavo.

Mi pa pravimo: „Kolikor glav — toliko misel"; po tem
takem nekteri terdijo to, drugi spet drugo in tako se ločijo
ljudje v stranke,  od kterih je vsaka drugih misel zastran
tega, kako naj bi se Avstrija vladala in ktere postave naj bi
se narejale.

Vsi ljudje, ki so zastran tega ene in tiste misli, vsi ti
ljudje vkup delajo eno politično stranko.

2. Koliko pa je političnih strank v Avstriji ?

Najimenitnejše so te-le tri: nemško-liberalna, madjarska

in avstrijanska pravna stranka.

Perva hoče vse ponemčiti, druga vse pomadjariti, tretja
hoče pa pustiti in dati vsakemu svoje, hoče, naj ima svoje
pravice katoliškacerkev, avstrijanskaderžava,
vsaka dežela in vsak narod,  kakor je to vse ozna¬
nila v svojem programu 8. in 9. oktobra 1872.

29

3. Kaj toraj avstrijanska pravna stranka misli o ka-
toliškej cerkvi ?

Ona pravi, naj ima katoliška cerkev svoje starodavne
pravice in svobode v cerkvenih zadevah in rečeh, naj jej
ostane cerkveno premoženje in vsa njena naprava.

Alite, Slovenci mili! da tako tudi vi mislite? Mi Slo¬
venci slovimo — in to je naša naj veča čast in sreča — že
od nekedaj za dobre, zveste katoličane. Ko katoličani smo ro¬
jeni in kerščeni, ko katoličani smo izrejeni in živimo, ko ka¬
toličani bomo — ako nam Bog to srečo da! — mirno umerli
in zaspali. Zatorej nas v serce peče in boli, da se naša sveta
vera in cerkev po svetu tako sramoti in podira. Sv. Oče v
Rimu, naši škofi, naši duhovniki, naša sv. maša, naši ssv. za¬
kramenti in nauki, vse naše svetinje se gerdo zmirjajo, v
blato mečljejo in spodkopavajo. In vendar je le sv. vera
tisti steber, ki vse nosi in derži, na veri počiva ves mir in
pokoj, vse upanje in ljubezen, naše premoženje in življenje.
Gorje vesoljnemu svetu, ako se spolnijo želje tistih ljudi, ki
hočejo zatreti in pokončati našo sv. vero in cerkev: Vse
pojde po koncu in vse pojde v konec in v nič. Kaj sta hla¬
pec in dekla, kaj ata sin in hči, kaj sta delavec in kupče-
valec, kaj sta sodnik in notar, kaj sta general in cesar brez
vere in Boga?! Vladarji in ministri, generali in poslanci,
bogatini in modrijani, starši in predpostavljeni se puntajo
zoper Boga, — pa kaj se godi po svetu, kako se vrača ?
Ljudstva se puntajo zoper vladarje in ministre, vojšaki zoper
generale, šolarji zoper učenike, delalci zoper bogatine, otroci
zoper starše, posli zoper gospodarje. In sam večni Bog vč,
kaj še doživimo! Vse to odtod, ker vera umira in se zatira!
Le vera, in najpred katoliška vera nareja srečne deržave in
dežele, ljudstva in posamezne stanove. Mi Slovenci ne za¬
smehujemo, ne sovražimo in ne preganjamo nobenega člo¬
veka, bodi si vere ktere koli, pa spoštujemo, ljubimo in bra¬
nimo našo sv. katoliško vero in cerkev, in nikoli ne terpimo,
da se ona sramoti in spodkopuje. To mora tudi biti drugače;
in zatoraj se nam serčno dopada, da se avstrijanska pravna
stranka resno in krepko poteguje za sv. katoliško cerkev.

4. Kaj avstrijanska pravna stranka misli o avstri-
janski deržavi?

To-le: Avstrijanska monarhija ali deržava se ne sme
nikakor n« raztergati in deliti, ampak naj ostane cela pod

30

presvitlo najvišo cesarsko rodovino, kakor je to sklenjeno v
pragmatični sankciji leta 1713.

Zatoraj ta stranka serčno obžaluje, da se je napravil
dualizem in se Avstrija razcepila na dva kosa: Predlitavijo
in Zalita vij o. Prizadevala se toraj bode, da Madjari nakloni
na to, naj bi se sami od sebe, prostovoljno  spet
zedinili z Avstrijo in naj bi cela Avstrija dobila eno in edino
delegacijo, ktera bi obravnovala vzajemne ali ukupne zadeve
in za te zadeve eno ministerstvo, ktero bi bilo tej delegaciji
odgovorno.

Še manj pa hoče ta stranka kaj slišati o tem, naj se
napravi »personalna unija," „naj se Avstrija nasloni na Nem¬
čijo in se ž njo prav terdno in tesno zveže", „naj se naš ce¬
sarski prestol preseli bolj doli proti jutru", — nič neče sli¬
šati o ..tistih svinčenih podplatih," o magnetični gori", o „ma-
ternej deželi", kakor nekteri naših Nemcev imenujejo nemško
deržavo in po njej zdihujejo, kakor so nekdaj Judi v babi-
lonskej sužnosti zdihovali po domačiji.

Gotovo ste tudi Slovenci vsi ravno teh misli in hočete
imeti eno edino in mogočno Avstrijo; zatorej stopite k tej
stranki!

5. Kaj ta stranka misli o kraljestvih in deželah našega
cesarstva?

O tem govori njen program tako-le: »Posamezne dežele
in kronovine avstrijske deržave naj ostanejo samostalne in
naj se jim pustijo njih zgodovinske pravice; — v tem dvoj¬
nem obziru pa morejo se deželne ustave dalje razvijati in
napredovati; — deželne pravice se ne smejo drugače prena-
rejati, kakor po deželnih zborih s poterjenjem presvitlega
cesarja; — v vseh zadevah, ki niso skupne, delajo postave
le deželni zbori; deželne zadeve naj oskerbuje deželna vlada,
ki je odgovorna deželnemu zboru."

Nasprotna stranka pa je ravnokar vzela deželnim zbo¬
rom pervo in najimenitnejšo pravico, namreč: pravico po¬
slance voliti za deržavni zbor. Poslancev bode v deržavnem
zboru sedelo 353, naši domači se bojo pozgubili v tem ve¬
likem številu, in tujci iz daljnih krajev, ki naše dežele, na¬
ših potreb in želj malo ali celo nič ne poznajo, bojo o nas
lepo govorili, sklepali in postave narejali: Vsak pa najbolj
sam ve in pozna, kje ga črevelj tišči. Po pravici se je bati,
da zgubijo naše dežele pravico za pravico, in poslednjič še ime,
kakor se je godilo to na Francoskem in Španskem — pa

31

ne k sreči tek dveh dežel. Bojimo se, da ta sprememba, ta
centralizacija, to namreč, da se vsa oblast in moč iz posa¬
meznik dežel v središče, na Dunaj, prenaša, bode Avstriji
le na škodo in nesrečo. ^Nekdaj so bile dežele bolj samostojne
in kako močna in slavna je bila naša Avstrija! Kolikokrat
je slavno premagala grozovitne Turke in jih podila iz naših
dežel? Napoleon I. je velikrat premagal našo armado, veliko
naših dežel si je prigrabil in celo v cesarskem gradu Sehon-
brunn je stanoval in zapovedoval, — pa naša armada se je
hitro spet postavila na noge, Francoze premagala in cesar¬
stvo rešila. Minister Bach in Schmerling sta pa posameznim
deželam stare pravice in oblasti vzela, vso moč v središče
na Dunaj zavlekla in kaj smo doživeli leta 1859 in 1866?
Pozgubilo se je narodno posojilo več kot 600 milijonov gold.,
deržavni dolg je narastel na 3000 milijonov gold., davki so
hudo poskočili, armada je bila nesrečna in dve deželi smo
zavojskovali. Pregovor pravi: Kolo se včasih v vodi, serce
pa v maščobi utopi; toraj ne vsega na Dunaj !

Mi Slovenci hočemo Avstrijo mogočno, srečno in
slavno; — naj se toraj tako uravna, kakor je bila nekadaj
v svojej moči, sreči in slavi. Tudi mi Slovenci smo za to,
da ostanejo dežele samostojne in da imajo deželni zbori to¬
liko pravic, kolikor jih je največ mogoče, pa tako da Av¬
strija ostane edina, nerazdeljena in močna na podlagi prag¬
matične sankcije in oktoberske diplome.

6. Kaj misli ta stranica o ljudstvih ali narodih, lci v
Avstriji prebivajo ?

Misli jim vsem dati narodno ravnopravnost;
kakor nosijo vsi enake butare, naj vživajo vsi tudi enake
pravice.

Program njen pravi:

»Povdarja in misli delati ta stranka za to, naj bojo vsi
narodi popolnoma ravnopravni, posebno v šoli in v kanceliji;
— naj se narodne manjšine varujejo po posebni postavi, ki se
med tem napravi, ko se narodna sprava obravnuje, in naj
se ta postava pridene med poglavitne deželne postave."

Gotovo mi Slovenci vsi, ki nosimo težki jarem tujega
jezika že leta in leta po šolah in kancelijah, to dokaj radi
in veseli slišimo, in seično želimo, da bi vse to skorej res¬
nica postalo. Pa kaj — po vradnijah in kancelijah se še vse po
nemško dela! V kanclijah gre za naše premoženje in blago,
za našo čast in prostost, za našo kri in življenje. Mi Slo¬
venci nosimo vsi ravno tiste butare, ki jih nosijo druga

32

ljudstva; zakaj da bi tudi ne imeli ravno tistih pravic, ki
jih uni imajo ? Imeli jih pa 'bomo, ako zmaga avstrijanska
pravna stranka.

7. Kaj pa ta stranka misli o šolah ?

V programu se bere o šolah to-le:

a) „Šolske postave narejajo, kar zadevajo politično stran,
deželni zbori.

b) Ljudske šole naj spet bodo ali ostanejo verske; le
tako bodo zadostile družini, cerkvi in deržavi.

c) Cerkvi (oziroma posameznim verskim društvom) se
pusti pravica, nadzorovati in voditi šole.

d) Pri poduku in reji otrok ima tudi družina svoje pra¬
vice, v katere se toraj deržavna šolska postavodaja ne sme
vtikati. Otroke prisilovati v šolo, plačevati šolnino (šolsko
večo, davek) v smislu, kakor želijo naši nasprotniki, nikakor
ne grč.

e) Sedajna šolska postava se žalibog mnogo pregrešuje
zoper vsa ta zdrava načela; treba je toraj delati na vsaki
postavni način, da se sedajna šolska postava prekliče, ter
nova napravi po zgor omenjenih načelih. Na to delati, da se
to doseže, spozna naša stranka kot živo potrebo in toraj kot
svojo sveto dolžnost."

S tim bojo vsi Slovenci gotovo ene misli, saj se sliši,
kako ljudje tožijo: Zdaj je šola veliko drajša; otrok mora
od 8. do 14. leta v šolo hoditi in se večidel v ptujem nem¬
škem jeziku veliko praznih reči učiti; — gospodov, ki hočejo
v šoli zaukazovati, je zdaj na cente; — slovenščina in sv.
vera se po naših šolah le večkrat posaja za duri, — šolske
hiše se stavijo prevelike in predrage: — za molitev, za sv.
mašo, za ssv. zakramente le malo mara nova šola, — učeniki
le radi podirajo, kar kateheti stavijo; — občine skoraj nimajo
nobene bolj imenitne pravice pri svojih šolah, še učenika,
ki jim ni po volji se ne morejo ubraniti ali znebiti.

Avstrijanska pravna stranka vse te pritožbe pozna in
čuti; zatoraj pravi v programu, da se bo na vso moč pote¬
govala za to, da šole postanejo verske  in sicer pri nas
kerščansko-katoliške, — narodne  to je pri nas slovenske
pa tako, da se poznej, ko otroci že slovensko dosti znajo,
tudi nemški uči, — da bojo šole kolikor mogoče dober
kup  pa tako, da se učenikom plača ne zniža, temuč le tako,
da hojo ljudje davek za šolo ložej plačevali; in slednjič da
dobijo tudi občine pri svojih šolali več pravic, post.: damo-

33

rejo nove učitelje višini oblastnijam vsaj priporočati in
predlagati.

8. Kaj misli ta stranka pa še kaj druzega prenarediti
in za ljudstvo storiti ?

Ta stranka ima še veliko drugih reči na sercu, ki si
jih misli po postavnej poti prenarediti. Marsikaj se jej do¬
zdeva narobe.

Narobe je:

a) da so se napravile tako velike občine
ali soseščine.

Tukaj naj se prebere še enkrat, kar je na strani 10
od majhenih občin rečenega. K temu pa še dodajemo: Sperva,
ko so se nove občine snovale, so ljudje res prav pametno
hoteli imeti majhne občine. Deželni odborniki in drugi urad¬
niki pa so jih sčasom zvodili na svoje limance in abotni in
zapeljani ljudje so se poganjali za velike občine. Minulo pa
je le malo let in že se marsiktera občina za ušesmi praska,
prosi in prosi, pa ne more se več znebiti kljupe, ki jo veže
v veliko občino. Zatorej dohaja deželnim zborom vsako leto
sila prošinj, da bi se ta ali una velika občina rezvezala spet
v več majhnih občin. Deželni zbori pa le odbijajo te prošnje
in jih bojo, dokler bojo ljudje le same dohtarje, notarje,
uradnike, pisarje, fužinarje itd., za poslance v deželni zbor
volili.

Narobe je:

b) da se je županom natvezlo preveč
opravil.

Župani ali občinski predstojniki imajo toliko opraviti,
da bi jim skoraj treba bilo devete šole, treba jim je zdaj, da
bi bili visoko študirani. Kmet pa ima drugih domačih opravil
in skerbi črez glavo. Župani naj oskerbujejo samo srenjska
opravila, postavim: naj gledajo na srenjsko premoženje (gore,
pašnike, njive), šolske naprave, naprave za siromake, poso¬
jilnice itd. Una opravila naj se izročijo gospodom, ki so na
to učeni.

Narobe je:

c) da so se osnovale okrajne glavar  ij  e
(Besirkshauptmannschaften). Te so tako obširne in razdjane,
da ima ubogi, vpehani kmet po 10—12 ur hodd do svoje
gosposke! Ali bi ne bilo, postavim, veliko boljše, da se tisti
gospodje, ki zdaj v Velikovcu sedijo na enem kupu, razsta¬
vijo tako, da eden stanuje in uraduje v Železni Kapli, drugi

34

v Doberli vasi, tretji v Pliberce, šterti v Velikovcu, in tako
dalej, kakor je bilo prav pametno, in ročno nekadaj. Tako
bode gosposka blizo in vsred ljudstva, tudi bode bolj varno,
ker bojo tudi beriči in žandarji bolj blizo, in denar se bo raz¬
delil bolj pravično med celo okolico, ker ne bo se ves stakal
le v eno mesto.

Narobe je:

d) da niso vse uradnije ali kancelije,  s
kterimi ima prosti kmet največ opraviti, na enem in tistem
kraju. Tako mora večkrat zdelani kmet terkati veliko ur od
Poncija do Pilata. Lehko se sgodi, da jo kmetič iz Kotelj
priterka v Velikovec, tam pa ves prestrašen in še zasmeho¬
van zasliši: Ta reč spada pod sodnijsko oblast v Pliberce
in mora spet nazaj. — Vse druga bi pa bila, ako bi bile vse
uradnije v tistem kraju, morebiti v tistej hiši, tako bi jo
kmetič vsaj le za nekaj stopinj mogel zabosti.

Narobe je:

e) da varnost in redpodeželi boljinbolj
zginjaoddnedodne.  Že kure v kocu, ja že ure v
žepu niso več varne! Žandarmerija naj se toraj pomnoži in
bolj primerno rastavlja, potepuhi in tatje naj se ostrejše stra¬
hujejo. Nekdaj sta dva beriča in kordeva več opravila, kakor
zdaj pol ducet žandarjev, ako ravno so ti zdaj veliko drajši.

Narobe je:

f) da se toliko štempeljnov, in skorej za
vsako malo reč notarjev ali advokatov po¬
trebuj  e. Prej so cesarski uradniki sami vsake sorte pisma
narejali, zdaj pa ali ne smejo, ali nočejo ali časa nimajo,
— za vsako stvarico mora biti notar. Reč, za ktero pravda
teče, je morebiti 70—80 krajcarjev vredna, na notarja in na
stempeljne pa gre 10—15 rajniš. Za to, da dobiš kakih 2—300
fr. na posodo, moraš dajati 20 — 30 fr., ja! jaz sem celo slišal
praviti od nekega notarja, ki je za to, da je iz hranilnice
dobil 400 fr., koj precej na mestu za se obderžal 100 fr. in
le 300 fr. bornemu kmetu izročil. Notarji in advokati so bili
in bojo; ali drugače se mora ta reč uravnati. Kar človek
sam zna in more narediti, naj tudi sam nareja. — In zdaj
še tisto drago in sitno legaliziranje, da je treba vsak podpis,
da velja, pri notarju poterditi!

Narobe je:

g) da se preveč postav kuje, da človek
skoraj ne ve, kje mu glava stoji.  Čemu je postava,
da se sme ženiti, kdor le hoče; čemu postava, da sme vsak

35

po svoji volji od svoje hiSe prodajati kos za kosom, da mu
slednjič nič ne ostane, kakor prazne stene in luknjasta streha;
čemu postava, da sme vsak po svoji volji od posojenih denar¬
jev jemati po 10, 20, 50 od sto; čemu postava, da po ječah
ne sme več ketina rožljati in palica peti? Na te in se druge
postave bi še bili lehko in radi čakali leta in leta.

Narobe je:

h) da deželni zbor ne skerbi, naj bi se po
deželi napravile zavarovalnice in posojil¬
nice  (Assekuranzen und Vorschusskassen). Koliko denarja
gre v ptuje dežele na zavarovalnice; ves ta denar bi se lehko
ali celo prihranil ali pa vsaj bi v deželi med nami ostal. —
Kako težko se dobi v sili in potrebi nekaj rajniš na posodo;
zraven pa mertev leži marsikteri goldinarček v omarji, ki bi
se lehko doma v posojilnico vložil na lepe obresti, zraven bi
pa se s tim še sosedu pomagalo!

Narobe je:

i) da se kmečkemu stanu tudi prišker-
čujejo politične pravice.  Le poglejmo samo na Koroško
volilno postavo. Veliki posestniki, kterih je 104 in ki plačujejo
50.830 fr. davkov, imajo pravico voliti 10 poslancev v deželni
zbor. — Mesta in tergi, ki štejejo 45.956 prebivalcev in pla¬
čujejo 142.594 fr. davkov, volijo 9 poslancev. — Kmetiške
občine, ki štejejo 290.544 duš in plačujejo 586.226 fr. dav¬
kov, volijo 14 poslancev. Po tem toraj pride pri velikih po¬
sestnikih na 10 duš in na 5086 fr., pri mestih in tergih na
5106 duš in na 15.844 fr., pri kmečkih občinah pa na 20.746
duš in na 41.872 fr. davkov 1 poslanec. To je čudno, mora
se prenarediti.

Narobe je:

j) da davki in plačila tako silno naraščajo.
Le malo poglejmo, kako so deržavni stroški in ž njimi tudi
davki naraščali. V nekej knjižici, ki jo je c. k. vodja Czoernig
1. 1861 na svitlo dal, se bere to-le:

Leta 1781 so znašali vsi deržavni Stroški 65 milijonov;
— 1. 1813 pa 111 milj.; — 1. 1836 pa 156 milj.; — 1. 1849
že 255 milj.; — 1. 1858, ko je dr. Bach s svojo centralizacijo
zvonec nosil, 367 milj.; 1. 1873, kakor stoji v deržavnem za¬
koniku, pa znašajo deržavni stroški le samo za Predlitavijo že
289,929.292 fr. Ravno po teh stopinjah in razmerah pa mo¬
rajo naraščati tudi davki in plačila. Veliko jih je pa ljudi,
ki mislijo, da bi se dalo marsikaj prihraniti, ako bi se vpe-

3 *

36

ljala prava avtonomija in se politične pa sodnijske oblastnije
bolje osnovale; — ako bi se pri vojaščini posebno zastran pen-
zijoniranja in zakladovanja drugače ravnalo; — ako bi se bo¬
gatinom, ki stavijo železnice, ne garantirale obresti ali interesi
(te obresti znašajo zdaj na leto še črez 15 milijonov gold.);
ako bi se njih podvzetnikom in njih svetovalcem bolj na perste
gledalo, da bi ljudje, kakor je Schmerling v gosposkej zbor¬
nici sam rekel, črez noč ne mogli postati milijonarji. Med
sedajnimi deržavnimi poslanci je zdaj 86 opravilnih sveto¬
valcev (Verwaltungsrathov), ki si svoje mošnje bulajo s ker-
vavo zasluženim dnarjem ubogega ljudstva.

Narobe je:

k) da je nova v o jaška postava posebno proti
gospodom, ki se na duhovni stan učijo, tako
čudno osnovana.  Le tisti mladeneč, ki pred svojim dvaj¬
setim letom stopi v semenišče, sme lepo naprej študirati in
brez overe za duhovnika posvečen biti. Kdor pa že v osmej
ali kakej nižej šoli pride k vojakom, tisti mora celih 9 let
pri vojakih doslužiti, preden da sme za duhovnika posvečen
biti. Zavoljo tega se tudi tako malo gospodov oglaša za du¬
hovni stan, in duhovnikov od leta do leta več pomanjkuje.

Vse to in še marsikaj, kar je ljudstvu na škodo in ob¬
te žo, avstrijanska pravna stranka obžaluje in bode, ako k
oblasti pride, vse žile in moči napenjala, da se to prenaredi
in poboljša.

9. Ali slovensk domorodec ne pristopi k tej avstrijan-
ski pravni stranhi?

Se ve da vsak Slovenec, kteremu serce bije za „vero,
cesarja in domovino," vsak rad in hitro k njej pristopi, kajti
kar ta stranka misli in hoče, ravno to misli in hoče tudi
vsak domorodec, — pa ne pristopi samo k tej stranki, temuč
jo tudi resnično podpira.

10. Kako pa podpira domorodec to stranko ?

Podpira jo s tim :

a) da razširja njene bukve in časnike;

b) snuje ali snovati pomaga katoliško-politična društva 5

c) napravlja ali napravljati pomaga tabore, in

d) da voli v duhu in po misli te stranke.

II. Razdelek.

Bukve in časniki.

1. Zakaj je treba bukve in časnike te stranke razširjati?

Kdor le količkaj brati zna, sega rad po bukvah in čas¬
nikih, kteri mu donašajo raznih novic, ki se godijo po svetu;
kteri ga podučujejo o tem in unem in mu delajo kratek čas.
To je vse lepo in hvale vredno. Ni pa vse eno, ali kupuje
človek te ali une bukve in časnike. Zgodi se lehko, da za svoj
dnar človek kupi hudega strupa namesto zdrave, tečne jedi,
— da plačuje take bukve in časnike, ki ga pohujšujejo in za¬
peljujejo, ki mu najdrajše svetinje zasramujejo, ki mu podkopu-
jejo časno in večno srečo in po verhu ga še prav dobro psujejo.

Bukve in časniki pa, ki služijo avstrijanski pravni stranki,
so vsi pošteni in hvalevredni, pri njih se ni bati nobene ne¬
varnosti in nobenega zapeljevanja. — Dalje s tim, da si ljudje
te bukve in časnike naročujejo, podpirajo te bukve in časnike,
da morejo bolj krepko na noge stopati in svoj glas povzdi¬
govati. Da nasprotniki naši svoje glave tako visoko nosijo,
in po vesoljnem svetu tako rogovilijo, tako da vse pleše ali
raja, kakor oni piskajo, — pride, kakor vsakdo dobro ve, od¬
tod, da imajo po celem svetu skoraj vse veče časnike na svojej
uzdi, — ti nosijo njih misli in nauke po svetu in sejejo hu¬
dobno seme, kterega žalostno in strašno sadje vidimo rastiti
pred svojimi očmi.

Pa je tudi groza, koliko denarja naši nasprotniki za
bukve in časnike svoje stranke vsako leto potrosijo! Tu gre
na milijone in milijone! Liberalni časniki na Dunaju štejejo
po 20—30.000 naročnikov!

Kar to stran zadeva, zamudili smo že marsikaj in dolžni
smo to popraviti: Podpirajmo bukve in časnike svoje stranke!

2. Kako pa more domorodec te bukve in časnike pod¬
pirati ?

To se godi tako-le:

a) Naj si vsak, kdor le količkaj premore, naroči sam
za-se vsaj e n časnik naše stranke;

b) ako pa eden tega ne premore, naj se jih združi več
in si naročijo en časnik;

c) naj časniki in bukve ne ležijo mertvi v kakem ko-
tiču, temuč naj se izposojajo in hodijo od hiše do hiše;

d) naj se pri tej ali unej priložnosti kaj novega in za-

nimivega bere ali pripoveduje in časnik ali knjiga imenuje
in pohvali, kje se je to bralo; ljudje postanejo radovedni in
jih mika kupiti si ta časnik ali knjigo !

e) naj si premožniši domorodci več iztisov kakega čas¬
nika ali kakih bukev omislijo in jih darujejo ljudem, ki radi
h er 6, pa si kaj kupiti ne morejo;

f) naj si domorodci poskušajo napraxiti farno bukvarnico,
iz ktere se morejo bukve in časniki zastonj ali za majhen
denar izposoj evati za nekaj časa.

III. Razdelek.

Katoliško - politična društva.

1. Kaj pa so Icatolišlco-politična društva ?

So društva, ki se zato poganjajo in trudijo, da se po¬
litika dela tako, kakor uči, kaže in zapoveduje sv. katoliška
vera, to je: da se daje cesarju, kar je cesarjevega in Bogu,
kar je božjega.

2. čemu pa so taka društva?

Veliko dobička donašajo:

a) V teh društvih se ljudje zbirajo, seznavljajo, poduču-
jejo, vnemajo in vterdujejo. Človek vidi, daje  toliko ljudi tudi
njegovih misli, da šteje toliko prijatljev in pomagalcev, to
mu daje serca in moči, to mu vlija upanja in veselja.

b) V teh društvih dobi človek lepo priložnost, prijatlje
svoje svariti pred nasprotniki, — jim kazati, kam merijo in
kaj hočejo, — jim naznanjati, ktere bukve in časnike naj
si omišljujejo, kterih naj se pa varujejo.

c) Tudi kaka poštena veselica, kaka beseda, igra itd.
se najložej v teh društvih napravi in izpeljuje.

d) Potrebne so posojilnice, hranilnice, zavarovalnice.
Politična društva so lehko pervo seme, iz kterega ta ali una
lepa naprava priraste.

e) Dalje imajo take društva postavno pravico, naprav¬
ljati prošnje, resolucije, upornice, adrese, kamorkoli si bodi,
jih podpisovati in odpošiljati na dotično mesto. Tako se je
že večkrat godilo po vsem Slovenskem, in Slovenci smo po
društvih cesarju in ministrom, papežu in škofom, deželnim
in deržavnim zborom svoje misli in želje že večkrat na zna¬
nje dajali.

39

f) Taka društva se lehko kakor mreža razgernejo po
celej deželi, da stranka dela v enem duhu in po enem kopitu:
»Složno, složno bratje mili,“ složnost in edinost velja in zmaga.
To se ve da je res, da taka društva po postavi med seboj ne
smejo imeti nobene zveze, tudi ne si dopisovati in se po¬
govarjati; pa časniki že naznanjajo, kaj je to ali uno društvo
sklenilo in storilo, in tudi drugod se to lehko sklene in stori:
Eden streli popred, drugi pa za njim.

3. Kako se pa napravljajo kaloliško-politična društva ?

O tem imamo posebno postavo, ktera velja 20 kr. in se

dobi po vseh knjigarnicah. Po tej postavi ima vsakdo pra¬
vico, tako društvo osnovati, kjer koli si bodi. Le pravila ali
štatute je treba deželni vladi predložiti, da jih pregleda in
v znanje vzame.

Najmodrejše bode tako-le: 3—4 domorodci se spogovo-
rijo in eden naj naznani v Celovec, Maribor itd. katoliško-
političnemu društvu to svojo misel; tam dobi morebiti že
tiskana ali litografirana pravila in tudi na tanjko zve, kar mu
je še več storiti treba. Učimo se od nasprotnikov svojih; ti
dobro poznajo moč in veljavo takih društev; zatorej jih*snu¬
jejo po celej deželi, jih po svojih časnikih podučujejo, spod¬
bujajo in vodijo. Ne branimo jim tega, dokler delajo po po¬
stavi, le učimo se od njih in delajmo tudi mi tako.

4. Koliko naj si pa napravi takih društev?

Najbolje bi se veda bilo, ako bi vsaka fara imela za-se

svoje društvo. Pa menjka še dostojne politične omike in
pravega ognja med nami; zatoraj ljudje k tem društvom
tako pogostoma ne pristopajo in ne dohajajo, kakor bi bilo
želeti; dalje tudi terda hodi za govornike pri društvenih
shodih. Zatoraj hode za zdaj  dosti dobro, ako sezavsako
d ekanij  o osnuje kat. pol. društvo, ki svoje shode obhaja
zdai v tej zdaj v unej fari, in hodi od kraja do kraja. Tako
imajo ljudje k shodom bližej, slišijo vedno nove govornike,
pa tudi govorniki se ložej najdejo.

IV. Razdelek.

Taborji.

1. Kaj pa je to  — tabor?

Tabor je shod pod milim nebom, to je: Ljudje se po¬
vabijo, naj se ta ali uni dan ob določenej uri kjerkoli zbero,
da se jim bo ta ali una novica povedala, ta ali una reč raz-

40

kladala. Že smo imeli po vsej Sloveniji preslavnih taborov;
zbralo se je bilo ondi ljudi na tavžente, ki so mirno in ve¬
selo poslušali goreče govornike. To je bilo lepo in veselo! Kar
so v katoliškej cerkvi ljudski misijoni, to so taborji na po¬
litično stran: Kar se tu vidi in sliši, človeku sega do živega,
razveseljuje goreče, podučuje nevedne, poterduje omahljive,
zbuja zaspane in vnema merzle.

2. Kako se pa napravi tabor ?

Tako-le: Najprej se poišče pripravno mesto pod milim
nebom in se oskerbijo govorniki; potem kdor koli to naznani
vsaj tri dni popred dotičnej c. k. okrajni glavariji. Medtem
se delajo priprave, razpošiljajo na vse vetre vabila in ob do-
ločenej uri se tabor začne.

Dobro napraljeni in srečno izpeljani taborji imajo ne¬
izrečeno moč. To vidimo na Angleškem, kjer se pa pravijo
„Meeting“. Kedar se bližajo volitve, ali kedar se bere ali sliši,
da misli parlament ali deželni zbor to ali uno postavo na¬
rediti, ali da je kak poslanec to ali uno govoril v parlamentu,
— koj pri priči se skliče tabor ali meeting, ki brez vsega
usmiljenja ojstro prerešeta j e in hudo obdeluje, kar se je go¬
vorilo in sklenilo ali se namerja skleniti. Angleški taborji so
že marsiktero nesrečo in škodo odvernili in marsikaj pamet¬
nega in dobrega spravili na noge. Preslavni katoličan 0’Connell
je po taborjih katoliškej cerkvi privojskoval pravic in svoboščin.
Pojdimo in storimo tudi mi tako in sklicujmo Slovence na
pravem mestu in ob pravej priložnosti na tabore!

V. Razdelek.

Volitve.

1. Ali so volitve imenitne?

Volitve so neizrečeno imenitne.

Avstrija je namreč ustavna  deržava; torej postav ne
dela cesar ali ministri, temuč postave si dela ljudstvo samo.
Giodernjati in tožiti nič ne pomaga; po toči zvoniti je zastonj;
kakoršne zastopnike ali poslance si ljudje izvolijo, take po¬
stave tudi imajo — dobre ali slabe, pravične ali krivične, ko¬
ristne ali škodljive. Zatorej Slovenci! spoznajte, kako ime¬
nitne da so volitve, naj si bojo volitve za občinski odbor, za
deželni ali deržavni zbor. Vse so preimenitne, — spoznajte in
k sercu si vzemite to, pa delajte!

41

2. Kaj pa je storiti , da dobimo dobre volitve?

Marsikaj je storiti pred  volitvami in pri volitvah.

3. Kaj je storiti pred volitvami ?

Vojščaki se vadijo za boj že tedaj, ko je še vse mirno
in tiho in še nihče morebiti na vojsko ne misli. Kedar je so¬
vražnik že pred durmi, tedaj se še le pripravljati, oborože-
vati, zakladati in vaditi, to bi bilo seveda prepozno. Ravno
taka je tudi pri duševni vojski, ko se različne stranke spri¬
mejo in bijejo duševno bitev.

Treba seje torej pripravljati na nove volitve; no! kako pa?

Domorodec naj si prizadeva:

a) Da napravi politično stranko  pa brez vsega

nepokoja, brez vse jeze in sovraštva. To nikoli ni dobro, če
je pšenica in ljubka skupej v enem Žaklju; tiste šalobarde,
ki niso ne krop ne voda, ne riba ne miš, so maloprida. Na
eno stran se mora vsak pošten mož nagniti, z eno stranko
mora potegniti: „Kdor ni z menoj, je zoper mene.“ Pošten
domorodec naj toraj svoje ljudi spoznavlja in zbira. Očitne in
zagrizene nasprotnike  pri miru pusti: Černca zastonj

umivaš; — b o j e č e in omahljive tolaži in oserčuje; — zanes¬
ljive  prijatije pa vabi in zbira v eno kolo. Rajni profesor
dohtar Jak. Zupan so rekali: »Gospodje domorodci! glejte,
da vas bode zmiram več!“

Domorodec naj si prizadeva:

b) Da ljudi svoje stranke v političnih za¬
devah poduč uje in izobražuje.  V ta namen naj
priporoča bukve in časnike svoje stranke; — naj snuje ali po¬
maga snovati katoliško-politična društva; vabi in prosi druž-
nike, naj k zborom pridno dohajajo, pri zhorih naj govori
sam in si priskerbuje še tudi drugih govornikov; — po zborih
pa v kak časnik naj naznanja, kaj se je pri zboru govorilo,
obravnovalo in sklepalo.

Domorodec naj si prizadeva:

c) Da ljudem zaupanje vdihuje do perva-
kov svoje stranke.  Vsak pobtično izomikan in zrel na¬
rod ima svoje pervake, na kterih besedo posluša in se zanaša,
prisega in se bije. Tako mora tudi pri vsaki stranki biti.
Posamni udje morajo zaupanje in prepričanje v sercu nositi,
da jim pervaki dobro hočejo, da ne iščejo njih volne, temuč
le njih srečo.

42

To se pa doseže s tim:

Da domorodec svojim ljudem razklada, a)  kaj per-
vaki hočejo. Naj torej naši domorodci dobro in tenjko prebi¬
rajo in prevdarjajo vse, kar je bilo zgorej na straneh 27 itd.
rečeno o programu avstrijanske pravne stranke. Kjer se več
družnikov zbere, bodi pod lipo, ali za mizo, ali v zboru, po¬
vsod domorodec o našej stranki kaj pove in razklada, zdaj
to zdaj uno točko našega programa.

Potlej naj domorodec pove:

^Kaj je ta ali uni pervak naše stanke
že storil za ljudstvo.  Govoriti in sladke obljube
delati, to je kaj lehko; ali delati, se truditi, se po smeho-
vanju in zasramovanju izpostavljati, v nevarnosti se po¬
dajati , tudi zgube in škode se ne bati, — to je pa
druga, to je težavna pa tudi bolj redka reč. Domorodci!
Kar ste lepega in slavnega brali ali slišali od kakega per-
vaka, natvezujte pred svojimi ljudmi na veliki zvon, da se
čuje daleč in široko okoli. Ako pa vidite ali slišite, da se
pervaki čemijo in se zaupanje do njih spodkopuje, — ne
molčite, spodbijajte in izgovarjajte, čistite in branite kolikor
je le mogoče : „Sloga podpira, nesloga podira."

c)  Slednjič se pridobiva zaupanje do svojih pervakov
tudi s tim, ako se ljudem ob pravem času in na pravem
mestu mirno in nestrastno kaže in razklada, kaj naši
nasprotniki hočejo  in počenjajo. Nasprotniki naši
se po celem svetu bahajo, da so oni odpravili desetino in
roboto. Pa tudi ljudje naše stranke so v deržavnem zboru
1. 1848 za to govorili in glasovali, — tudi našim ljudem
se od tega, da bi se desetina in robota spet vpeljala, še
sanja ne; liberalci pa bojo tako dolgo šole snovali, tako
dolgo po cerkvenem premoženju segali, da bojo ljudem, ki
bojo učenike in duhovne hotli imeti, novo desetino in roboto
na vrat obesili. — Naši nasprotniki po celem svetu trobijo,
da jim le sreča in blagor ubogega ljudstva pri sercu leži.
Zraven pa le oni za mastnimi službami segajo, si le svoje
mošnice pitajo, le oni lenobo prodajajo in dobre volje uži¬
vajo. Nekdaj ubogi Šindler si je kupil kraljevsk grad in
Griskra je postal milijonar. Ljudstvo pa le toži in zdihuje,
ko odpre svoje davkovske bukvice, ko pogleda svoje sinove,
ki morajo skoraj vsi pod mušketo, ko vidi svoje hleve in
hrame, kako se bolj in bolj praznijo. — Naši nasprotniki

43

terdijo in prisegajo, da nimajo nič zoper vero in cerkev.
Zraven pa sv. Očeta papeža, škofe in duhovnike zmirjajo
in preganjajo, ljudem pa božjo službo in besedo jemljejo:

— v Švajci je bilo 97 duhovnikov ob službo djanih, cerkve
so bile zaperte, in več kot 50.000 katoličanov je brez sv.
maše, ssv. zakramentov in pridige. — Naši nasprotniki se
radi imenujejo in hvalijo, da so posebni prijatelji kmečkega
stanu. Zraven pa ljudje liberalne stranke kmečka posestva

— njive, gore, vinograde, pobišja -— kupujejo in kmete ob
hišo in zemljo pripravljajo, da iz posestnikov postanejo na¬
jemniki, iz gospodarjev pa hlapci. Ni dolgo, kar so liberalci
pokazali, kako lepo skerbijo za kmečki stan. Na Dunaju
so bogatini, ki so na „borsi“ s papirjem strašno visoko
igrali, pred nekimi dnevi zgubili 1200 miljonov. Strašen
ravs in kavs je postal ne samo na Dunaju, temuč tudi po
drugih mestih. Pa kaj so liberalci počenjali, da bi se tem
igralcem in sleparjem hitro in zdatno pomagalo ? Letali so
od Poncija do Pilata, da bi pomoči dobili; še na to so
tiščali, naj naša c. kr. vlada pomaga in dnarja, ki ga iz naših
davkov nabere, tem ljudem posodi. [ Še se spominjamo,
kako je pred nekimi leti — 8—10 let bo — jelo dnarja
zmanjkovati, in kako so kmetje prišli v strašne stiske. Hiša,
živina, zemlja ni imela skoraj nobene vrednosti, za nekaj
rajnešev 'so šle zavoljo malega dolga kmečka posestva na
kant in so prišle poštene družine ob vse. Kje so pa tedaj
bili naši liberalci, da bi bili na pomoč pritekli nesrečnim
kmetom na deželi. Liberalni ptički niso ganili ne jezika,
ne peresa, ne noge, saj ni šlo tedaj za judovske milijonarje,
temveč le za uboge kmete. — Naši nasprotniki se široko-
ustijo, kako da bojo v deželnem ali deržavnem zboru za
svoje volilce, za ubogo ljudstvo na noge stopili in se poga¬
njali. Poznamo gospode, ki so sperva res malo zobe kazali,
pa liberalna stranka jim je ta ali uni dobiček ponudila, in
vse je bilo pri kraju. Gospodje Kljunovci še niso pomerli!
Na take dogodbe, kterih se vsak dan dosti bere po časnikih,
naši prijatlji naj dobro pazijo, jih ob pravem času in na
pravem mestu svojim ljudem povedč in tako liberaluhom
prelepe šeme znad obličja potegnejo. Tako bode vsak pa¬
meten človek takim dobičkarjem in sleparjem herbet poka¬
zal in upanje do pervakov naše stranke se bode oživljalo,
razširjalo in uterjevalo. Tako bojo vse zanjke in limance
naših nasprotnikov zastonj.

To naj dela domorodec pred volitvami!

44

4. Kaj je storiti pri volitvah ?

Vnet in previden domorodec že pred volitvami, ko je
se vse tiho in mirno, ne počiva in ne miruje; — kedar pa
se razpišejo volitve in pride čas volitve, tedaj pa še le prav
napne vse strune in žile in dela na vse kriplje.

Pa ni modro delati tako v en dan 5 delati je treba pa¬
metno in previdno. Kako pa?

a) Pred vsem je treba napraviti krajni volilni
odbor.  Trije-štiri možje ene fare ali občine se spogovorijo
in sklenejo, uzajemno in složno delati pri volitvah. Ni treba
nobenega dovoljenja. Najprej ti možje naznanijo to, da so
napravili krajni volilni odbor, centralnemu volilnemu odboru
v glavnem mestu in ostanejo ž njim v zvezi tako dolgo, da so
volitve pri kraju. Ta krajni volilni odbor vzame vso volilno
reč v svojo roko in jame serčno in potem krepko delati;
kako pa ? Tako le:

b) naj za dobre volitve agituje.  Kaj pa je
to agitovati ? To se pravi: Delati in si prizadevati, da si
jih več pridobi k svojej stranki in da jih nakloni na to,
naj volijo po njegovej volji, — to se ve, da se mora vse
goditi po postavnem, pravičnem potu. To po naših mislih
ni samo le pravica, to je clo dolžnost  vsacega rodo¬
ljuba, ki je volje pošteno in resnično delati za „vero, ce¬
sarja in domovino;"

c) naj pregleda volilne imenike,  to je, naj
pregleda zapisnike, v kterih so zaznamovani tisti, ki imajo
voliti volilne može. Volilna postava pove, kdo ima to pra¬
vico. Ako se najde, da je kdo naše stranke izpuščen, naj
se tirja, da se vzame v imenik. Ako pa je kdo iz nasprotne
stranke vpisan med volilce, ki nima pravice voliti, naj se
tirja, da se izbriše. Posebno se je potegniti za to, da se
posestnice  vpišejo; kajti one se ne smejo osebno ude¬
leževati volitev, vendar pa velikrat ravno njihovi glasovi
odločijo volitev in zmago. Zatorej domorodci, pozor! Pre¬
gledujte imenike pa ob pravem času, da ne zamudite dobe,
do ktere se reklamacije ali popravki prejemljejo.

Dalje krajni volilni odbor

d) naj skliče zbore, v kterih se volilci
s p o g o v a r j a j o i n p o s v e t u j e j o, k o g a bojo vo¬
lili.  §. 14  deželnega volilnega reda pravi odločno, da ima
o času, ko so volitve razpisane, vsak  volilec pravico, vo¬
lilce sklicevati v zbore. Ni treba, da se to kakej gosposki
naznani, še manj da se za dovoljenje prosi: Možje volilci
se zberč in posvetujejo.

45

V teh zborih se najprej sklene, kteri volilni
možje  se bojo volili. To, bi rekel, je najimenit¬
nejša in poglavitna reč. Volilni možje odločujejo,
ali bode zmaga naša ali ne; kajti če imamo zanesljive,
zvedene in poštene volilne može, je volitev poslanca potem
malenkost in igrača. Ti se ne dajo ne premotiti, ne pod¬
kupiti, ne prestrašiti nikomur; stojijo terdno kot skale in
ostanejo mož-beseda.

Zatoraj preiščite in prerešetujte vse volilce cele občine
ali fare, in zberite si tiste za volilne može, ki so že pri
poprejšnjih volitvah se deržali kot poštenjaki in korenjaki;
une pa, ki so jo vam že zvili in se skazali kot figa-može,
ali take, ki so očitno drugih misel, ali ki nimajo pri sose¬
dih spoštovanja, ljubezni in zaupanja, take pa le pustite pri
miru in jih ne jemljite za volilne može.

Naše dni ni varno voliti župane in občinske pisarje ;
te imajo večidel okrajni glavarji in drugi uradniki na uzdi:
Roka roko vrniva. Bodite toraj previdni na vse strani! Po¬
sebno pa varujte se tistih širokoustnih bahačev, ki so nekaj
v šolo pokukali in že mislijo, da so politični modrijani.
Ti marajo za vašo srečo toliko, kolikor mi za lanski sneg
in se bojo le malo namerdali, ako vas tudi na meh dero.
Imate med seboj dosti poštenih in pametnih domačinov,
ki z vami delijo srečo in nesrečo, veselje in žalost, ki tudi
naj bolj poznajo vaše reve, težave in potrebe. Med te pa
v pervo ver sto spadajo vaši duhovniki ; zatorej boste jo naj¬
bolj zadeli, ako jih volite za svoje volilne može. Denite
sosede na rešeto!

Ko ste tako svoje sosede djali na rešeto, po tem raz¬
delite volilne može tako, da pride na vsako vas in vsako
stran eden ali več, kakor jih volite manj ali več. To ni po
sosesko in prijateljsko, ako se vsi volilni možje vzamejo le
iz ene ali druge vasi. — Ako bi se kazalo, sme se tudi
mož iz druge občine voliti za volilnega moža, ako imajo
ljudje do njega posebno zaupanje in ga hočejo s tim po¬
sebno počestiti.

Ko je vse prerešetano in sklenjeno, potem se zapišejo
vsakemu volilcu imena tistih mož, ki so se izbrali za volilne
može. Tak listič se da vsakemu volilcu naše stranke.

Slednjič si volilci v roko sežejo in zaobljubijo, da pri¬
dejo na dan, ko se bojo volili volilni možje, vsi od konca
do kraja ob pravem času in na odločeno mesto. Verjamite,
Slovenci mili! da od nasprotnikov ne bode manjkal nobeden;
pomislite, da so te volitve perva stopinja, da

46

zmagamo.  Opominjajte in pokličite svoje prijatle in
pojdite vkup na volilno vojsko!!

Dalje je treba:

e) da se izbrani volilni možje kake do¬
line alikakega okraja, še preden volit gredč
poslanca, z b e r 6 v skupni zbor. Da ložej vsi vo¬
lilni možje pridejo, naj se zbor skliče v tak kraj, ki, koli¬
kor je moč, leži v sredi doline. Volilni možje bojo gotovo
taki možje, ki imajo glavo in serce na pravem mestu, kte-
rim je mar za občno srečo in blagor. Zatorej gre zaupati,
da pri tem zboru ne bode manjkal nobeden; kajti
ta skupni zbor je preimeniten.  Pri tem zboru
se bode morebiti že tisti gospod osebno pokazal in oglasil,
kteri kandiduje, to je: se jim ponuja in priporoča. Če
pa to mogoče ni, naznani se volilnim možem vsaj njegovo
ime in razklada, kaj je za ljudstvo naše že storil: nazna¬
njajo se njegove zasluge. Tudi je možem na voljo dano,
da kandidata interpelirajo ali poprašujejo, kaj misli o tej
ali unej zadevi, kako misli v deželnem ali deržavnem zboru
glasovati pri tem ali unem prašanju.

Slednjič si volilni možje dajo besedo, da vsi vsi na
odločeni dan ob pr a vej uri pridejo na volišče, da seboj
prinesč svojo izkaznico  (legitimacijo), in da glasuje -
premaruha! naj si bo kar rado — za izvoljenega kandidata.
Dobro je tudi, da se bolj oddaljeni volilni možje že zve¬
čer pred volitvijo,  bolj bližnji zjutraj zberč
v posebnem, za nje odločenem kraju — bodisi kaka kavarna,
gostilnica ali kaka druga bolj prostorna hiša. Kdor je bil
priča pri kakej volitvi, videl je, kaj vganjajo ljudje, da bi
zmotili in prekerstili naše volilce in jih spravili v svojo
mavho. Tu se delijo cigare; tam teče vino; tu se tergajo
volilni lističi in ponujajo novi; tu govorijo slovensko taki
škrici, ki drugemale nimajo za Slovenca in slovenski jezik
drugih besed, kakor „Windischer Heiland“ in „Windische
Sausprache;“ tam se prilizuje ubogim kmetičem gospod z
dolgimi muštacami in drago cigaro, ki drugemale toliko
mara za slovenskega kmetiča, kot medved za jagnje. Tako se
dela in tišči na volilce in res posebne zavednosti in posebne
moči je treba, da človek ostane zvest in stanoviten. Toraj
je neobhodno potreba, da volilci naše stranke vkup ostanejo,
vkup večerjajo, vkup na volišče korakajo.

Stal sem na Štajerskem neko jutro na kolodvoru in
čakal na železnico. Tu sem videl, kako so vozovi natlačeni
samih kmečkih korenjakov ; imeli so možjaki bandero in mu-

47

ziko pri sebi. Godci so nadelovali, kmetje so peli, vse je bilo
dokaj lepo, veselo in pošteno. Popraševaje, kaj to poinenja,
zvedel sem, da so to volilni možje in da gredč ravno danes
volit. Na banderu so imeli neko ime zapisano, pa ga nisem
mogel brati, — menda ime tistega gospoda, ki so ga bili
volje voliti. Dalje so tudi pravili, da so zjutraj vsi vkup bili
pri sv. maši v ta namen, naj jim volitev srečno izide. Slišal
sem po tem, da so pri volitvi rez zmagali. Slava!

To so poglavitna vodila, kterih naj se volilei avstrijan-
ske pravne stranke deržijo pri volitvah.

Konec.

Pravica, da sme kdo voliti, je najlepša in najime-
nitniša pravica  ustavnega deržavljana. Ta pravica še le
moža dela pravega deržavljana. Zatoraj si nekteri ljudje na
vso moč poganjajo in vse strune napenjajo, da bi si prido¬
bili to pravico.

Pa ne samo lepa, temveč tudi imenitna je ta pravica.
Pri volitvah gre za najsvetejše reči in najvažnejše stvari,
gre za čest, srečo, premoženje ne samo tega ali unega člo¬
veka, temveč cele občine, cele dežele, cele deržave.

Pravica voliti pa ni le pravica, je tudi velika, sveta
dolžnost.  Naša sv. vera nam ja zapoveduje, naj vsakdo lju¬
dem dobrega stori, največ ko more: „Kdor ve in more do¬
brega storiti, pa ne stori, temu je greh.“ Ali pa človek more
veče dobrote skazati občini, deželi in deržavi, kakor je ta,
da jim pomaga izvoliti pravične, poštene in zvedene odbor¬
nike in poslance? Dalje pravi sv. evangelje: „Dajte cesarju,
kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega.* 4  Volimo toraj
prave poslance, in tako dajemo cesarju modre svetovalce, da
mu pomagajo težko butaro nositi in dobre postave narejati
za občine, dežele in deržave.

Tako lepa in imenitna je pravica, tako težka in sveta
je dolžnost voliti! Pa kaj nas skušnja uči? Uči nas, da Slo¬
venci to, kako važne in imenitne so volitve, še vse premalo
spoznajo in obrajtajo. Še dosti je namreč volilcev, ki ob času
volitev pravijo: „E, kaj bom hodil? Kaj se bom tamkaj
pričkal in prepiral? Naj drugi napravijo, kakor hočejo.“ Res!
Napravili bojo drugi brez tebe, pa prav lehko, da v tvojo
škodo, sramoto in nesrečo. Zastonj se po volitvi praskaš za
ušesmi, zastonj tožiš in zdihuješ, zastonj mermraš zoper nove
postave, nove davke in nove butare. Bil koj šel k volitvi,
morebiti bi se bilo drugači zasukalo. V časih en sam

48

glas odloči! Bo od tega kakih 40—45 let, kar se je na
Francoskem zgodilo to-le: Nek prost pa pošten kmet se je,
akoravno mu je to dokaj težko stalo in hudo djalo, vendar
podal k volitvi. Njegov glas pa je odločil, da je bil za volil¬
nega moža izvoljen mož bistre glave in žlahtnega serca. Ta
glas je pa spet odločil, da je bil izvoljen hvalevreden po¬
slanec. Poslanec ta pa je v deržavnem zboru glasoval, da je
obveljala večina glasov za neko prav koristno in potrebno
postavo. Tako je ta edini mož bil na veliko srečo celej
deržavi.

Kedar se primeri, da so možje nemarni in zanemarjajo
svojo pravico in dolžnost, naj jih tedaj žene in gospodinje
opominjajo, da opravljajo svojo dolžnost. Slavno znan je po
celem svetu goreč katoličan 0’Connell; ta je neumorno in
neprestrašeno delal in agitoval, naj katoličani na Angleškem
zadobijo svoje pravice. Prišel je bil spet čas za volitve. Nek
fužinar je protil svojim delalcem, da vsak, kdor voli 0’Con-
nella, pride ob službo in kruh. Nek ubog delalec, oče več
majhnih otrok, je omahoval in ni hotel volit iti. Njegova
žena, vneta katoličanka, to vidi, prime svojega ljubega moža
za roko, mu milo v oči pogleda in pravi: „Ljubi moj ! spo¬
minjaj se Boga in domovine, pa pojdi volit." Šel je in iz¬
voljen je bil 0’Co.mell.

Tudi Vi, Slovenci mili in prijatelji naši! zavedite se
svoje častne pravice in svete dolžnosti in pojdite volit, naj bo kar
rado. Stojte tudi terdno kakor sive skale naših velikanskih
gor in glasujte zvesto in enoglasno za moža, kteri Vam je
bil priporočen in za kterega ste se Vi tudi sporazumeli. Ver-
jamite, da je mož, kterega Vam je centralni volilni odbor v
glavnem mestu priporočil, mož katoliške vere, bistre glave in
žlahtnega serca: Dober katoličan, prebrisana glava
in goreč domoljub!

Angleški admiral Nelson je 21. okt. 1805 pri Trafal-
gar-ju francosko-špansko brodovje popolnoma premagal. Pre-
denj je nasprotnika prijel in bitev začel, nagovoril je svojo
morsko armado tako-le: »Domovina pričakuje  od  vas,
da bode vsak njen sin storil svojo dolžnost."  Spo¬
minjajte se teh lepih besed tudi Vi Slovenci pri volitvah.
Domovina pričakuje tudi od Vas, da bode vsak slovensk vo-
lilec storil svojo dolžnost. Vaša beseda in Vaš klic naj
bode: „Vse za vero, cesarja in domovino!  — Bog
daj srečo!