SLOVENSKI GOSPODAR Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. Poštno-čekovnl rač. 10.S03. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „NAŠ DOM" Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 5. Telefon 2113 Cene inseratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.^, četrt strani Din 500.—, '/. strani Din 250.—, Vi« strani Din 125.—', Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20. Zafronslti načrt o hmcf-sMSi dolgovih. Zadnjega oktobra je minister poljedelstva Juraj Demetrovič v sporazumu z ministrom trgovine in industrije Mo-horičem in ministrom pravde dr. Šu-menkovičem predložili narodni skupščini zakon o kmetskih dolgovih. Navedli bomo glavne točke tega zakonskega načrta. Kmet — dolžnik. Vsem kmetom — dolžnikom se za dobo enega leta od dneva, ko stopi ta zakon v veljavo, dovoljujejo gotove o-lajšave pri urejevanju njihovih dolgov pri denarnih zavodih in ostalih upnikih. Za kmetske dolgove se smatrajo oni dolgovi, ki ne izvirajo od nakupovanja zemeljskih potrebščin v razdobju enega leta pred sprejetjem tega zakona. Tudi za tiste osebe ne velja ta zakon, ki so se zadolžile pred 20. aprilom, pa so potem prenehale pečati se s kmetovanjem. Kmet je vsak, ki obdeluje zemljo sam ali s člani svoje rodbine in kojega dohodki izvirajo vsaj do 60% iz poljedelstva (vinograništva, živinoreje, sadjarstva, vrtnarstva itd.), če njegovo posestvo ne obsega več kakor 50 ha obdelane zemlje ali pri rodbinskih zadrugah 100 ha. Odplačevanje dolgov. Ivmetski dolžniki bodo odplačevali dolg tako, da bodo plačali letno 8% na račun obresti iu 2% na račun odplačila dolga. Pri amortizacijskih posojilih ne sme letni obrok znašati več kakor 10 odstotkov, a obrestna mera ne več kakor 9%. Kakor iz navedenega vidi, določitev obrestne mere na 10 )dstot-kov (. odplačevanjem dolga vred), za Slovenijo nirr praktične vrednosti, ker je pri nas obrestna mera nižja, razen za nekatere kraje in za tiste ljudi, ki dolgujejo zasebnikom in trgovcem, ako jim plačujejo višje obresti. Odprto pa je ostalo vprašanje obrestne mere za vloge. Upniku, ki je po 20. aprilu 1932 zahteval od kmeta višje obresti, kakor jih dopušča zakon o zaščiti kme tov z dne 19. aprila 1932, se že plačane obresti odračunajo od glavnice dolga. Odgoditev prisilnih prodaj. Za dobo enega leta od dneva, ko stopi ta zakon v veljavo, se odgodijo vse prisilne prodaje premičnin in nepremičnin kmetov, ustavijo se tudi vse prisilne uprave. Odlok o odgoditvi prodaje izda izvršno sodišče po službeni dolžnosti, če mu je znano, da je dolžnik kmet, drugače pa na zahtevo stran ke. Potrdilo, da je kdo kmet, izda občinsko oblastvo. Ako to potrdilo ne od-go\arja dejanskemu stanju, ga sresko načelstvo lahko uniči, proti temu je do pustna pritožba na bana. Od teh predpisov so izvzeti davki in dolgovi, napravljeni po ?0. aprilu, terjatve na račun vzdrževalnine in terjatve, ki potekajo iz kazenskih dejanj, obveznosti napram osebam, zaposlenim v gospodarstvu in gospodinjstvu, terjatve za kupnino in sta-irino, terjatve zdravnikov in apoteka:jev, zaostali pogrebni stroški in terjatve obrtnikov za izvršena obrtniška dela, ki potekajo iz dobe zadnjega leta pred uveljavljenjem tega zakona. Do zdaj so bile od moratorija odvzete zadruge, sedaj pa bo za zadruge veljalo isto kot za druge upnike. Znižanje dolgov premdolženih kme'ov Kmet, kojega dolgovi presegaj d 70% vrednosti njegovih celotnih premičnin in nepremičnin, lahko tekom 3 mesecev po uveljavljenju teea zakona zahteva znižanje dolgov. Prošnjo je treba predložiti sreskemu načelniku ter priložiti potrdilo, d-* je prosilec kmet, natanko cenitev vrednosti posestva in podroben seznam vseh dolgov. Po vložbi te prošnje se morajo ust-.iti vse tožbe, ki so v teku proti dolžniku. Sresko sodišče odredi nato narok. Naloga sodišča je, da ugotovi pravilnost vseh v prošnji navedenih podatkov. Upniki imajo pravico vpogleda v te spise. Sodišče ima pravico uradne cenitve vred r.-3ti posestva, '-ko še po taki ugoto-vi+vi dolgov in vreč' .osti posestva do-žene, da p esegajo dolgovi 70% celotne vrednosti, bo sodii.Ce ugotovilo z odlokom višino dol~ov in tudi to, komu dolguje, ter bo istočasno znižalo posamezne terjatve ta1 o da dolgovi ne bodo presegali 70 odstotkov celotne vrednosti. Proti odloku sreskega sodišča i-ma upnik pravico pritožbe aa okrožno sodišče, nadalje aa apelacijsko sodišče, ki k^ " o "oloča. Določitev obrestne mere, Ministrski svet bo z uredbo od časa do časa po banovinah določil višino obrestne mere za izposojeni denar ali za odobrene kredite. Na ta način določena obrestna mera je obvezna za vse de narne zavode, društva in osebe. V najvišji znesek letne obrestne mere za izposojeni denar se morajo vračunati tudi vse postranske dajatve (provizija, predvidene kazni, upravni stroški itd.) Dogovor o obrestni meri za izposojeni denar je neveljaven, ako določa višjo obrestno mero, nego je dovoljena. Zaščita denarnih zavodov. Ako zaide denarni zavod v težkoče glede izpolnjevanja svojih obveznosti zaradi težkoč v kreditnih odnošajih, lahko zahteva, da ministrski svet na predlog ministra za trgovino in industrijo izda posebno uredbo z zakonsko močjo, s katero se denarnemu zavodu dovolijo olajšave. Z uredbo se bo določil način izplačila vlog in ostalih dol gov zaščitenega zavoda. V dobi zaščite ne sme zavod izplačevati nobenih divi-dend in nagrad članom upravnega sve ta. Podrobnejših določil o zaščiti vlagateljev in upnikov, ki bi bila tudi potrebna, v zakonskem načrtu ni. Bilo bi umestno, da se pri zavodih, ki pridejo pod zaščito, osnujejo odbori vlagateljev in upnikov s posebniim pravicami. Kar, se tiče komisarja, ki ga postavi minister trgovine zaščitenemu zavodu, bi bilo na mestu, da se imenuje iz vrst gospodarskih strokovnjakov. Kazenska določila so dovolj stroga, treba je le takšnih, ki se bodo brigali za izvajanje teh določil, drugače ostanejo samo na papirju. V NAŠI DRŽAVI. Vlada dr. Srskiča je odstopila dne 3. novembra. Kralj je ostavko sprejel in je po posvetovanju s predsednikom senata dr. Ante Paveličem, s predsednikom narodne skupščine dr. Kumanu-dijem in predsednikom Jugoslovanske radikalne kmečke demokracije Niko-lom Uzunovičem poveril mandat za sestavo nove vlade dr. Milanu Srskiču, ki je sestavil vlade iz tehle osebnosti: ministrski predsednik dr. Milan Srs-kič; minister brez listnice, zastopnik" ministrskega predsednika in generalni tajnik JRKD (Jugoslovanske radikalne kmečke demokracije) dr. Albert Kramer; minister za socijalno politiko Ivan Pucelj; minister brez listnice Hamdija Karamehmedovič; minister brez listnice Dragotin Kojič; minister trgovine Ilija Sumenkovič; pravosod-ni minister Boža Maksimovič; prometni minister Lazar Radivojevič; minister za kmetijstvo Juraj Demetrovič; vojni minister general Dragomir Sto-janovič; finančni minister dr. Milorad Gjorgjevič; gradbeni minister dr. Stje-pan Srkulj; minister za šume in rude župnik Pavao Matica; zuranji minister Bogoljub JevMč; notrajni minister Živojin Lažič; minister prosvete dr. Radenko Stankovič; minister telesne vzgoje dr. Lavoslav Hanžek. Nova vlada je bila zaprisežena dne 5. novembra. — V novi vladi niso več: trgovinski minister Ivan Mohorič, minister za šume in rude Viktor Pogačnik in minister telesne vzgoje Kraljevič. Novi prosvetni minister Stankovič je profesor beograjskega vseučilišča; minister za šume in rude Matica je bil svojčas eden glavnih stebrov Radičeve stranke. Novi minister telesno vzgoje Hanžek je hrvatski advokat in novi trgovinski minister Šumenkovič je že bil večkrat minister in zastopnik naše države pri Društvu narodov v Ženevi. Ministrstvo pravde je prevzel dosedanji minister brez listnice Maksimovič. Narodna skupščina je odgodena — in jo bo sklicala nova vlada, da se ji predstavi v četrtek dne 10. novembra. V DRUGIH DRŽAVAH, Izid volitev v nemški parlament. V nedeljo dne 6. novembra so se vršile v Nemčiji zopet parlamentarne volitvo (zadnje so bile letos dne 31. julija). Oddanih je bilo za 582 mandatov — 35,379.011 glasov. Dobili so: socijalni lemokrati 7,231.404 — 121 mandatov mandatov (zadnjič 132 mandatov); Hit lerjevi narodni socijalisti 11,705.256 — 195 (zadnjič 229); komunisti 5,970.833 — 100 (zadnjič 88); centrum 4,228.322 — 69 (zadnjič 76); bavarska ljudska stranka 1,081.595 — 19 (zadnjič 19); nemški nacijonalci 3,061.626 — 51 (zad njič 36); nemška ljudska stranka 659.703 — 11; državna stranka 337.871 — 2; krščanska ljud. stranka 412.523 — 5; gospodarska stranka 110.117 — 2; tiirinška zveza 1 mandat, nemška kme čka zveza 5 in nekaj manjših skupin odletelo brez mandata. Predsednik madžarske vlade Goni-foos se bo posvetoval z Mussolinijem 9. novembra v Rimu. Pri tem sestanku bo šlo za razširitev trgovskih zvez med Italijo in Madžarsko. Novi čehoslovaški ministrski predsednik Malypeter je izjavil pred poslanci, da so proračunani državni dohodki na 8027 milijonov. Primanjkljaj znaša 1250 milijonov, od tega se bode krilo 600 milijonov z novim znižanjem plač državnih nameščencev, ostali del pa se mora kriti s prihranki. Davčna obrei —xitev čehoslovaškega prebivalstva se nikakor ne more povečati. Nova grška vlada. Voditelj ljudske stranke Caldaris je sestavil vlado ta-k-Ie: predsednik Caldaris, zunanji minister Ralis, vojni minister general Kondilis, notrajne zadeve Metaxas, mornarico admiral Iladžigiriakos, finance Agelucos. Nenaden odstop poljskega zunanjega ministra in otv-J.tev parlamenta. Zalaski, ki je vodi' sedem let zunanjo politiko Poljske, je nenadoma odstopil. Zunanje ministrstvo je prevzel najboljši, prijatelj maršala Pilsudske-ga polkovnik Beck. — Dne 3. novembra je bil otvorjen po Več nego polletnem odmoru poljski parlament. Koj po otvoritvi se je lotila zbornica razprave o državnem proračunu za prihodnje leto. Skupni izdatki znašajo 2450 milijonov zlotov, dohodki so predvideni na 2090 milijonov. Predsednik francoske vlade Herriot se je mudil v prestolici španske republike v Madridu. Važni sklepi angleške poslanske zbornice. Angleška poslanska zbornica je odobrila dne 4. novembra angleško-ka-nadski trgovinski dogovor, sklenjen v kanadski prestolici v Ottawi. — Podpisala je posojilo v znesku 300 milijonov in sklenila je primerne ukrepe proti brezposelnosti, ker so navalile ce le armade brezposelnih na London in zahtevale omiljenje bede. južnoameriška država Čile je dobila z volitvami novega predsednika v osebi Arturja Alessandrini. Novi predsednik je izdal proglas, v katerem navaja svoj delovni program. Predvsem izjavlja, da ni strankar, temveč mu je pred očmi samo blaginja celokupnosti. Posvetil bo posebno skrb severnim pokrajinam, kjer pridobivajo najvažnejši izvozni predmet soliter. Naposled prosi svoje rojake, naj pozabijo svoje stare prepire in se združijo v delu za pro-speh države. V Mandžuriji zopet vre. Po Mandžuriji raztresene kitajske tolovajske čete iii prostovoljci se zbirajo pod poveljst-VG -i dveh generalov in sicer Supingse-na in Ma (o slednjem so že pred meseci razglasili, da je mrtev, pa je v resnici čil ter zdrav). Vsak od obeh generalov poveljuje 30.000 mož, ki bodo začeli veliko ofenzivo proti Japoncem na severu Mandžurije. Dne 21. novembra bi naj Zveza narodov reševala vprašanje »svobodne« Mandžurije, a baš tedaj bo to ozemlje ponovno torišče krvavih obračunov. Za§i®il€Ki MtlMim v Rnsiii. Večkrat smo že poročali o hudi borbi boljševikov z vero. Mnogo škofov in duhovnikov so postrelili, druge so obsodili k prisilnemu delu v severni Rusiji ali v Sibiriji. Mnogo cerkva so porušili, druge izpremenili v poslopja za razne druge namene. Letos so pa napravili še poseben petletni načrt brezbožja, da bi popolnoma uničili vsako versko sled. Po takih dogodkih bi človek mislil, da bo v Rusiji kmalu konec vsake vere. Toda še vedno govorijo o njej. Tudi na zadnji seji višjega centralnega komiteta so govorili o veri in »Izvestja« prinašajo sledeče poročilo: »Za 12 let borbe z vero nismo posejali med ljudstvo brezbožja, nasprotno, prišli smo do tega, da naši delavci iz raznih krajev poročajo o takem gibanju verske gorečnosti, kakor je ni lilo pri carizmu. Bog, katerega smo dali med staro šaro, se zopet smeji nad nami. Mi rušimo in podiramo cerkve, a delavci delajo nove. Mi zapiramo duhovnike, v narodu se pa pojavljajo novi propoved-niki. Sami svetci so prišli v deželo so-vjetov. Ti sami, katerih svetinje smo shranili v muzeje. Narod veruje in glavno je, da hoče verovati. In dokler bo v narodu to hotenje, je prerano kričati, da smo kaj dosegli v borbi z vero. Če kopica boječih in gladnih uradnikov ter ¡komso-molcev podpisuje izjave, da naj se za-pro cerkve, to še ni narod!« Tako pišejo sovjetska »Izvestja«. — Smo zelo radovedni, kako se bo za naprej razvijala »petletka« brezbožja. Že mora biti precej resnice na tem, kar poročajo »Izvestija«, ker drugi listi pišejo, da tudi komsolomci, to je: komunistična zveza mladine, zapušča svoje brezbožne organizacije. V Du-' bovskoj celici jih j" izmed 74 komso-molcev odpadlo 57, v Zimovinskem kol hozu jih je iz 0.000 prebi- valcev, istotako država Chiapas. V zvezni državi Mehiki z glavnim mestom vred deluje 25 duhovnikov, torej pride 1 na 43.200 duš. V ostalih državah je razmerje to-le: 1 duhovnik pride v 2 državah na 40.000 prebivalcev, v 1 na 33.000, v 1 na 28.446, v 1 na 20.000, v 1 na 15.000, v 1 na 9000, v 1 na 8000 in samo v 1 na 5000. Edino v tej državi je mogoče kolikor toliko urejeno duše-skrbje. Vse te države merijo 408.078 kvadratnih milj z 8,093.667 prebival- cev, v njih pa sme delovati samo 314 duhovnikov. To je nečuveno nasilje, ki ga vršijo framasoni, svobodomisleci, socialisti in komunisti nad katoliško Cerkvijo. Tem svobodomiselnim ter brezbožnim nasilnikom ni bilo dovolj, da so Cerkev popolnoma izrinili iz šol in javnega življenja, komandirati hočejo v cerkvah samih ter tudi tukaj ka toliško Cerkev zasužnjiti. Njihov namen je katolicizem v Mehiki uničiti. Pogreli g. ravnafella msfir. dr. Aniona Jerovšeka. Na Vseh svetn. zjutraj je počival v pondeljek zvečer preminuli g. ravnatelj dr. Jerovšek na okusno okinčanem mrtvaškem odru v upravništvu »Slov. Gospodarja«, kjer je bila tudi njegova pisarna toliko let. Ljudske množice iz Maribora in okolice so hodile blagopo-kojnega kropit v celih procesijah na praznik in na vernih duš dan, ko je začel ob 2. uri popoldne mrtvaški sprevod. Sprevod v Mariboru. Ob zgoraj omenjeni uri je dospela pred tiskarno sv. Cirila duhovščina pod vodstvom škofa dr. Ivana Tomaži-ča, ki je tudi vodil sprevod ob asistenci stolnega kapitlja. Po blagoslovitvi krste se je poslovil od rajnega eden njegovih najboljših prijateljev in zaupnikov g. dr. Anton Korošec. V kratkih in ganljivih besedah je razlagal zbranim besede, katere je bilo tolikokrat čuti iz ust mariborskih izobražencev, obrtnikov in delavcev, ko so rabili kak nasvet ali pomoč, in govorili: »Pojdimo k dr. Jerovšeku.« Vsi pomoči in nasvetov potrebni so pri hajali k dr. Jerovšeku. Vsakega je poslušal, za vsakega je imel odprto srce in roko. Pomagal je rad, posedal je v družbi trdno stališče, katerega si je u-stvaril sam z delavnostjo, duhovitostjo in žilavostjo. Kot pošten, dober in pravi duhovnik je ljubil vsakega, nikogar ni sovražil, neznana sta mu bila maščevanje in ovaduštvo. Danes smo zopet pred njegovo hišo in govorimo: Pojdimo k dr Jerovšeku.« Prositi g - hočemo v nebesih, kamor je šel po plačilo, naj ne pozabi na naš narod. Učenik je rekel: »Narod se mi smili.« Glej, dragi Jerovšek, ta u-bogi narod, ki je prihitel od daleč in od blizu, da se od tebe poslovi, in poglej vse one, ki doma žalujejo za teboj! Ti poznaš tega ubogega in od tebe ljubljenega naroda boli, težave, nesrečo, poznaš tudi njegove vroče želje in njegovo veliko hrepenenje. Saj si ti do predvčerajšnjim z njim živel, trpel, želel in hrepenel. Prosi Boga, da dobrohotno blagoslovi našega slovenskega naroda vse dobre želje in hrepenenje. Z Bogom,- dragi Jerovšek! Trajen ti spomin!« Po pretresljivem govoru g. dr. Korošca, katerega bo ohranil vsak udeleženec v spominu, so zapeli mariborski pevci pod vodstvom g. stolnega kapel-nika Gašpariča »Vigred se povrne ...« Po žalostinki je pričel veličasten sprevod po mariborskih ulicah. V spre vodu, kakor jih je enakih doživel Ma- ribor le malo, je bilo videti poleg ljudskih množic iz Maribora, iz okolice in od daleč, poleg številne duhovščine vse najodličnejše pokojnikove sodelavce, prijatelje ter predstavnike vseh mariborskih oblasti, zavodov, organizacij i. t. d. Na tisoče broječi sprevod se je pomikal preko mosta do naselbine očetov jezuitov pri Magdaleni. V jezuitski kapelici je opravil prevzvišeni škof g. dr. Andrej Karlin ob krsti mrtvaške molitve. Po cerkvenem opravilu je govoril ob vhodu v kapelico škof dr. Ivan Tomažič, ki je posebno naglašal javno delovanje blagopokojnega, ki je kronal svoje dolgoletno neumorno in požrtvovalno delo z ustanovitvijo jezuitske na selbine v Mariboru. Po res iz duše govorjenih škofovih besedah so zapeli pevci žalostinko — sprevod se je pomaknil naprej po Tržaški cesti in obstal ob mestni meji, kjer se odcepi Ptujska cesta od državne. H krsti je stopil pokojnikov dober prijatelj g. dr. Leskovar, ki je poklical zbranim v spomin veliko pokojnikovo javno deló, ki je bilo posvečeno javnemu blagru slovenskega naroda. V imenu upravnega sveta Mestne hranilnice je slavil rajnega g. Grčar, ki je posebno podčrtaval dejstvo, kako je bil rajni dr. Jerovšek čislan in upoštevan tudi v nasprotnih vrstah. Škof dr. Tomažič je še nato opravil mrtvaške molitve, pevci so zapeli, godba Omladine je zaigrala v slovo . . . . Krsto s truplom g. dr. Jerovšeka so odpeljali proti njegovem rojstnem kraju — Slov. Bistrici, sprevod se je raz-šel . . . V Slov. Bistrici. Že v sredo na večer so prepeljali pokojnika v Slov. Bistrico. Dne 3. novembra predpoldne je bil položen k počitku na domačem mirodvoru, kjer že počivajo njegovi starši, brat, sestra in nečak. Iz Maribora se je pripeljalo po zad nje slovo 5 velikih avtobusov s prijatelji, sodelavci in uslužbenci zavodov, katerih vodja je bil rajni. Molitve je ob asistenci msgr. Vrežeta in prof. Kola-riča iz Ptuja opravil stolni dekan g.dr. Vraber. Žalne pesmi so zapeli pevci slovenskega društva »Maribor«, Glasbene Matice mariborske, polskavskega in slovenjebistrišega pevskega zbora pod odličnim vodstvom organista Ula-ge. Sprevod s V sto se je nato podal iz župnišča v cerkev, kjer je imel pretre-sujoč poslovilni govor pokojnikov najboljši prijatelj, profesor msgr. Vreze, Ali potrebujete čistilno sredstvo 7 k Zgodaj zjutraj dosežeta normalno lahkotno izčiičenje, č* vzamete prejšni večer 2—3 dražeje ARTINA. Dobi. se v vseh lekarnah. • ^Vsebina škatlice po Din 8 — zadostuje za 4 do 6 krat. Odobreno od Ministar. soc. politike in narodnega zdravja San. oddeL S. Br. 12258 od 12. ¡uUja 1932. ki je tako pretresljivo spominjal zbrane na pokojnikove besede, s katerimi se je vsikdar poslavljal od doma: »Zdaj pa srečno in z Bogom!« Nato je bila cerkvena služba božja, ki jo je opravil stolni dekan dr. Vraber. Po končani li-beri se je razvil veličasten sprevod na bližnje farno pokopališče, kjer sta še govorila zadnje slovo g. stolni dekan dr. M. Vraber in bivši dolgoletni urednik listov Cirilove tiskarne, poslanec in pokojnikov sodelavec g. Franjo Že-bot. Vsi oni, ki so posodili rajnemu zadnjo pot v Mariboru in v Slov. Bistrici, se zavedajo, da bo ostal dr. Jerovšekov grob v njegovem rojstnem kraju središče in zatočišče, kamor se bodo zatekali Slovenci po tolažbo in pomoč v stiskah in nadlogah. Pisatelj Rado Murnik je umrl v nedeljo dne 6. novembra v ljubljanskem mestnem zavetišču. Bil je rodom Ljubljančan (rojen leta 1870) in je zelo priljubljen radi svojih spisov neprisiljeno smešne vsebine. Slava njegovemu spominu ! Če zadene motorno kolo ob avto. V smeri proti Mariboru se je peljal na motornem kolesu 191etni trgovčev sin Kurt Kopič in zadaj za njim pa 221etni brivski pomočnik Edvard Bischof iz Krčevine. V trenutku, ko sta vozila mo tociklista po Tržaški cesti mimo Delav ske pekarne, je privozil s stranske ceste na glavno osebni avto, katerega je šofiral Franc Supančič, ki je uslužben pri mariborskem avtotaksnem podjetju Volker. Vsled silnega udarca sta obležala oba motociklista z razbitim kolesom, vsa ranjena in v mlaki krvi. Kopiča so prepeljali v Gradec, kjer je že umrl, brivca pa v mariborsko bolnico z zlomljeno desno nogo in roko. Vlomilska družba pod ključem. Mariborska policija in orožniki so zaprli sedemčlansko vlomilsko družbo, ki ima 16 vlomov na vesti in gre izkupiček za plen v tisoče in tisoče. Družba je izvrševala vlome po bližnji okolici Maribora, kot prodajalci nakradenega in oropanega so služili cigani. Obešenega so našli na hlevu v Rad-vanju pri Mariboru 301etnega ključavničarja Viktorja Sclilauerja. Zapušča Ženo in dvoje majhnih otrok". Vzrok tega samomora je še nepojasnjen. Pošteno kaznovan roparski napad. Dne 31. oktobra je obravnaval marib. sodni senat roparski napad, ki se je doigral v noči 3. maja v mariborskem mestnem parku. Trojica je napadla v Mariboru se mudečega najemnika ter konjskega mešetarja Franca Schaferja iz Gradca. Oropali so mu 50 šilingov in ga še občutno poškodovali na glavi. Vsi trije obdolženci so zanikali vsako krivdo, a so prejeli to-le svarilno kazen: 231etni Avgust Rebernik iz Zgornje Voličine je bil obsojen na 6 let in 4 mesece robije, na trajno zgubo državljanskih pravic in na odškodnino 50 šilingov. Feliks Likavec s Pobrežja in 321etni Anton Kraner iz Maribora pa vsak na 6 let robije ter na trajno zgubo državljanskih pravic. Po prestani kazni bodo vsi trije izgnani iz Maribora. Proti obsodbi je vložen priziv. Ubijalca pred sodiščem. Dne 9. nov. sta pila Anton Fideršek in Jožef Kozo-le iz Gruškovja pri Št. Lenartu v Slov, goricah v nekem vinotoču s skupino fantov, med katerimi sta bila tudi Jožef Pernefc in Matevž Hriberšek. Prišlo je seveda že v vinotoču do prerekanj, pri odhodu sta pričakala Fideršek in JCozole Perneka in Hriberšeka v zasedi. Najprej sta pobila do nezavesti Hriberšeka in končno še Perneka tako, da -Je obležal z razbito lobanjo in se zadušil. Sodni senat v Mariboru je obsodil clne 3. novembra Fideršeka na 5 let in ¿dva meseca robije, Kozoleta pa na štiri leta in 1 mesec robije. Oba obsojena morata plačati še 400 Din mesečno za % Pernekove nedorasle otroke. „ Kaznjenec pobegnil. Janez Mrvar in ISnton Štangel iz Gotne vasi pri Črnomlju sta bila obsojena radi bitke z o-iožniki dne 27. oktobra 1930 na večletno ječo. Štangel je bil v boju z orožniki ganjen in je oslepel. Oba sta sedela v mariborski kaznilnici. Dne 4. novembra pa bi morala dajati oba kaznjenca pred novomeškim senatom odgovor radi napada na ravnatelja črnomeljske premogovne družbe, kateremu sta oropala dne 31. avgusta 1925 iz aktovke Mlatev na Jutrovem. — Desno: Atentatorji pred londonskim parlamentom. Vsako leto obhajajo v Londonu dne 5. novembra ljudski praznik kot spomin na atentat, ki bi se naj bil Izvršil na parlament leta 1605. Napad so odkrili v zadnjem trenutku in glavne i krivce usmrtili. Na sliki vidimo 4 slamnate može, katere sežgejo ljudske množice še vsako leto. Povodenj v okolici belgijskega glavnega mesta Brüssel. 40.000 Din, ki so bili določeni kot izplačilo za delavce. Ta zločin je bil sedaj slučajno pojasnjen potom nepodpisane ovadbe, ki je pa točno vsebovala imeni obeh napadalcev. Radi roparskega napada so odpeljali tolovaja ukle-njena iz Maribora proti Ljubljani. V Ljubljani se je posrečilo Mrvarju, da je prtrgal verigo, s katero je bil priklenjen na slepega Štangla. V trenutku je izginil skozi druga vrata vagona in se pomešal med množico. Nato je Mrvar pobegnil v mesto in izginil v temno noč. Radi pobega Mrvarja je bila od godena razprava in Štangla so pripeljali nazaj v mariborsko kaznilnico. Nesreča pri izstopu iz vlaka. 311etna Ana Kolar iz Studenic pri Poljčanah se je pripeljala dne 4. novembra z vlakom v Maribor. Ko je stopila iz vlaka, ji je spodrsnilo in zlomila si je pri padcu nogo. Huda avtomobilska nesreča se je do- godila v nedeljo dne 6. novembra, ob 10. uri predpoldne v bližini Sv. Urbana pri Ptuju. Avtopodjetnik Vincenc Simončič iz Vintarovcev je peljal s svojim tovornim avtomobilom proti Ptuju. Na avtu je bil poleg lastnika-šoferja posestniški sin Franc Lehrbau-mer od Sv. Urbana, posestnik Martin Sužnik z Vintarovskega vrha in še 1 oseba. V bližini Janežovcev je nenadoma zletela guma s prvega kolesa in se je prevrnil voz v desni obcestni jarek. Francu Lehrbaumerju je zdrobilo glavo, da je obležal pri priči mrtev. Martin Sužnik je priletel s tako silo na tla, da mu je počila lobanja in je obležal nezavesten. Drugi so bili le lažje poškodovani. Čudna novotarija. V župniji Ptujska gora je bila do lani mala naselbina »Selce«, katero ime je bilo v srednjeveških listinah še leta 1359 pisano kot »Selcz«. Letos so pa prišle nove kraje-pisne table in na teh bereš zdaj »Sev-ce«, katera oblika je očividno prilago-dena receptu »bravec — bralec« — torej tudi »Selce — Sevce«. Vodnik poje: »Vse po svet narobe gre. Doživela, kaj sem srota? Jajce več kot puta ve!« Toda na to še takrat menda ni mislil. Vlom. Neznanci so vlomili v stanovanje Franca Mesareca v Črmljenše-ku, občina Bišečki vrh pri Ptuju. Ta- Največja potniška ladja »Normandie«, Ladja je francoska, dolga 313 m, široka 36 m, 70.000 ton in stroji proizvajajo 160.000 konjskih -3il< Druga slika (desno) kaže ladjo »Normandie«, ko jo spustijg prvt? fv jporje. Slika iz prve dobe boljševiške revoluci je. Oče boljševizma — Lenin govori v Moskvi množicam. iz mimo gradu tekočega potoka, ki bil poln vode radi deževja. Zavaroval nina ne bo krila škode. Neznani zločinci so skušali dne 3. £ m. po noči vlomiti v poštni urad V Šmartnem ob Paki. Vlomili so najpo* prej zunanjo šipo na dvoriščnem ok« nu, z močnim železnim drogom so že zelo upognili močno palico železnega okenskega omrežja in vlomili tudi ža šipo notranjega dela okna. A nekdo v hiši se je prebudil in šel gledat, a vlomilcev ni več videl, ker so Jo hitro po< pihali. Neprevidno ravnanje s patrono. V četrtek dne 3. novembra je našel na mostu v Celju 151etni Lojze Kolenc iz Zagrada patrono. Radi neprevidnega ravnanja je naboj eksplodiral in hude razmesaril neprevidnemu mladeniču desno roko. Padel v globok jarek. V celjsko bolnico so oddali hudo poškodovanega rudarja Franca Rozmana, doma s Sve tinj nad Celjem. Na potu z dela proti domu je padel v zelo globok jarek in se življensko nevarno poškodoval. Pri padcu z voza si je zlomil levo nogo 541etni hlapec Ivan Dobovičnik, ki služi pri Stigerju v Celju. Krvav zločin v noči na praznik Vseh svetnikov. V noči na praznik Vseb svetnikov je podlegel radi zabodljega z nožem v Pišecah Franc Travniker. Zabodel ga je Jožef Plevnik tako, da je med prevozom v bolnico v Brežice ne tovi so odnesli vso obleko, perilo, meso in mast. Za vlom, kateri je bil izvršen s sekiro, so si izbrali čas, ko so bili vsi Mesaričevi na polju. Gospodarsko poslopje posestnika F. Merkuša iz Cela pri Ptuju je uničil požar in povzročil škode za 50.000 Din. Zavarovalnina je le malenkostna. Napad s kamenjem in s strelom. — 'Neznanci so obsuli s kamenjem osebni avto ormoškega trgovca Ludvika Kuharica, ko se je peljal iz Ptuja proti do-Miu v bližini vasi Gorišnica. Kamenje je razbilo sprednjo obrambno šipo in povrh je še ranil oddani strel neko žen sko v avtomobilu. Že drugi napad na isti avto je čin surovega maščevanja. Pri napadu si zlomil nogo. Dne 4. novembra je napadel na cesti v bližini Poljčan neznan storilec, najbrže v roparskem namenu, Slletnega posestni-ikovega sina Antona Ivolarja iz Stude-;nic pri Poljčanah. Med ruvanjem je veliko močnejši napadalec vrgel Kolarja Itako po tleh, da si je Kolar zlomil levo nogo v gležnju. Napadalec je brez sle-. škodujemo samemu sebi. Gre zato, da si pridobimo odjemalce, ki bodo posetili naše gorice. Kupčija je potem neobvezna in se bo razvijala po kakovosti in vrednosti vinskega pridelka. Zato pa ne verujte tistim, ki so tlačili " Savska banovina. Odobreno od Minist. soc. pol. i nar. idr. Sp. br. 509 od 24. III. 19S2 Z daljnogledom sem prav lahko zasledoval potek požara. Še kakih 20 do 30 ¿km nas je ločilo od njega. Toda približeval se je z ogromno hitrostjo. Že so se čuli pretresljivi glasovi begajočih živali, vmes pa so se razlegali vreščeči bojni klici Indijancev, če je hotela žival uiti skozi gost oklep prežeče smrti. Med tem se je v zraku zbralo na tisoče roparskih ptičev, od malih skobcev in sokolov pa do orlov in mogočnih brkatih serov. Divje so vreščali in prežali ¡na manjšo divjad. Zdaj pa zdaj se je z irieba strmoglavilo krilato telo liki pši-;ca in v naslednjem trenutku se je dvig nilo s plenom v kljunu. Videl sem brkatega sera, ki je odnesel v zračne višave dolgo kačo. Silovito se je otepala jeklenega prijema, toda ni se ji posrečilo, da bi se osvobodila. 50 indijanskih tekačev, ki so zanetili požar, je tekalo ob bregovih obeh rek na levi in desni strani ter preprečilo .vsak obupen poskus bega v svobodo. Divjačina na pobegu. /Zdajci je plamen zajel velik palmov gozd. V drevesnih kronah so viseli šopi ¡posušenih listov. Komaj se je ogenj potaknil prvega drevesa, že je bil v pekaj sekundah ves gozd v plamenu. ŠVisoko so švignili ognjeni zublji. Divje prasketanje, pomešano z neštetimi in Raznolikimi glasovi obupane divjačine, mi je udarilo na uho. Zdaj je planila iz gorečega gozda velika čreda jele-jilov. V naslednjem trenutku je že švist •nilo po zraku na desetine ikopij, vmes itruma strelic in v hipu je bilo nekaj jdesetin jelenov na tleh. Ostali so se v 'trenutku razprši.: na vse strani. Toda povsod je bila smrt v obliki kopij, strelic in krogel. Nekaj jih je pridrvelo k reki, tu pa so se onemogli zgrudili. Iz plamenov se je izmotal velik-jaguar, ki ga je preganjala tolpa psov. Z veliko hitrostjo j; planil na najbližnje-ga Indijanca in ga podrl na tla. Še nekaj ogromnih skokov in že je pod mojim drevesom, še nekaj prijemov in že •Je bil na široki veji pod menoj. Nato se ¡je ozrl kvišku in spogledala sva se. Pri item pa se je tako prestrašil, da je sko-jro zgubil ravnotežje. Bilo je to prvič, ida sem videl jaguarjeve oči, prevzete ■Od strahu. Pomeril sem, krogla ga je •zadela v glavo in v naslednjem hipu je padel na tla. Že so se začele valiti iz gozda skupine drugih živali. Najprej sta prisopihala dva rdeča volkova, ki ju je sprejela množica kopij in strelic. Z lisicami in šakali so napol opravili že kar psi. GVIedvede mravljinčarje, ki jih ne mo-jrejo za nič porabiti, so pustili, da so planili v vodo in splavali v svobodo. A zdajci plane iz gozda ogromna kača. 1 itneter visoko se ji je dvigalo prednje telo in v silnih skokih se sikajoče poganja proti vodi. Pošljem ji kroglo, to-iJa kljub temu plane v vodo in zaplava Med to morijo je padla na zemljo noč. Tu in tam plane še iz gozda, ki zdaj ni več gozd, nego pogorišče, kaka žival v smrt. Toda kmalu poneha vse. Preko sto kosov najizdatnejše divjačine je vrgel lov in nešteto kosov male. Za naše pojmovanje je tak lov nekaj strašnega. Toda Indijanci bi brez njega ne mogli živeti. Deževna doba, ki traja pet mesecev, spremeni vso pokrajino v močvirje. Tedaj se prične za Indijance doba stradanja in bogve, kako bi izhajali, če ne bi prirejali v tem času takih lovov. Med kmetskimi posestniki je že več let vpeljan žepni koledar. Do lanskega leta ga je izdajala bivša Kmetska zveza. Letos pa ga je izdal naš »Slovenski gospodar«. Koledar je v celo platno vezan, ima svinčnik in je lepe žepne oblike. Ima sledečo vsebino: Koledarski del. Cirilica in latinica. Poštne pristojbine. Svet in domačija (članek). Kr. banska uprava. Kaj je s. hmeljem (članek). Protialkoholno gibanje in naš vinogradnik (članek). Oporoka (kako se napravi, da je pravilna). Pamet je boljša kot žamet (povest, v kateri so pojasnjeni in rešeni vsi spori, ki lahko nastanejo zaradi mej med dvema sosedoma). Prva pomoč v nesreči (človeka). Domača zdravila (za človeka). Zdravljenje domačih živali. Odplačevanje dolgov (članek in tabela). Kako se mešajo umetna gnojila? Sejmi za Štajersko, Konjsko, Koroško inPrekmurje,-1' Tabele za preračunanje lesa. Kako postopati pri zavarovanju in požarih? (članek). Koledar brejosti (tabela). Kako snažimo madeže? (tabela). O prehrani (članek). Prva pomoč pri porodih domačih živali. Kmetijsko knjigovodstvo z raznimi tabelami. Belježni papir. Skupno 276 strani! Koledar stane Din 10.—. Ako ga kdo naroča po pošti, naj priloži znamk za Din 11.—. Na naročila brez plačila v-naprej se žal ne moremo ozirati. Naklada je trikrat manjša od lanske in se ponatis radi višjih cen papirja in platna ne bo izvršil. Kdor hoče torej koledar imeti, naj ga takoj naroči pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.** Raznoterosti. Iskanje sedmerih mest v Ciboli. Posledica gospodarske krize v Združenih ameriških državah je poživljenje že skozi stoletja brezuspešnih poskusov: najti sedmera mesta v Ciboli in njih skrivnostne zaklade. Malo raziskane in težko dostopne hribe Nove Mehike preiskuje danes na stotine ljudi, išče bajno bogata mesta, čeravno so že davno proglašena kot bajka. Današnji iskalci zakladov, ki bi bili zadovoljni, če bi imeli košček vsakdanjega kruha, bodo po vzgledu njihovih prednikov zgubili mnogo časa, ki pa za nje nikakor ne pomenja zlata. Ko so izčrpali Španci kmalu po odkritju Amerike zaklade Aztekov v osrednji Ameriki, se je upal drzni pustolovec Coronado proti severu z namenom, da bi se polastil bogastva sedmerih mest v Ciboli in tolikokrat imenovanega pravljičnega mesta Gran Quivera. Coronado ni dosegel cilja. Sam se je prepričal, da ga ni peljal vodnik domačin v Cibolo, ampak v past, kjer bi naj bil našel vse ne- SKRIVALNICA. M' U. novomlfrá 193Z, SLOVENSKI GOSPODAR StfáÜ 13, kaj drugega, le zlata ne! Radi tega je umoril zvitega Indijanca, se vrnil nazaj v mesto Mehika, kjer je poročal o brezplodnosti iskanja. Za Coronadom so poskušali tisoči isto srečo, niti eden ni odkril niti sledi o izginulih sedmerih mest. Vse te bridke preizkušnje še niso spametovale današnjih iskalcev. Iz najbolj oddaljenih krajev vzhod ne Amerike vrejo danes brezposelni v Novo Mehiko, da bi obogateli z odkritjem skrivnostno izginulega zlata. Bajne brzine. Slavni Phileas Fogg v romanu Julesa Verneja je obkrožil zemljo v 80 dneh. Pa to je dolgo, če vzamemo v misel brzino modernih letal, ki bi 40.000 km dolgo pot okrog zemlje preletela v 4 dneh. Streli modernih topov z 800 m brzine na sekundo bi potrebovali za to daljo 17 ur. Solnce se približuje kaki svezdi v Herkulesu z brzino 19 km v sekundi. Ko bi ga do-tična zvezda čakala na mestu, bi jo v nekaj milijonih letih došlo, toda tudi zvezda sama potuje po vsemirju. Tako zvane zvezde nepremičnice ne stoje, marveč mnoge od njih brzijo s tako naglico, da si tega sploh zamisliti ne moremo. Pred letom so odkrili zvezdo, ki se pomika z brzino 500 km v sekundi. — Alfa žarki dosegajo brzino 20.000 km v sekundi. Največjo brzino sploh pa ima svetloba, ki prhne v sekundi 300.000 km daleč. Po ZšiMiiilČIill lista vesti lil ilovice. Ravnatelj Cirilove tiskarne je postal mesto utnrlega dr. Anton Jerovšeka dosedanji g. jodravnatelj Franc Hrastelj. Načelstvo tiskovnega društva Cirilove tiskarne je poverjeno g. stolnemu dekanu dr. M. Vrabru. Občni zbor Prosvetne zveze v Mariboru bo v četrtek, 24. novembra, v Prosvetni dvorani fV zgradbi Zadružne gospodarske banke. Začetek ob 10. uri predpoldne. Poroka. V Čadramu se je v nedeljo, 6. novembra, gdč. Anica Hohnjec, nečakinja gg. dr. Josipa Hohnjeca, bogoslovnega profesorja, Antona Hohnjeca, ravnatelja jetnišnice v Mariboru, in Franca Hohnjeca, župnika v Čadramu, poročila z g. Karlom Juričan iz Polja. Poročil jo je čadramski župnik g. Franc Hohnjec. Za priči sta bila: za nevesto ravnatelj Anton Hohnjec, za ženina pa g. Mihael Hohnjec, tovarnar mesnih izdelkov v Mariboru. Nevesta je bila članica Katoliškega prosvetnega društva v Sv. Petru pod Sv. Gorami ter prav dobra igralka na njegovem odru. Želimo poročenima obilico božjega blagoslova! Kmetijska podružnica Maribor in okoliš. V nedeljo dne 20. novembra bo v učilnici Vinarske in sadjarske šole predaval strokovnjak, g. profesor Franjo Vojsk, o ravnanju z vinom s posebnim ozirom na pretakanje. — Opozarjamo, da bo predavanje velike važnosti, ker imajo letos vina izredno malo kisline (6—8°/oo); zato treba posebnega ravnanja z niimi. Začetek ob 9. uri dopoldne. Sv. Jurij ob Taboru. V nedeljo dne 13. novembra priredi Katoliško prosvetno društvo S cerkveni hiši ob 3. uri popoldne igro »Trosila bom rož . s .« Prodaja se dne 10., 11. in 12. novembra v Mariboru, Strossmajerjeva ulica 5: 6 postelj, 10 omar, odeje,. šivalni stroj za 486 Din, mize, stoli. 1206 BBEEEEEBEBEE Mala oznanila. EEEEEEEBEBEE Učenec ali učenka z dobrim šolskim spričevalom se sprejme v trgovino mešanega blaga Pavel Košenina, Gomilsko. 1180 Kupujemo fižol po najvišjih, dnevn. cenah Močnik nasl. Močnik & Fili Glavni trg Celje Glavni trg Jabolka, prvovrstna, sortirana, hruške maslenke, fižol iin krompir kupujemo. Mariborski kon-zum, Maribor. 1204 EBBBBEEEEEEE B B B B B B B B B E B Pozor I Pozor! Za češčenje pre3yetega Reš-njega Telesa je izšel nov molitvenik „Pridite, molimo!" ki obsega poleg običajnih molitev tudi šest molitvenih ur za skupne molitvene ure. Zelo priročna knjiga stane samo Din 16"— z rdečo obrezo in Din 20"— z zlato obrezo. Knjiga se naroča pri Tiskarni sv. Cirila v Llj Mariboru. B E BBEBBBBBBBBB B B E E E E E E E E E E E E Zadovoljni bodefe s posteljnim perjem, katero kupite v dobri kvaliteti in jako poceni v Trgovskem domu B. STERMECM Cclfe Št. 24 Mešano perje 1 kg 28 Din, boljše 40 D, skubljeno 52 Din, belo 110 Din, ifno belo 160 Din, sivi puh 75 Din, beli polpuh' 210 Din. Velika izbira žime, afrika, gradla in inleta za žimnice in pernice, ter raznega belega posteljnega perila. Zahtevajte brezplačni, bogato ilustri-rirani cenik! Lisičje, dihurjeve, kunine, veveričje in druge zimske kože od divjačine kupuje po najvišjih cenah I. Ratej, trg., Slov. Bistrica. 1191 Prodam posestvo blizu Ptujske gore, je 12 jo-hov zemljišča. V gotovini ali na hranilno knjižico. Več se izve pri Cirilu Pečnik Stu-denice pri Poljčanah. 1193 Prodam cirkularno žago na ročni pogon. Ivan Nežman, Sv. Barbara pri Mariboru. 1186 Iščem službo lista. v župnišču. Naslov v upravi 1197 Iščem otroka na hrano. Pahič Ana, Spodnja Polskava, Pragersko. 1196 Usnjene gamaše za 58 Din, oblačilno blago in vsa Vaše potrebščine kupite najugodneje v trgovinah Franc Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer. Nakup jajc, masla, suhih gob in vseh poljskih pridelkov. Zamenjava bučnic in solnčnic za bučno olje. 1199 Viničar, 4 osebe, se išče. Ponudbe pod »Pošteno« na upravo lista. 1208 Majer s tremi delavskimi močmi se išče. — Povpraša se v trgovini Maribor, Koroška cesta 20. 1207 Kupim bika pinegavske pasme od 15 do 24 mesecev starega. Naslov v upravi lista. 1176 Slavko Žličar, Ponikva ob južni žel., proda 400 komadov prvovrstnih, visokodebelnih drevesc. Sorta damasonka in bobovec. Oddam tudi 600 komadov divjakov. Zahtevajte ponudbe. 1202 Usnjarski pomočnik, trezen, starejši, kot vodja usnjarne s kavcijo 20.000 Din se išče. Naslov v upravi lista. 1203 Sprejme se kuharica, starejša, poštena oseba, vajena gospodinjstva na večjem posestvu in zmožna dobre spodnještajerske kuhe. Služba stalna, plača po dogovoru. Dopisi pod »Novo leto« na upravo lista. 1205 ZAHVALA. Podpisani Anton Kodrič, Preša 11. p. Majšperg, se najiskreneje zahvaljujem „KAIHT1IS" posmrtninskemu oddelku Vzajemne zavarovalnice, za izplačano posmrtni-no po moji sorodnici Dajnko Mariji, ki je v osmem mesecu zavarovanja nenadno umrla. Moja dolžnost je, da »Karitas« vsem najtopleje priporočam kot solidno in popolnoma varno ustanovo. 1198 Preša, 3. novembra 1932. Kodrič Anton 1. r. m s *5 N O V >N ¿3 isa hm s im hm TJ TÍ3 , a o ra ■ s * Ji ° cu rt G ra O Ji • — "v > N a >N -C rt a v u -C rt C M 3 4) > C C "O T3 • pM O «H O- d) o s a N rs 4) -0 "S Ü M >w Danijel Defoe: BoMnson €rus@e. (Dalje.) Tu so nam pritekli na pomoč ljudje, ki so nas bili posmatrali, kako se bojujemo z valovi. Lepo so nas sprejeli. Prebivalci so zbrali med seboj prilično vsoto denarja in so jo nam izročili, da ali gremo dalje v London, ali pa se vrnemo v Hil — kakor je bilo komu želja. Jaz sem šele sedaj povedal poveljniku, kako sem zbežal od doma. Nasvetoval mi je, naj se vrnem domov, če ne želim, da me zadenejo vse one nesreče, o katerih mi je bil govoril oče. Ali jaz sem bil gluh za njegove besede ter sem odšel peš v London z namenom, da se tam ukrcam na drugo ladjo. II. V pasti marokanskih morskih roparjev. Ker sem imel v Londonu še nekaj denarja v žepu, sem se ukrcal na ladjo, ki je vozila v Afriko. Zdaj nisem potoval kot mornar, ampak kot popotnik. Po nasvetu ladjinega kapetana sem nakupil razne železne in steklene drobnarije. da bi trgoval z njimi pri afrikanskili domačinih. Kapetan je bil napram meni zelo ljubezniv. Za časa potovanja me je poučeval v matematiki in v pomorskih naukih. Reči moram, da mi je prineslo to potovanje izmed vseh največ koristi. Za svoje blago sem prejel od domačinov blizu šest liver1 zlatega prahu, katerega sem po vrnitvi prodal v Londonu za 300 livrov šterlinga2. Ta uspeh me je ohrabril za izvedbo drugih velikih načrtov, ki so me pa pozneje popolnoma uničili. Na mojo nesrečo je moj blagi kapetan kmalu po mojem povratku v Anglijo umrl. Kljub temu sem se odločil, da bom svoja potovanja nadaljeval na isti ladji, na kateri je postal sedaj kapetan in poveljnik njen prejšnji krmilar. Od pridobljenega denarja sem vzel 100 livrov in sem nakupil zopet razno blago za trgovanje z Afrikani, ostanek 200 livrov pa sem izročil ka-petanovi vdovi, naj bi mi to vsoto shranila. Pluli smo v smeri proti Kanarskim otokom, kar nas je nekega jutra zapazila roparska ladja in nas je začela preganjati. Takoj smo razvili vsa jadra, da bi se morda še rešili. Ko pa smo videli, da nas bodo morski roparji le dohiteli, smo se pripravili na boj. Naša ladja je imela 12 topov, roparska pa osemnajst. Okoli tretje ure popoldne so se nam roparji približali toliko, da so nas morali od strani napasti. Mi smo začeli stre- 1 Utežna mera. a Angleški srebrni denar. ljati iz 8 topov, ali ono so svojo ladjo brž obrnili na drugo stran. Dvesto roparjev nas je kar zasipavalo s kroglami iz pušk. Ko je bila ladja povsem blizu, je skočilo šestdeset roparjev na ladjin most in so nam z noži in sekirami začeli sekati jadra in vrvi. Dvakrat smo jih odbili, a naposled smo se morali vdati. Razbojniki so nas zvezali in kot sužnje odvedli v svoje pristanišče Sale. TVrV-- Moje tovariše so poslali daleč v notranjost dežele v suženjstvo marokanskih sultanov. Mene pa, ker sem mlad in gibčen, si je pridržal ladjin kapetan, da sem mu bil sluga. Moja dolžnost je bila v tem, da sem delal na vrtu in stre-gel v hiši. Včasi, če kapetan ni šel nikamor, me je poslal na ladjo, da bi spal v njegovi kabini in pazil na ladjo. Kolikorkrat sem odšel tja, sem premišljeval, kako bi mogel uiti. Na veliko žalost nisem imel nikogar, ki bi mi bil mogel pri tem pomagati. Tako sta prešli popolni dve leti, da se mi je nazadnje vendarle posrečilo izvesti moj načrt. Dogodilo se je, da je moral kapetan nekoč dalje časa ostati doma, ker je moral pripraviti ladjo, pa ni imel dovolj denarja. Da bi si pregnal dolgčas, se je podal večkrat na teden na ribji lov. V to svrho se je posluževal velikega čolna, katerega je bil zaplenil na naši ladji. V sredi čolna je dal narediti malo kabino, v kateri je mogel ležati in kjer je tudi shranjeval zaboj s hrano in sodček z vodo. Pri sebi je imel skoro vselej mene in enega izmed Marokancev. V kratkem času sem se bil toliko izvežbal v veslanju in ribolovu, da često niti sam ni šel na ribolov, ampak je poslal kar mene z onim Marokancem in nekim dečkom, svojim sorodnikom. Nekega dne mi je naročil kapetan, da operem čoln in spravim vanj večjo množino hrane, vode, tri puške, malo smodnika in svinca za krogle. Drugega dne se je hotel voziti po morju s tremi uglednimi Marokanci, ki so bili tedaj njegovi gostje. Rekel mi je tudi, naj odidem z onim Marokancem in dečkom, da nalovim rib za večerjo. Meni je takoj prišla na um stara misel o begu. Komaj je gospodar odšel, sem se začel takoj pripravljati, pa ne za ribolov, ampak za potovanje. V čoln sem znosil vse, kar je bil gospodar naročil za potovanje drugega dne, poleg tega pa še: steklenico žganja, velik kos voska, potem vrvi in druge take potrebščine. Poklical sem Marokanca, naj prinese še hrane in vode, da bo kaj jesti in piti za čas ribolova, ker se ne smemo posluževati tega, kar je pripravil gospodar za sebe in za goste. (Dalje sledi.) Zaklad v steklenici. V Gijonu na Španskem je našel ubog kmet v morju v bližini obale, kjer se je kopal, dobro zamaše-no steklenico. V steklenici je našel pismo, katerega pa nI znal citati, ker je bil nepismen. Šel je na policijo in pokazal pismo, ki ga je našel v steklenici. Tam so mu pismo prečitali in mu hkrati čestitali. V pismu je bila namreč sledeča oporoka: »Ne-ozdravljiva bolezen mi bo v par dnevih pretrgala nit življenja. Moje prihranke v višini 27.000 pezet in državne vrednostne papirje sem naložil v banki. Dotični, ki bo našel to mojo oporoko v stekleftici, naj bodo moj dedič in želim mu, da bi . bil bolj zdrav kakor jaa in da bi zdrav mogel porabiti denar, ki meni ni nič koristil.« Budilka s kavo. Pariški sejem Izumiteljev prikazuje cm. lo vrsto svojevrstnih iznajdb. »Šlager« razstave pa je vsekakor originalna budilka. — Človek naravna n. pr. kazalec budilne naprave na 7. uro zjui traj. Namesto cla bi ob tem času začel peti zvonec, se vključi sti-. kalna naprava električne pečice, v kateri je že pripravljena voda. Kadar začne voda vreti, se prenaša para po cevki v vezano posodo, od tam pa kaplja kava v skodelico, ki je pritrjena na koncu. Ko se skodelica napolni, pritisne njena teža mehanično na gumb, ki sproži gramofonsko ploščo. Nato zadoni kakšna koračnica ali vesela popevka in za,spane,. ki je od tega časa mogoče dvignilo glavo z ležišča, se lahko izteg^. ne ter posrka skodeli-, co dišečega osvežila, , - < Vzrok. Ivanček: »Oče, ne povej mami, da sem ji kupil škatlo bonbonov za god.« Oče: »Zakaj pa ne? Ali jo hočeš presene« titi?« : ' ; Ivanček: >>Ne, poje-t del sem jih'. Leskove palice za obroče kupujemo. Biti morajo iz to-jesenske seči, dolge od 1 Yi do <1 m. Vzamemo vsako množino. Z dobavo se more pričeti takoj. Pojasnila daje: Tovarna barv, Ljubija, p. Mozirje. 1189 Denar doma ne nese obresti in ni varen pred različnimi nezgodami. Naložite odvišni denar pri Jugoslovanski hranilnici in posojilnici, Maribor, Kralja Petra trg 6, telefon 2506, ki Vam ga najboljše obrestuje in vsako vlogo izplača točno na željo vlagatelja. Daje posojila proti vknjižbi in mesečnemu odplačevanju. Sprejema cesije računov v inkaso. Kmečki sin želi službo pri kakem župnišču, ker ima veselje do cerkve. Vajen je mizarstva in kolarstva in zna vsa druga hlapčevska dela. Naslov v upravi lista. 1190 Iščem stanovanje, 1 sobo in kuhinjo v bližini Maribora. Naslov: Ana Seidl, Šoštanj. 1188 Suhe gotoe plačuje po najvišji ceni SEVER & KOMP., Ljubljana. S Dekla v župnišče se išče v laškem okraju. Kje, pove uprava lista. 1169 Družinska Pratika za leto 1933 je pravkar dotiskana in bo odslej na razpolago v vsaki knjigarni in večji trgovini. Kakor vse novejše letnike krasi tudi ta letnik zbirka krasnih slik s kakoršno se ne more ponašati noben drugi slovenski ljudski koledar. Cena Din 5..—, po pošti 50 p več. nrafiiimica Dravske banovine narihor \ Centralo: niarlbor v lastni novi palači na oglu Gosposhe-Slovensfte ulice. Sprejema vloge na knjižice in 5£8 Podružnica: Celic i nasproti posle, prei JuZnošfa- J iersha hranilnica. j tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj t varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim ( premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. 5 Globoko nas je presunila bridka izguba našega blagega msgr* Dr* Antona Jerovšek Milo nas pa tolaži, da smo videli in čutili, kako mnogi so ga ljubili in pa spoštovali. Radi bi se zahvalili vsakomur, ki ga je prišel spremljat na poslednjo pot iz hiše njegovega dela, Tiskarne sv. Cirila, v ožjo njegovo do movino, na pokopališče v Slov. Bistrici, in želeli bi to storiti vsaj posameznim predstavnikom cerkvenih, državnih, občinskih oblasti, raznih šol, korporacij, organizacij in društev. Ker nam to ni mogoče, se zahvaljujemo tem potom vsem, ki so počastili pokojnega s svojim spremstvom v Mariboru in Slov. Bistrici. Posebno zahvalo pa smo dolžni onim, ki so pri žalnem sprevodu sodelovali: prevzv.škofu g. dr. Andreju Karlinu za podeljeni blagoslov, presvetl. pomožnemu škofu g. dr. Tomažič Ivanu za vodstvo pogrebnih molitev in za tolažilen poslovilni govor na stopnjišču jezuitske kapele, mil. g. stolnemu dekanu dr. Maksu Vraberju za vodstvo pogrebnih obredov v Slov. Bistrici in msgr. prof. Vrežetu za poslovilni cerkveni nagovor, min. predsedniku dr. Antonu Korošcu za bratsko slovo pri odhodu iz Tiskarne, g. dr. Leskovarju, zvestemu prijatelju pokojnega, in g. Grčarju, podpredsedniku Mestne hranilnice, za zadnji pozdrav na meji mestne občine ter g. Francu Že-botu za sinovsko slovo ob odprtem grobu. Za vedno bomo hvaležni mestnemu župniku v Slov. Bistrici g. Ivanu Šolincu, ki je pokojnemu dal počitka za njegovo zadnjo noč v župnišču in za vselej na domačem pokopališču ter sprejel duhovnike in iz Maribora došle zastopnike pod svojo gostoljubno streho. Hvaležni smo združenim pevskim zborom, ki so se v Mariboru in v Slov. Bistrici s pesmijo poslovili od pokojnega, ter godbi »Katoliške Omladine«. Predvsem pa je naša dolžnost, zahvaliti se onim, ki so pokojnemu lajšali trpljenje v bolezni, ga z vsem strokovnjaškim zdravljenjem ohranjali dotlej, dokler je sploh mogoče, g. zdravniku dr. Janku Pihlerju in g. mestnemu višjemu zdravniku dr. VVankmullerju ter usmiljeni sestri Bernardini. Pokojni sam jim je dal znamenja svoje hvaležnosti, ki tudi nas prešinja. Vsem, ki so mu s cvetjem okrasili zadnjo pot, posebno vsem, ki se ga v pobožni molitvi spominjajo, iskreni Bog plačaj! Maribor—Slov. Bistrica, dne 5. novembra 1932. Sorodniki in naCcisfvo Tiskarne sv. Cirila. Zadružno gospodarska banka d. d. Podružnica Maribor, Aleksandrova cesta 6 V lastni, novozgrajeni palači Pred franCišftansho cerhviio Izvršuje vse bančne posle najhulanfneje. - Najvišfe obrestovan¡e vlog na Knjižice in v tekoíem račun ti. -- ^ Pooblaščeni prodajalec srech državne razredne loterije. ^ 193 Zimsko blago za obleke, plašče itd. se kupi po- ceni v 1011 Trpinovem Da^arfu Maribor, Vetrinjska ulica 15. Banovinska trsnica in drevesnica v Kapeli pri Slatina-Radencih dobavlja prvovrstno sadno drevje (visokode-belno in pritlično) od jablan, hrušk, črešenj, sliv, breskev in marelic ter Ia ccepljenke vinske trte na raznih amerikanskih podlagah. Cene zmerne, zahtevajte ponudbo! 1098 Priporoča se prvi slovenski zavod Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani. Za pojasnila se obračajte na naše krajevne poverjenike ter v Celju na Podružnico Vzajemne zavarovalnice, palača Ljudske posojilnice, v Mariboru na glavni zastop Vzajemne zavarovalnice, Loška ulica 10. Posmrtninski Oddelek »Karitas« sprejema v zavarovanje zdrave od 7 do 80 let stare osebe. 812 Nov vozni red veljaven od 2. oktobra 1932, cena 2 Din (po pošti pošljite znamke za 2.50 Din pri naročilu) dobite v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Izšla je Blasnikova IfELIKfl PUHTIM za navadno leto 1033, ki ima 365 dni. „VELIKA PRATIKA* je najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan. V »Veliki Pratiki« najdeš vse, kar človek potrebuje vsak dan: Katoliški koledar z nebesnimi, solnčnimi, luninimi, vremenskimi in dnevnimi znamenji; — solnčne in lunine mrke; — lunine spremembe; — — poštne določbe za Jugoslavijo; — lestvice za kolke na menice, pobotnice, kupne pogodbe in račune; — konzulate tujih držav v Ljubljani in Zagrebu; — vse sejme na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem, v Prekmurju, Medžimurju in v Julijski Benečiji — pregled o konca brejosti živine; — tabelo hektarov v oralih; popis vseh važnih domačih in tujih dogodlcov v preteklem letu; — tabele za računanje obresti; — življenjepise važnih in odločilnih oseb s slikami; — oznanila predmetov, ki jih rabi kmetovalec in žena v hiši. Cena 5 Din. •VELIKA PRATIKA. se dobi v vseh večjih trgovinah in se lahko naroči tudi pismeno pri založniku* tiskarni 1 Blasniha nasl. d. d. v Ljubljani, uu Dr. Ivo Benkovič odvetnik v Ljubljani 1192 usoja si naznaniti, da je premestil svojo pisarno v Ljubljani na ffi^r Aleksandrovo cesto 6 vhod Beethovnova ulica 14, tel. 2002, palača Dunav. Provandcin Svinjerejci — pozor! Po celem svetu znan belgijski preparat, ki prepreči bolezni pri svinjah ter jih za 2 do 3 mesece prej zredi. Tovarna tega izvrstnega preparata je navzlic krizi dosegla znižanje cene z željo, da ga uporabljajo vsi svinjerejci. Ako se hočete prepričati o resničnosti našega oglasa, izkoristite priliko in kupite pri Vašem trgovcu takoj 1 originalno šlcat^ lo od približno 800 g, ki stane sedaj samo 25 Din. Garan-; cija: V slučaju neuspeha sprejmemo neporabljeno količi-; no ter vrnemo ves denar. Ako ga v Vašem kraju nimate, pišite nam in mi Vam pošljemo vsako količino. Navodilo za uporabo se nahaja v vsaki škatli v hrvatskem jeziku. Generalni zastopnik za Dravsko banovino: Josip Junc, Ljubljana, Aleksandrova cesta 5-II. 1178 Knjigarna in trgovina s papirjem Frane Leskovšek se nahaja v Celjut, Glavni trg 16 nor Najvarnejše in najboljše naložite denar pri Ljudski posojilnici v Celju ============== registrovani zadrugi z neomejeno zavezo ■ v novi lastni palači na oglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice Stanje hranilnih vlog znaša nad Din 100,000.000'—. Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad SOOO članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem. 192 Rentni davek plačuje posojilnica iz svojega in ga ne odteguje vlagateljem. Tiskar:; Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin y Mariboru, m Urednik Janu§ Goleč, novinar » Mariboru, Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarjaa, predstavnik":: Januš Goleč s Mariboru« 534823532323532323020053482323532353482302020053230200532348000201010001110202230200000002000001232323232348230002000201000001000001000200020101000902020000000201060001000102010102020100020100010100000200020102012302000002010100005389482353 0201010101020000010201000048234801000102020153482353010001534853235348532353235323235323232323232323230123000102020228010000010201010201025353000101530100010053485353534848484823482348234848230002000101020001010153534823532323234823235323235353234853