-   13   -
Iz deržavniga zbora.
V poslednjim listu smo rekli, de bo 8. prosenec imeniten dan, in zares sta bila  8. in 9- prosenec imenitna
   -   14   -
dneva. Veseli nas bravcam oznaniti, de se je razpertfja med deržavnim   zboram in  ministri   spet  poravnala , ki se je 4.   prosenca   zavoljo  1. razdelka  ustavnih pravic (j,vse oblasti izvirajo od ljudstva"}  hudo vnela. Kaj se je 8. in 9. prosenca v zboru godilo, moramo bravcam nekoliko obširniši povedati, de resnico zvedo, ne pa laži, ktere bi se utegnile po deželi zatrositi.  Takole je bilo: Večini zbora vgovor ministra Stadiona (kteriga   smo   nekoliko   v   poslednjim  listu   oznanilij   ni bil všeč. Desnica  se je  v  ti reči z levico sklenila in 178 poslancov, s predsednikam Strobacham vred, je podpisalo odgovor ministru,   v kterim se pritožijo,  de taki ministerski  vgovori  kratijo   zboru  svobodno  besedo in svobodno pomenjkovanje, ktero so Cesar v Svojih razglasih 16. velkiga  travna   in 6.  rožnika zboru dali. Ta odgovor je  bil  z 190  glasovi zoper 99 po ter j en in v zboru ministram bran.  Minister Stadion je na to odgovoril: ;,de ni res, de bi hotli ministri kadaj deržav-nimu zboru svobodno besedo, svobodno pomenkovanje bra-nitij in ako  so  se 4. prosenca   zoper 1. razdelk ustavnih pravic vstavili, so to le zato storili, ker so hotli od-kritoserčno   zboru  in  svetu  pokazati,   kako oni zavezo med Cesarjem  in ljudstvam razsodijo,  na ktero zavezo ee pravice Cesarja in ljudstva opirajo, de se ne Cesarju ne ljudstvu  krivica ne zgodi." — Ko so potem še nekteri za obstanje, nekteri za overženje 1. razdelka govorili,   je šel ob 3. popoldne zbor sak sebi,   brez de bi bila ta razpertija poravnana, ktera je tako imenitnost zadobila, de se je slišalo govoriti: če se ministri z zboram v ti reči ne poravnajo,   bojo odstopili  ali   ministri, ali pa  bo   šel   celi   zbor  sak sebi.  —  Se ve   de so se poslanci doma  berž   zbrali  in   so  poslednji odgovor ministra na tanjko  prevdarjati začeli. — Veči del poslancov desnice se je potolažil po zgorej  imenovani razlagi ministra  Stadiona,   in  slovanska  stranka je   sklenila predlog,   kteriga je drugi   dan   Ulepič   (krajnski poslanec) zboru priporočil, in kteri je   bil z veliko večino glasov tudi poterjen.
Ulepičev predlog se takole glasi: „Danes imamo imenitno reč skleniti, kteriga sklepa veliko milijonov avstri-janskiga ljudstva željno pričakuje. Pred vsim moramo pri ti reči prevdariti podlago pravice, na ktero se imenovani 1. razdelk opira. Pervi del tega sostavka obseže le neko misel, ktero so nekteri izmed nas resnično, nekteri krivično spoznali. Kar mene zadene, se nočem v jedro tega razdelka vtikovati, ampak moja reč je le presoditi: kaj je in kaj mora za vsaciga reč pravice biti. Reč pravice pa ni le gola misel, ampak gotovi sto- in stoletni stan avstrijanskiga cesarstva, in razmera ali zaveza, ki med vladarjem in vladanimi ljudstvi toliko let zares obstoji. Na to se mora gledati, če se hoče pervi del 1. razdelka („vse oblasti izvirajo od ljudstva") pravično razsoditi. (Potem je razložil Ulepič cesarske razglase 25. mal. travna, 16. vel. travna, 3. in 6. rožnika, 16. in 19. kozop., 2. grudna in odgovor ministrov 7. kimovca). Iz vsiga tega — Ulepič na dalje govori — se očitno kaže, kaj de vla-darstvo hoče. Ce pa hočemo zvediti, kaj de avstri-janske ljudstva hočejo, poglejmo na mnoge poslanstva in dopise, ktere so ljudstva iz vsih krajev našiga cesarstva pred tron Cesarja poslali. Iz vsiga tega je očitno, de Cesar in ljudstva hočejo v lepi zavezi edino pot iti in delo zedinjenja do konca dognati. Za to so nas naši poročniki poslali, in z velikim veseljem bojo sprejeli ustavo, ktera bo svoj sklepni kamen v častitljivi kroni avstrijanskiga Cesarja imela. Zatorej je moj predlog: de izpustimo 1. razdelk, in de nej se ima prihodnja sostava zastran deržavnih oblast ustavnimu zboru zdelati dati.a
Velika večina, poslancov desnice in sredice je po-terdila Ulepičev predlog — in tako se je pravda stekla po vošilu milijonov in milijonov ljudi — mi samo to pristavimo, de tudi po vošilu vsih pravih Slovencov, ki scer ne bojo terpeli, de bi jim kdo njih ustavno svobodo krajšal, pa tudi ne, de bi kdo Ca s ar ju tisto oblast vzeti hotel, ktera po ustavi Cesarju gre. De tudi deržavni zbor ni nikdar kej taciga mislil, so nam mnogi govorniki S. in 9. prosenca razložili. Zavoljo veliko vsiga spoštovanja vrednih poslancov, ki v zboru sede, želimo de bi zbor obstal in kmalo ustavo dokončal.   Ustavo, ustavo nam dajte kmalo!