ZDRAVJE ČEBEL
Okužba čebeljih družin z virusom mešičkaste zalege
Izr. prof. dr. Ivan Toplak, dr. vet. med.,
Laura Šimenc, dr. vet. med._
Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta, Nacionalni veterinarski inštitut ivan.toplak@vf.uni-lj.si
Mešičkasta zalega je bila prva bolezen čebel, za katero so dokazali, da jo povzroča virus. Z virusom okužena in obolela čebelja družina ima značilne klinične znake. Po okužbi ličinke hitro umrejo, zaradi tekočine, ki se nabira med njihovim telesom in levkom, pa dobijo videz mešička. Po tej značilnosti so bolezen tudi poimenovali. Čebele delavke odmrle ličinke odstranjujejo iz celic in zatem s hranjenjem virus prenašajo na neokužene ličinke in druge čebele delavke.
Okužbo z virusom mešičkaste zalege ugotavljajo po vsem svetu. Prisotna je tudi v Sloveniji, vendar jo ugotavljamo le na osnovi značilnih kliničnih znakov, redko pa virus tudi laboratorijsko potrdimo. Zato načrtujemo študijo, na osnovi katere bi ugotovili, v kakšnem obsegu se mešičkasta zalega pojavlja v čebelarstvih in kateri sevi virusov se širijo med čebeljimi družinami. Za izpeljavo študije pa bomo potrebovali vzorce obolele in odmrle čebelje zalege iz čebelnjakov iz vse Slovenije.
Načini prenosa virusa in potek bolezni
Mešičkasto zalego povzroča zelo majhen RNA-virus. Na ličinke virus prenesejo delavke, ko hranijo zalego. Možen je tudi prenos virusa preko varoj, ki so zajedale na okuženih ličinkah. Med različnimi čebelnjaki virus lahko prenašajo čebele z zaletanjem v druge čebelje družine. Za okužbo so najbolj
Načrtovanje študije o razširjenosti mešičkaste zalege v letu 2019
Prisotnost virusa mešičkaste zalege danes zelo zanesljivo diagnosticiramo z molekularnimi metodami, s specifičnim dokazom nukleinske kisline virusa z metodo RT-PCR. Pri nas ta virus še ni bil natančneje proučen, zato želimo v letu 2019 raziskati razširjenost te virusne bolezni čebel v Sloveniji. Za raziskavo potrebujemo vzorce odmrle zalege z značilnimi kliničnimi znaki. Zato čebelarje s tem prispevkom vljudno pozivamo k sodelovanju. Veterinarji bodo v okviru rednih pregledov odvzeli vzorce prizadete zalege. Preiskave bomo opravili na Enoti za virologijo Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani. Posameznega lastnika vzorca bomo o rezultatu obvestili preko veterinarja, rezultate študije pa bomo objavili v reviji Slovenski čebelar.
dovzetne dva dni stare ličinke, okužijo pa se lahko ličinke vseh starosti ter tudi odrasle čebele in troti. Virus povzroča odmrtje le tistih ličink, ki so okužene v prvih dneh razvoja, okužene starejše ličinke pa niso bistveno prizadete in se razvijajo brez kliničnih znakov okužbe. Čebele delavke lahko prenašajo virus, vendar ne kažejo znakov okužbe.
Okužba z virusom preprečuje nastanek encima kineta-ze, ki je bistven pri razvoju notranje povrhnjice ličinke. Virus se namnoži tudi na povrhnjici ličinke in v žlezah za levitev. Vsaka odmrla ličinka vsebuje toliko virusa, da bi lahko okužila 1000 novih čebeljih družin.
Okužbo prinesejo v čebeljo družino čebele delavke in s svojo okuženo slino kontaminirajo zaloge cvetnega prahu. Preko njega se okužijo mlade čebele delavke, ki hranijo zalego in virus prenesejo na ličinke. Te zbolijo in odmrejo.
III
Slika 2: Odmrle ličinke po okužbi, različno dolgo od odmrtja; od mešička (pravkar odmrla) do videza posušene ličinke (nekaj tednov po odmrtju), prenos s spletne strani http://fitzbrown12wikis.birmingham.k12.mi.us/Sacbrood-+Carina+and+Nate.
Slika 1: Okužena odmrla ličinka z virusom mešičkaste zalege, z značilno nabrano tekočino med telesom in levkom, prenos s spletne strani http:// skagitvalleybeekeepers.org/ioi/sacbrood2.jpg.
f „Slovenski 1
[CEBELPRj 1/2019 letnik CXXI 7
ZDRAVJE ČEBEL
Slika 3: Čebele delavke odstranjujejo odmrle (porjavele) ličinke po okužbi z virusom mešič-kaste zalege, prenos s spletne strani http://turlough.blogspot.com.
Odmrie ličinke čebele čistijo in se pri tem okužijo, virus pa pride do njihovih siinskih žiez. Z molekularnimi metodami so virus mešičkaste zaiege v okuženih čebeljih družinah dokazali v medu, cvetnem prahu in matičnem mlečku.
Poieg okužbe čebeljih ličink preko kontaminirane hrane je možna tudi okužba preko varoj, ki so biie v stiku z okuženo čebeijo družino. V siinskih žiezah okuženih varoj so dokazaii virus mešičkaste zaiege, vendar pa povezave med pojavijanjem mešičkaste zaiege in okuženostjo čebeije družine z varojami niso dokazaii.
Klinični znaki bolezni
Zdrave čebeije iičinke se zabubijo štiri dni po tem, ko deiavke zaiego pokrijejo. Oboieiim iičinkam pa se ne uspe zabubiti in ostanejo iztegnjene, z giavo proti vrhu ceiice, ter odmrejo, tik preden deiavke ceiice pokrijejo. Med iičinki-nim teiesom in ievkom se začne nabirati tekočina, iičinka začenja spreminjati barvo od normaine biserno beie preko biedo rumene do temno rjave. Nazadnje se iičinka posuši in dobi spioščeno, gondoii podobno obiiko iuske. Pri okužbi čebei deiavk in trotov ni opaziti nobenih značiinih kiinič-nih znakov boiezni, iahko se pojavijo ie biage spremembe vedenja, kot je prezgodnji začetek izietanja, in krajša ži-vijenjska doba.
Razširjenost in pomen bolezni
Čeprav je virus prisoten v čebeijih družinah, ie redko vidimo večjo obsežnost odmrie zaiege, saj čebeie deiavke sproti odstranjujejo odmrie iičinke, močne čebeije družine pa hitro omejijo širjenje virusa. Miade okužene deiavke ne jemijejo cvetnega prahu, zeio zmanjšajo oskrbo in hranjenje zaiege in začnejo izietavati mnogo prej kot običajno. Ko izietavajo, pa ne nabirajo cvetnega prahu, ki bi bii giavni vir okužbe za naprej. Izbruhi boiezni se pojavijo največkrat spomiadi in na začetku poietja. Virus v okoiju brez prisotnosti živih iičink izgubi svojo kužnost v treh tednih.
Virus je prisoten na vseh kontinentih sveta in spada med najpogostejše kiinično zaznane virusne okužbe čebei.
Iz dosedanjih študij vemo, da je virus mešičkaste zaiege tudi v Sioveniji staino prisoten, vendar ni bii veiikokrat ia-
Slika 4: Odmrla ličinka po okužbi z virusom mešičkaste zalege, značilne oblike, ki je podobna gondoli, prenos s spletne strani http://articles.extension.org/pages/71172/ honey-bee-viruses-the-deadly-varroa-mite-associates.
boratorijsko potrjen. V vzorcih prizadetih čebeljih družin z različnimi kliničnimi znaki smo med letoma 2007 in 2015 virus mešičkaste zalege z metodo RT-PCR ugotavljali med 2,5 in 8,3 % od pregledanih vzorcev čebel delavk. Virus mešičkaste zalege je bil večkrat potrjen v vzorcih zalege z značilnimi kliničnimi znaki te bolezni.
Okužba z virusom mešičkaste zalege pri odpornih in dobro preskrbljenih čebeljih družinah po navadi ne povzroča večjih izgub. Pride pa lahko do odmrtja celotne čebelje družine pred pomladjo, če so čebele imunsko oslabljene zaradi različnih vzrokov in ob prisotnosti večjega števila različnih virusov. Čeprav je bolezen zelo značilna, moramo paziti, da je ne zamenjamo s hudo gnilobo.
Specifičnega zdravljenja te bolezni ne poznamo. Z odstranitvijo in uničenjem satja obolele zalege čebelar prepreči nadaljnje širjenje okužbe. S povečevanjem splošne odpornosti čebel, s primerno in zadostno prehrano, uporabo certificiranih matic ter zatiranjem varoj in preprečevanjem noseme je čebelar naredil največ za svoje čebele.
Viri:
Aubert, M., Ball, B., Fries, I., Moritz, R., Milani, N., Bernardinelli, I. (2007): Virology and the Honey Bee. European Communities, str. 60-65.
Jenčič, V. (2005): Bolezni in higiena gojitve čebel. Ljubljana, str. 62-63.
Toplak, I., Rihtarič, D., Jamnikar Ciglenečki, U., Hostnik, P., Jenčič, V., Barlič-Maganja, D. (2012): Detection of six honeybee viruses in clinically affected colonies of carniolan gray bee (Apis Mellifera Carnica). SloVetRes, 49(2).
Toplak, I., Zabavnik Piano, J., Pislak Ocepek, M. (2010): Ugotavljanja prisotnosti petih čebeljih virusov v vzorcih obolelih čebeljih družin v letu 2010. November.
Toplak, I., Rihtarič, D., Pislak, M., Jurič, A., Vraničar Novak, A., Planinc, I., Matavž, L., Jenko Rogelj, M., Škof, M., Skerbiš, S., Lešnik, V., Jenčič, V. (2016): Ugotavljanje petih virusov v odmrlih čebeljih družinah v letu 2015 v Sloveniji. V: Majdič, G. (ur.). 6. Slovenski veterinarski kongres, Portorož. SloVetRes, št. 53, Suppl. 17, str. 263-266.
f „Slovenski 1
[CEBELPRj 1/2019 letnik CXXI 8