LISTEK. Uanuž Golec. ¦i^4iKJ.1iU.i Pred pekienskimi vrati. %$&'"! ¦¦ i ¦: \ "' ¦ • j(Koneo.) Gbo popoldne, ko sta sje sestala po cnem letu .TinCek in mesarieva teia. se je vsul močen nahv, ;^i je nagnal s hriba st. Miklavža vsa izvirke naTBdol ,j-''ti Savinji. Dež je kljuval iva šipe, ko sem te^Ri na zvečor v postelj in mi še vedno niso hotele iz glave one .,po klenske vrate." V otroškem razmotrivanja o peklonskib. vratih sem zaspal . . . Tako enkrat po polnoči pa sem hušnil ves preetrašen iz postelje . . . Nekdo je močuo DiTbijal po oknu, iz grla mu je prihajal in bukal v noč nečloveški glas osuplo prestrašenega človeka, ki vpijo iu ki kliče na pomoč. Sestrič, ki je bil dokaj večji in pogumnejši od mene, je odprl vežna vrata. Toliko sem uganil iz besed preplašenega tujca, da je prosil za luč in najino spremstvo. Sva se oblekla na pol, jaz sem moral svetiti naprej, za menoj sta stopala mesarjev strio in pa sestrič. Dež je še vedno naškrapal, šumenje po nalivu naraslih potokov in vrelcev, ki so brzo kotaje se brzeli navzdol, je motilo nočno tišino . . . Sicer js zagrin.jala neprodirna nočna tema hrib sv. Miklavža v plaS8 poftitka vsega živega stvarstva .x. . Komaj dober streljaj od stanovanja sem zadel , ker sem svetil naprej, na za ne kot otroka Dezabmi prizor. Tik ob z vodnim kamenjem tlakani obcest ni grabi, po kateri je žuborela kalna voda, je ležala vznak na plašču debelušasto-orjaška ženska. Svit svetilke jej je obsinil v motni svetlobi obraz. Spoznal sem mesarjevo teto . . . Usta so jej bila nastežaj odprta, nekako bolestno grgranje je vrelo iz ustn« odprtine . . . oči so se zapirale in odpirale . . . Pre sunil me je ta prizor, komaj sem obdržal r rokah svetilko, mravljinci strahu so mu zagomazeli po vsem telesn . . . Pristopila sta k nesrečaici še njen mož in moj sestrič. Ravno v tem trenutku je še močno slišno zagrgralo iz tetinih ust . . . streslo jo je bolestno po telesu, oči so se jej obrnile stekleno navzgor . . . njen mož je potrdil žalostno in komaj slišno: ,,Po njej je!« Bila je to tedaj v temni noči prva smrt — sravt od mene ljubljene mesarjeve tete, katero sem Tidel la lastne, takrat še otroško neizkušene oči. Mesarjev stric je pripovedoval in razlagal se striču, da se je vračal domov iz sejma, pa je zadel na hribu v grabi ležeč« in smrtno stokajoče človeSko itje. Potegnil je mokro žrtev iz grabe, posvetil z vžigalico in prepoznal v nesrečnici svojo ženo. Po tleh je razgrnil svoj plašč, zvalil svojo ženo nanj ia odhitel po naju na pomoč. 2ena js gotovo omahnila pri povratku k domu grabo, zajezila s svojim obilnim telesom po dežev- ja narasTo vodo. ki se i: je vsula preko obrazn v ti- ,ta. N; aala toMta »ofti, i« I>i sa bila lzko»alil« iz ¦j-ra.be, nikogar ni bilo pravočasno, da bi jo bil reši!, <;i>j'"'la jo je majka smrt. MesarjeT stric in sestrič sta odbrzela po vo/. , jaz pa s»ra ostal sam tik komaj preminule mesarjeri t«te. Strah nae je spr»letayal, da so mi škepetali zohje . . . bal s»m so nrtre tet«, kataro sem sa tolikt- krat oklepal z obema rokama, katero sem ljubil, jei  bil hvalsžen za tolikrat mi podarjeni groš.  Tetin obraz in obleka sta bila mokra, pol«a bl»*  ta in vodnega peska, usta so jej bila odprta, oči so pogledovale mrtvo in topo v iemno, deževno »oč. . ¦ Strah pred mrličem je premagal otroka, postavil sem svetilko na tla in odbrzel proti domu narav nost pod odejo. Tresel sem se tudi še pod odejo uki šiba na vodi, sopel na dolgo; ta nočni smrtni prizor je bil nekaj preveč grozotnega za nežno otroško dušo in živčevje. Razločno sem slišal ropot voza, ki je Tozil po utopljeno teto. To kotalenje koles po kamnu mi je pa vzbudilo, poklicalo v spomin za otroka strašne predstave o peklenskih vratih, pred katerirni je zagotovil Tinček teti svidenje. Mrtva mesarjeva teta in peklenska rrata bilo je preveč za prestrašeno otroško dušo, ki se je zatekla v pribežališče otroške tolažbe, t solze. Zjokal se sem na glas pod odejo iz strahu pred mrtvo teto, katore zadnje utripljaje na tem svetu seni videl pri megleno motnem žaru svetilke, grozno strašno me je spreletavala bojazen za njeno posnirtno usodo, ker ji je zagotovil takrat trezni Tinček srečanje pred samimi peklenskimi vrati. Voz z naloženo uiopljenko se je odpeljal počasi navkreber mimo stanovanja; vstopil je sestrič. Jaz nisem upal izpod odeje, strah, nepopisen strah mi je vznemirjal otroško telo in dušo. S sestričem nisva o tej grozni nezgodi govorila, zaspal pa tudi nisera do belega dne ne. Se le jutranja zarja, ki me j« obsini-* la skozi zastrto okno, mi je prepodila nočni strah int grozo t toliko, da sem na lahko zadremal. Toliko s« še spominjam, da se nisem odpo5ival dolgt r prepotrebnent jutranjera spanju, ko me je vz- dramilo vpitje, ki je prihajalo od sosedne strani, Cul ; in razloeil sem ženski vik in moledovanje: ,,Moj Bog, za pet ran Kristusorih . . . pa taka smrt!M Prepričan sem bil, naši dve sosedni starki st« sedaj še le zazvedeli o tetini smrti, pa vikate in jo omilujete kot staro znanko po podedovani ženski na vadi z vpitjem in solzami. Pa sem se zmotil tokrat. Zenski solzni dirindaj je razjasnila nama s sestričem gospodinja, ki j« polukala skozi duri in rekla žalostno: ,,To je pa že prehudo! Po noci mesarica, zdaj pa ste našli sosedi Tinčeka mrtvega! Napil se ga j« bil zopet po svoji stari navadi. Hotel je t slamo na pod, pa se mu je utrgala deska, zmuznil je skozi odprtino Tznak in ni obvisel v zraku za jedno nogo. Ni imel toliko rnoči, da bi se bil izmotal do tal, zadela j« ga kap, ker je risel z glavo navzdol." Smrtno ponesrečenega Tinčeka niscm irenutno pomiloVal prav ni6, saj ga nisem maral, da, bal sem se ga in se ga ogibal, odkar sem ga poznal. Ako bi ne bilo onega od Tinčeka omenjenega svidenja pred peklenskimi vrati, bi se ne IMI niti zmenil za šaftrjero Bicer žalostno smrt. Utopljena teta, katere sem ss tolikokrat okl»pal, kot otrok matere; smrtno ponesrečeni Tinčtk, ki eem se ga bal kot živega pekla; napovedano srečanJe med obema pred peklenskimi rrati, ti spomimi i» grozni nočni prizor mi ja zmedel dušo, jo stisnil, fla je aaječala r rrelcu neutešljirih solz. Nepopisno strašne slike so se mi premetaTal* pred ofimi, ker se je to noč kar namah udejstTilo i« grozno uresničilo Tinčekovo prerokoTfinje: Oh, m« Bariea, če ne prej, ridira se pred peklenskimi rrati! 0 nenaradni smrti mesarjeT« teto i» skoro rftdno pijanega šaferja Tinčeka so gororili ljudje čudn« re6i. Govorice in sodbe vseh so se stekale v enoglasni zaključek: Končala sta oba, sam Bog nas varuj take smrti — t pijanosti!, Pa kaj je bila zame neprevidena smrt v pijanosti, ko bi le ne bilo onega sridenja pred peklenskimi | rrati. W \ One dni po smrti obeh ponesrečencev sem bil \ potrt, žalosten in sem se strašljivo stresal pri vsakem! spominu na mesarjevo teto in Tinčeka. Vsi pomirje- » Talni poizkusi moje okolice so bili zaman, šele mese- \ ei 6asa dnevnih in nofinih pfedstav o peklenskih vra- j tih so me pomirili, mi zameglili vsaj deloma spomin j na lahkomisetno prerokbo o peklenskih vratih. Toli- ] ko strahu in plašljivosti sta mi nagnala smrt mesar- < jeve tete in Tinčeka v otroško dušo, da nisem nikdar ; reč lezel sam kot otrok na hrib sv. Miklavža v mra- j ku, še manj pa se bi bil upal sam izpod odeje in iz- j pod strehe t temni no6i. ! Drugo leto pa so mi dobili oče drugo stanova -! nje. Preselil sem se s hriba st. Miklavža v sredino ' mesla, kjer sem prebil vsa ostala srednješolska leta, le tuintam mi je še hušnila preko spomina podoba na blatni cesti z odprtimi usti in t stekleno oledenelem pogledu s smrtjo se boreče in ležefie mesarjeve tete in šaferja Tinfieka, ki je prerokoyal oprt na koso 5ez plot teti: 0, mesarica, 6e se n« ridira poprej, gotovo pa pred p«klenskimi vrati! Utopljeno mesarjevo teto so položili kot bogatinIfo r črno preoblefieni sobi med zelenjem, cvetlicami in gorečimi sTečarai na mrtvaški oder. Tinfieka pa so prtptljali kot ubožea v mrtTaSnioo. Pokopali so jih oOm isttga dnt. Teto t vrsti bogatinoT med mramornato bleste•imi nagrobnimi spomeniki, Tinčeka pa bolj v kotu , protf žiri meji, kjer so svedodili že na pol trhli, na stran pokvečeni in na pol polamani leseni križci, da počivajo tukaj oni, ki niso v življenju posedali, a še manj pa zapustili po smrti — denarja. Teto so spremljale na mirodvor množice žensk in moških, ob Tinčekovem odprtem grobu ste stali le oni dve starikavi ženici, katere je tolikrat podil in pretepaval v življenju. Stali ste ob sveže izkopani obgrobni zemlji brez solz v očeh, gotovo v srčni hvaIežnosti do Stvarnika, ki jih je rešil pred živim peklom, v katerem jih je mrcvaril vedno pijani in v objemu alkohola surovo pretepavi Tinček. Gledal sem kot otrok razliko med pokopom Bogate mesarjeve tete in brezdenarnega pijanca Tinfieka, vrinila so se mi trenutno v spomin pfeklenska, od rajnega šaferja prerokovana vrata. Se ob rabu gro ba je razdvajala oba pred svetom razlika bogatstva v življenju; kaj, če bi se res po smrti sešla bogatinka in revni pijanček pred pek - . . ¦ Ostavili smo mirodvor in v hladni grob položeno mesarjevo teto in šaferja Tinčeka. Ljudje-sprem - i ljevalci pogreba mesarjeve tete so govorili na povrat- ¦ ku vsakdanje reči; jaz pa nisem mogel v duhu pre mostiti življenskega brezdna med bogastvom in rev ščino na edni strani; na drugi strani pa od Tinfieka zaprerokovanega svidenja bogatina in siromaka pred peklenskimi vrati » . ¦» Danes se mi vriva v spomin ta doživljaj izza otroško mladostnih dni kot slučaj; vendar sem pre pričan še danes o resnici nemškega reka: Ne slika} vraga na steno! Bralci teK vrst pa naj ne mislijo, da je to kaK evangelij o peklenskih vratih, ampak doživljaj iz ži« vljenja otroka na hribu sv. Miklavža nad Celjem.