Posamezna številka 12 vinarjev.
Štev. 288.
v uhmimi, v ptdeHei, Ane n. ran m.
Leio XLV.
s Velja po pošti:
i« oelo leto napre) .. K 30 za en mesec „ za Nemčijo oololetno.
2-50 34'-
za ostalo tnoiomstvo. „ 40 — V Ljubljani na dom: Za oelo leto naprej.. K 28
2-30
2'-
sa en meseo „ . • K K spravi prejeman raascftno „
5 Sobotna Izdaja: se
Sa o*, o leto.....K ?'—
za Nemčijo oeloleSno. „ »■— zaostsloInozemstvo. „ 12'—
Enoatolpna petttrrata (72 mm široka ta 3 mm visoka aU
prostor) sn enkrat .... po 30* za dva- ta večkrat . „ 25 „ pri raijtk naročilih primaren popsst po dogovora.
Enostolpna petitvrsta po 60 v
liha)« vsak dan I z Tremi t n-del)e la praznike, ob S. sri pop.
Bedna letna priloga rasni nI
__ Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol Stev, G/BL I RoJtople! se ne vračajo; nefranklrana pisma a v*> I — sprojsnujo. — Uredniškega telefona štev. 74. = I
1
I ReJtoi
Lir:
Političen list za slovenski narod.
UpravniStro |o v Kopltsrjsvt nllol it. 6. — Bačnn poitne branilnloe avstrijsko H. 24.707, ogrske 26.511, bosn.-hsro. št 7563. — Uprivsiikaga telefona št. 188.
med obema pojmoma torej Černin ne bo mnogo opravil.
Da bi bila pa teorija o samoodločbi narodov naperjena proti monarhiji in da bi udejstvitev tega načela pomenila za monarhijo direkten razpad, ker bi odcepila nenemSke narode od nje, to nam je pa povsem novo. Da Černin rad zajaše »državnega« konja, kakor zgoraj omenjeno, to vemo; da zna pa z njim delati take logične skoke, za to ga pa naravnost občudujemo. Kako pride on do takega zaključka?
Poglejmo najprej vsebino principa o naših slavnih Janezov, če jih čaka neljub, i narodni samoodločbi. Wilson je dejal, »da
Černin ln »določba narodov
V vnanjem odseku ogrske delegacijo se je grof Černin pretekle dni precej obširno pečal z najvažnejšim problemom svetovne vojske, ki jc danes odločilnega pomena za dosego miru, namreč z vprašanjem o samoodločbi narodov. Skoro gotovo je storil naš vnanji minister ta korak jako nerad in bržkone bi bil rad mnogo dal, če bi se bil mogel izogniti tej kočljivi in neprijetni tvarini z vzvišenim molkom ali pa bi se bil »javil bolnega« po zgledu
kakšnih 30 dni obetajoč raport. Toda če ški in jugoslovanski delegatje so v svoji nevljudnosti tako tiščali vanj, naj vendar enkrat jasno in določno pove, kako on misli o tem vprašanju, da je moral odpreti usta in prekiniti diskretni diplomatični molk.
r .
V svojem govoru je razložil precej obširno zgodovinski razvoj tc ideje za časa svetovne vojske. Omenil je prvotne zahteve ententinih državnikov po neodvisnosti malih narodov, ki imajo svoje države, poudarjal jc stališče Wilsonovo, ki je raztegnil v svoji formuli princip samoodločbe tudi na. narode, ki nimajo lastnih držav, skliceval sc je na prvo rusko pro-vizorno vlado,, ki je poudarjala zopet baje bolj državno kakor narodnostno teorijo in koncem koncev je prišel do zaključka, da naši nasprotniki sami nc vedo, kaj bolj poudarjajo, ali narod ali državo, drugič da je vsa teorija naperjena samo. proti monarhiji, kateri hoče odtrgati nenemške narode na podlagi tega principa in tretjič, da on tega principa nikdar in nikoli ne more priznati, ker bi bila na ta način uničena državna suvereniteta in monarhija bi zabredla v slaboten regionalizem, če bi smel vsak določiti, kar in kakor se mu ljubi.
Z vestnostjo ali nevestnostjo Černi-novih zgodovinskih študij se ne bomo ba-vili predolgo. Njegovo dlakocepljenje o pojmih za državo in narod nima praktičnega pomena, ker danes ve vsak človek, zakaj Černin tako rad zamenjava oba konja in zakaj daje državnemu prednost pred narodnim, nadalje pa tudi vsak pameten človek ve, odkod da to nesrečno zamenjavanje pojmov izvira; državniki tistih držav, kjer se ta ideja najbolj vzdi-guje na plan, so vajeni govoriti o državi bolj nego o narodu zato, ker so njihove države narodnostno precej edinstvene in je tam vse eno, če govorim o državi ali pa o narodu, pri nas pa tega ni, ker smo narodnostna, ne pa narodna država; to je vse. S svojim diplomatičnim šanžiranjem
rima rihče pravice narodov odstopati ali pa osvajati brez soglasji in sporazuma z narodom r.amim. ker narodi niso privatna l"st nikogar«. To je tako, kakor pri delavcu in gospodarju: Gospodar na Kranjskem ne more svojega delavca odstopiti svojemu prijatelju v Ameriki kratkim potom, rmpak mora tudi delavca vprašati, če tudi on hoče iti tja! To je danes za vsakega č'ovoka razumljivo; ravno tako razumljivo js pa tudi, da ga s takim vprašanjem "c podi od svoje hiše in da hlapcu ni trebn vsled ->r?.vice samoodločbe o svoji osebi iti od gospodarja proč! Kar velja o hlapcu kot osebi, velja o narodu kot socialni skupini. Čc dam narodu pravico samoodločbe, da sporazumno ž njim sklepam o njegovi usodi — mora li narod zato že od mene odpasti? Morda ne!
Černin, oziroma tisti gospodje, ki so mu ta odgovor sestavili, so morali priti do takega, našemu popolnoma nasprotnega zaključka na čisto drug način, po drugi metodi in na podlagi drugačnih premis. Ostanimo pri prejšnji primeri o gospodarju in hlapcu. Kdaj sili hlapec od hiše proč? Po navadi samo takrat, če se mu slabo godi! Kjer je družini dobro, kjer ima vsega dovolj, kar potrebuje za svoj obstanek do smrti, tam ljudje ostajajo in ne samo da stari ostajajo, ampak tudi novi skušajo dobiti mesto pri taki hiši. To je tako enostavna resnica, da jo šc grof lahko razume.
Če je temu tako, potem si tolmačimo postanek Černinovega zaključka lahko tako, da mu ga ie narekovala — slaba vest! Slaba vest boli in peče. Tako slabo vest imajo nemški državniki na Dunaju, ki so se čutili in sc še čutijo kot. gospode nad slovanskimi narodi-hlapci. Oni dobro ve-
kazane zasluge, ampak svoje ustavno pravo, katero jim gre tudi brez posebnih zaslug. to ne gre več, to tudi čutijo. Zato pa, ker so si v svesti, da so delili svojim hlapcem narodom več krivic kakor pravice, jih je danes prevzel strah, da ne bi narodi-hlapci ravno tako odpovedali svoje službe, kakor jo odpove hlapec-posamez-nik gospodarju, s katerim ni zadovoljen. Tako je ta stvar, gospod grof Černin, in nič drugače.
Bog ve, kdaj bodo qft Dunaju začeli razumevati te tako enostavne resnice! Kdaj bodo razumeli, da se da s priznanjem pravice več doseči kakor pa s trdovratnim zanikanjem prava? Menda nikdar.
Zato nam ne preostaje drugega, kakor da gremo svojo pot dalje, tisto pot, katero nam kaže neizogibni razvoj. Mi se ne moremo postaviti na Černinovo stališče, ker vemo, da je država samo forma, samo vnanja oblika sožitja posameznikov in narodov, in vemo, da sc mora oblika prilagojevati telesu, ne pa narobe, kakor noben človek ne obrezuje svoje noge na ljubo obliki čevlja, ampak čevelj se mora meriti po nogi. Mi pojdemo dalje tisto pot, katero nam kaže razvoj do pravice in do takega preustroja monarhije, kjer bodo srečni, da se zopet poslužimo prve primere, ne samo hlapciposamezniki, ampak tudi hlapci-narodi, zato ker ne bodo več hlapci, ampak enakopravni državljari in enakopravne narodne skupine. Kadar in če se bo izvršilo to, potem ne bo treba imeti Černinu več strahu in bojnzri, da bo kdo silil od prostorne hiše in od dobrega življenja proč, ampak še drugi bodo prišli in rekli: Pojdimo še mi tja, ker tam je dobro, tam vlada pravica!

S
Slovenski G®spodar« piše: Nemci, nemškutarji, »Štajerc« in nemški časniki kričijo, češ, da slovensko kmetsko ljudstvo ni navdušeno za ujedi-njenje avstrijsko-ogrskih Hrvatov, Slovencev in Srbov v skupno državo. Posebno ptujski »Štajerc« se napihuje in napenja proti uresničenju jugoslovanskega združenja. Nemškutarsko motovilo, ki se toplo zavzema za nadaljevanje vojske in za vojni uspeh, kakor si ga želijo Vsenemci,
__________ ___ ______________skuša številko za številko dokazovati, da
do, kaj so narodom daii, in še bolje, česa I bi bilo tako združenje kvarljivo. Nemšku-jim niso dali; oni dobro vedo, kakšne tarji besedičijo slovenskemu ljudstvu, da pravice so jim kratili. Oni dobro vedo, da , bi se slovenskemu kmetu pod Jugoslavijo je to šlo tako dolgo, dokler narodi niso bili j slabo godilo, da bi prišlo pod komando zavedni in nesvestni si svojih pravic; da i slovenskih in hrvaških veljakov, da bi se pa dandanes, ko narodi vstajajo in zahte- morali plačevali mnogo višji davki kot vajo ne svojega plačila za izkazane in do- j do sedaj, da bi se naši ljudje namesto
nemščine morali učiti hrvatskega jezika« da bi bila našim delavcem, obrtnikom in trgovcem pot v nemški »raj« (nemški del Avstrije in v Nemčijo) zaprta, da bi slovenski kmet svoje pridelke ne mogel spraviti v denar itd. Take vesti širijo ptujski, radgonski in menda tudi mariborski Nemci ip posilinemci. Mi slovenski kmetje vsem tem nemškim in nemškutarskim lažem popolnoma nič ne verjamemo. Slovenski kmetje Murskega polja, Slovenskih goric. Dravskega polja in gotovo tudi iz ostalih delov Slovenske Štajerske in Slovenske Koroške smo se s celega srca pridružili jugoslovanski misli. Mi vidimo v uresničenju tc velike Krekove misli našo gospodarsko in narodno rešitev. Nemškonacio-nalni psički in nemškut^rski jazbeci naj lajajo in grizejo kakor hočejo, slovenski kmetje so kakor en mož za veliko avstrijsko Jugoslavijo. Mnogim še ni popolnoma jasno, kakšne prednosti, ugodnosti in koristi bi imeli slovenski kmetje od Jugoslavije. Kot slovenski kmet hočem v tem pogledu povedati in razložiti nekaj misli.
1. Kmet bi prišel v jugoslovanski državi do svojih pravic. Na Štajersk em in Koroškem smo kmetje v deželnem zboru, deželnem odboru, v večini okrajnih zastopov, v Kmetijski družbi v manjšini. Povsod nam komandi« rajo nemški tovarnarji, nemški meščani, nemški grofje in baroni, nemški uradniki. Sklepajo se postave in odredbe, ki so v škodo ne samo slovenskemu, ampak sploh vsemu kmetskemu stanu. Vzemimo za primer samo Štajersko Kakšen je naš lovski zakon in kdo ga je sklenil? Kdo je sklenil vinski davek? Kdo je tako nesrečno gradil graško deželno bolnišnico? Kdo je kriv, da še Pesnica in druge reke ter potoki in hudourniki na Slovenskem Štajerskem niso regulirani? Kdo nosi krivdo, da so cestne razmere v naših krajih tako strašno slabe, da mnogo slovensko-štajer-skih okrajev niti najpotrebnejših cest nima? Kdo nosi krivdo, da se večina štajerskih deželnih doklad porabi za mesto Gradec in nemški del dežele, Slovenski Štajer pa se v vsakem oziru zanemarja? Deželni zbor in deželni odbor, v katerem imajo vsled krivično sestavljenega volilnega reda nekmetje-Nemci veliko večino, sta vsega tega kriva. V Jugoslaviji, ki bi bila po ogromni večini kmetska država, pa bi prišel kmetski stan v vseh postavodajnih zborih do svoje odločujoče veljave. Jugoslovanski kmet bi imel večino v jugoslovanskem deželnem, oziroma državnem zboru. In tudi z jugoslovanskimi meščani, trgovci in industrijci bi naši kmetski zastopniki lažje izhajali, ker vsi ti kot večinoma kmetski sinovi bolj poznajo kmetske raz-
Pismo 11 lile.
(Vinko Gaberc.)
Slovencu se na gornjeitalijanski ravnini nekako čudno zdi. Vajeni smo gor, brd, klancev, krasnih tal, gričkov, dolin, gozdov, morja; vsega, prav vsega raznovrst-ja nam nudi naša ozka domovina in ne more nas iznenaditi votli podzemski svet, niti zagonetka izginjajočih in zopet prika-zujočih še jezer. Čaru svojega gleda se di-vimo, a zdi se nam, da more biti le naš; rodno Muropolje s krepkim jedrnatim ljudstvom je naš ponos, a vendar si pravimo, da ni možno drugače.
Tu v Italiji pa vsega tega ni. Od Tržiča tja preko avstrijske Furlanije, čez mejo pa vse do gor, ki padajo s Tirolov v Ite jo, vsepovsod sama nepregledna ravnina brez brežičev in hribov. Eno uro daleč gledaš in tam ti nehava obzorje; še če se vspneš na zvonik vaške cerkve, ne ob-sežeš širjega sveta, ker stolpi so tu primeroma nizki in oko ti kmalu obnemore v sinjini. Prekrasen razgled sem vžival le z visokega stolpa bazilike v Ogleju; mislim da ima ta časten naslov ccrkev, ki e bolj podobna poganskemu svetišču negu cerkvi današnjega krščanstva. Vsa mena
notranjost jc neznansko trezna in prazna, kar človeka čudno dirnc; a vendar se takoj udomačiš in zamisliš v prva stoletja krščanstva: Presbiterij, kameniti sedež — menda za pairijarhe minolih vekov — za oltarjem, ki je po staroverski šegi na samem, pod oltarjem k.ripta in na nebu nad oltarjem starodavna dela slikarske in arhitektonske umetnosti.
Cerkveni zvonik v Ogleju stoji nekoliko osamljen. Masivna, nerodna gradnja z vsemi znaki starine. Po ozkih vitih stopnicah se s trudom spehaš do vrha. Bil sem ravno 2. novembra in sem našel pod zvonovi ob linah tri Slovence: neki vojni kurat, poročnik in mlad pomorščak, Prišel sem zadnji, pa sem po v kamnu zarezani veternici ugibal, kje je Gorica, Tržič, Trst in vse, kar je med temi mesti. Od tam
0	svoj čas razni italijanski vojaški dosto-
I 'anstveniki z očmi slastno »osvajali« naše
emlje. Predno sem zapustil stolp, sem še -arahlo poizkusil zvok treh velikih zvo-i iov oglejskih in se uveril, da mora biti •jih ubrano petje divnomogočna harmonija.
Prej je služil Italijanom visoki zvonik,
1	so hodili nanj poizvedovat o gibanju avstrijskih vojsk, sedaj pa hodijo kar v rojih Slovenci na stolp, jemat slovo od domovine. Avstrijskim poveljstvom je bilo pač znano, da so si sovražniki na stolpu ustrojili mesto za opazovanje, a streljali naši nikoli niso tja, ker so prizanašali zgodovinskemu matitfn« kakor so k obče pri-
zanašali krajem in prebivalstvu v krajih, zasedenih od Italijanov.
Omeniti bi morda kazalo, da je vojska ravno 2. novembra nameravala v. Ogleju prirediti veliko slavje, ki se ga je i v cerkvi kanil udeležiti sam kralj. V to svrho so vabili prebivalstvo, oziroma mu ukazali, da morajo vršiti svojo dolžnost, da bo sijaj tem veličastnejši. V tem pa je prišlo vse drugače. Italijani so naglo odrinili, a vendar so še imeli časa vzeti s seboj vse dragocenosti iz cerkve; zato se mi je zdela tako prosta in prazna, — Skoro se mi škoda zdi, da Viktor Emanuel ni mogel na stolp; bi bil vsaj še epkrat videl »neodre-šene« kraje
Čital sem v »Slovencu« o cenah raznih živil. Bilo je navedenih le par vrst blaga, a vendar toliko, da je čitatelj mogel videti, da je bilo življenje v Italiji cenejše n«fA pri nu, Vina miemo .* Italia ki da-
nes — početkom decembra — po kroni in če stane poldrugo krono liter, jc to že »sorta« ali pa je podraženo, ker obiskuje hišo »boljša« družba. Za dve kroni pa se pije pelinkovec, ki pač ni slabši nego nekoč na Slovenskem. Svinjsko pečenko — če se pomeniš — ti dajo za krono, mastno gos sem dobil za petnajst, purana za. sedem kron. Riž je stal poldrugo liro, koruzna ali pšenična moka 30 do 0 centesimov. Pač pa so sladkor plačevali po tri do štiri lire; a kava je stala šest lir. Sedaj seveda nimajo ne riža, kave. čaja, soli, petroleja. Narod se privaja lvstrijskim razmeram. In že sedaj govo, da morajo »umreti gladu«. Oh, pač vedo, kaka. čuda delajo — organizacija in karta iti centrale.	j
Če se tako-le razgovarjaš z Italijanom, ti koncem koncev pov6, da mu je prav vse eno, kam pripade. V Italiji, pravi, je hudo življenje pri gospodarjih — »si-gnori«, pri »Nemcih« pa je seveda tudi slabo. Da bi si pa italijanski kmetovalec dal dopovedati, da smo Avstrijci in ne Nemci, tega ne. Tako so nas razvpili, da vsako nepravilnost, ki se v vojni ma po sebi dogaja, pripisujejo — Nemce, a tatvino — ciganom. Trudil sem se, raztolraa-čiti jim zvečer pri ognjišču pojme »Nemec«, »Avstrijec« in »Oger«. Vse zaman; ko sem mislil, ua sem končai, me je pro-kinil 80 let star možaJu wi wnu i ittt.
mere in so nam mnogo bolj naklonjeni nego zagrizeni nemški meščani in bogataši, ki mnogokrat slovenskega kmeta živega nc morejo videti. Postavodajna zastopstva jugoslovanske države bi gotovo živo skrbela za gospodarski napredek kmetskega stanu. Deželni zbori in odbori v naših deželah pa samo z novimi davki in bremeni, ter s postavami, ki so prikrojene v korist meščanov, industrijalcev in bogatašev, ovirajo napredek in razvoj kmetskega stanu.
2.	V Jugoslaviji bi izginilo p o t u j č e v a n j e. Srce boli človeka, ko vidi, koliko slovenske dece se v nemških šolah odtuji maternemu jeziku, koliko slovenske krvi se prišteva po mestih in obmejnih krajih med nemško, koliko rodovitne in krasne slovenske zemelje leto za letom preide v last nenasitnega, grabežljivega tujca. Nemci so v naše lepe slovenske
^kraje zanesli in vsilili narodni spor. Dočim se ustanovi v vsaki vr.c' že za tri nemške otroke nemška šola. ne dovolijo Nemci za tisoče slovenskih otrok v Mariboru, v Gradcu, Celovcu in drugih mestih pouka v materinščini. To grdo potujčevanje bi v Jugoslaviji izginilo. Vsak narod bi dobil svoje narodne pravice, svoje šole in vse, kar mu je potrebno za kulturni napredek.
3.	V Jugoslaviji bi dobili tudi domače uradnike -roja-k e. Vsak slovenski kmet ječi sedaj pod težko butaro čudnih naredb, odlokov in naredb, ki jih izdajejo uradniki pri naših namestnijah, glavarstvih in davčnih obla-stvih. Dika teh odredb so na primer rekvi-zicije krompirja in drugih živil v naših krajih. Sestavljajo jih uradniki, ki niso našega rodu in nimajo srca za nas.
Slovenski kmetje upamo, da bo zgrajena naša Jugoslavija tako, ca se bomo v nj?j srečno čutili ne samo mi kmetje, ampak tudi vsi drigi stanov1
Iz naveden h vzrokov smo slovenski kmetje kakor en mož vsi /a skorajšnje nčšc velike lugoslovanske misli. N.tša srčna želja je, da bi cesar Karel prav kmalu postal tudi naš jugoslovanski kralj.
Naše poslance pa prosimo, da tudi v bodoče tako odločno zastavijo vse svoje moči za ujedinjenje vseh avstrijskih jugoslovanskih bratov.
Delegacije.
Dunaj, 14. decembra.
Delegat Fon v vojnem odseku.
Danes je v vojnem odseku delegacij govoril goriški delegat Fon, ki je grajal postopanje vojne uprave:
Med vojsko je opažati pri vojaštvu na eni strani velikansko zapravljanje, na drugi pa umazano stiskanje. O zapravljanju je bilo govora že v drugem odseku, zato opozarjam vojno upravo samo na nespametno ravnanje z rekvirirano živino. Razmeroma dobro rejena žival je izročena vojaštvu — tedaj pa začne stradati in ko pride čas, da jo zakoljejo, je že izgubila najmanj četrtino svoje vrndnosti. Na drugi strani pa strada moštvo na fronti in v zaledju (Lebring in drugod), plače moštva in podčastnikov so smešno nizke, pen-zije invalidov daleč ne zadostujejo. Vse to treba odpraviti.
Vojaštvo je na Goriškem preganjalo na nečuvene načine naše pošteno in lojalno prebivalstvo: napravili so črne liste, na površje so prišli denuncijantje, zapirali so vsevprek ter jih do tri mesece imeli v ječah zaprte, ne da bi jih bili zaslišali. To delo sta opravljala stotnik Schubert in policaj Casapiccola pod patronan-
Zdi se čudno, da so pobegnili skoro vsi »signori« (veleposestniki). In res, dasi prihajam po svoji lastnosti v stik z ljudmi, sem naše! le tri >grajŠčake«, ki so ostali. Eden teh je profesor in hrom. Ni mogel uiti. Pod njegovo streho imam stan. Drugi so vsi šli kolikor jih je od Červinjana, S. Giorgio di Nogaro, Latisana, Portogruaro, Corbolone, Cessalto do reke Piave. V Italiji jc mogotcem latifundistom cvetela sreča. Kmetovalec »affituato« (najemnik) je delal in je ob žetvi moral dati od nekaterih pridelkov celo polovico. Tako je seveda : cavaliere«, »barone«. aH »conte« imenitno izhajal, dočim se kmet nikoli ni mogel izkopati iz revščine. Otepal je polento in pil svoje vino, dokler ni prišel sovražnik v deželo. Sedaj je Italijan zaklal svinjo in začel točiti vino, ker se je bal, da pride vsemogočna rekvizicija, ki ne pozna usmiljenja. Tako ima tukajšnji narod še kaj za v usta. A komaj čaka, da pride mir, ko pojde »Nemec« iz dežele, ko bode žena z deco hodila h gospodarju v »dero«, možje in mladeniči pa k »Nemcem« služit denar, če ne cclo v Ameriko.
Mira čakamo tudi mi. Tu ob odprtem ognjišču sedim z napol podrto mizo in vam pišem, zatopljen v italijansko vino, par vrstic. Niso mi tuji glasovi krog mene, a neskončno želim, da mi kmalu udari na uho domač g'as in da mi puhne v srce toplota domačega ognjišča.
Vojna, vojna I
co polkovnika Vojnovicha. Omenjai neverjetni slučaj, ko jc Vojnovich odvzel preiskovalnemu sodniku med uradova-njem ovadbo samo zato, da ne bi zaslišal denuncijanta. Dalje navaja slučaje preiskovalnega sodnika Gradnika, dr. P u-Gabrščeka, Jakila, Mer m olje,
c a
C u d r a , Mlekuša, Črnuta, dr. Gruntarja itd. Nekega sodnika so hoteli odstraniti radi prijateljskega mišljenja do Čehov. Drugi sodnik je bil ovajen radi veleizdaje, ker je v krčmi govoril s svojim avskultan-tom — hrvatski.
Madžarsko vojaštvo je po vsem Goriškem naravnost divjalo. Vojaki so zahtevali madžarske napise v trgovinah v Vipavi; duhovnike so zapiraH, ker so se pritožili radi grdega obnašanja vojakov. Nekega Banjškarja je Madžar dal zapreti, ker jc nosil rdečo srajco in jc Madžar mislil, da je Garibaldinec. General N a g y je obsodi! žandarja, da je bil dve uri privezan, ker je javil, da Madžari plenijo v Bovcu. Častnik tega oddelka je med menažo odšel iz sobe, posilil dekle in potem nadaljeval menažo. Grozovite poškodbe so napravili v vinogradih, na poljih in travnikih, konje so gonili v žito, iz trtnega cveta so kuhali čaj, trte same rezali in dajali konjem, podirali cele hiše. Delali so poškodbe tudi tedaj, ko od tega niso imeli nobenega haska. , ........ . , -.
Sploh se je vojaštva polastila uprav bolestna sam<^.b.:;t. Vsa oblast je prešla v njih roke in ™jo rabili naravnost oroti vsaki pameti v škodo prebivalstva. Manjkalo je vsake kontrole in bili so prepričani, da se državni zbor več ne snidc. Splošno je med vojaštvom veljalo mnenje, da dobe vse obmejna dežele v Avstriji vojaške guvernerje. Temu mišljenju je odgovarjalo zaničevanje državnega zbora in ravnanje s poslanci. Posl. dr, R y b a r a so poslali na Javoršček z ukazom, naj ga tamošnji poveljnik postavi na »i n t e r e -s a n t r> o« postojanko. Gotovo ni pod tem izrazom razumel armadni povel'nik, naj se da dr. Rybafu prilika, da vidi zanimive reči niti da se izkaže za junaka, namen je bil temveč, da dobi priliko umreti v sovražnem ognju. —
Posl. V u k o t i č je odvetnik in ni bil nikdar vojak. L. 1914. so ga v Dalmaciji vzeli za talnika in so ž njim nepopisno grdo ravnali. Potem so ga spravili na Dunaj; pri prebiranju ga spoznali za popolnoma nesposobnega. Vkljub temu ga je kmalu potem policija izročila vojaštvu in so ga 13. marca 1916 utaknili v uniformo. Ni se dognalo vnovič, če je sposoben za vojaka, ampak so ga takoj utaknili v marškompa-nijo, kjer so končno spoznali, da je sposoben 1 e za pisarno. Niso ga pa rabili v pisarni, pač pa je moral pobirati koprive, spravljati seno in kopati na polju. Niti k pogrebu ni smel, ko mu je umrl lastni oče.
Nadporočnik dr. Kotnik je aretiral okrajnega glavarja R e*b e k a , ki se je komaj rešil. Ta človek izdaaj sedaj pri soški armadi »pasiršajne« in odloča, kdo se sme vrniti v ožje vojno ozemlje. Govornik zahteva, da se ta človek odstrani iz te službe.
Vojaštvo je bilo vedno zavod za g e r-m a n i z a c i j o, Armadno poveljstvo je med vojsko kratkomalo proglasilo nemščino za državni jezik, premenilo krajevna imena, zaukazal.o poduk nemščine na slovenskih ljudskih šolah.
Izposlovalo je ukaz želez, ministra, da morajo vsi želez, uslužbenci poznati nemški jezik v govoru in pisavi, ker se baje vojaštvo z železničarji ne more sporazumeti.
Govornik vpraša vojnega ministra, če se je izdala enaka naredbo tudi na Madžarskem in zakaj ne zapode slovenskih vojakov iz strelskih jarkov, kakor slovenske železničarje iz službe, ko je vendar gotovo, da se nemški častniki z njimi ne morejo razgovarjati.
Govornik se nadalje peča z vojaško justico.
Evakuacije začasa napovedi italijanske vojske so se vršile brezglavno vkljub temu, da smo že imeli skušnje pri ruskem vpadu v Galicijo. Dogajale .so se strašne stvari, ki se ne dado več popraviti. Sedaj je dežela prosta sovražnika ali vkljub temu nadaljuje vojaštvo s kvarjenjem vinogradov in polja. Begunci silijo domov, da popravijo stanovanja in da obdelajo polja in vinograde. Umevno je, da ni mogoče dovoliti splošne vrnitve v vasi, ki je popolnoma razdejana, toda dovoliti bi morali vrnitev v vasi, ki so manj trpele. Zato pa treba očistiti zemljo razstrelivnlh snovij. Treba pa je tudi oprostiti vojaške službe zidarje, mizarje, kovače in druge take delavce in obrtnike, oprostiti treba samostojne gospodarje, ker ženske in otroci nc morejo obdelati polja.
Slednjič odgovarja vojnemu ministru na njegov napad na delegata dr. Korošca in pravi:
Kakor hitro se oglasi opozicija in navaja konkretna dejstva; je vlada takoj pripravljena nastopiti, in imamo tudi plame-neče proteste. Tega starega formularja se poslužuje tudi gospod vojni minister. Saj ie ob sebi umevno, čeprav obžalovanja ,
vredno, da se opozicija peča in mora pečati le s stvarmi, ki so vladi neprijetne. Moj prijatelj in klubov načelnik dr. Korošec je včeraj podal vrsto pritožb, ki se tičejo naravnost groznih stvari. Toda takoj začetkom svojega govora je bil izjavil, da noče generalizirati in da navede te stvari samo pod to omejitvijo. Točno pride Njegova ekscelenca s svojim prosvedom. Toda Njegova ekscelenca trdi: »Gospod delegat je morebitne pregreške posameznikov generaliziral in označil za večen madež na častnem ščitu armade.« Konstati-ram namreč, da dr. Korošec, kakor že rečeno, ni generaliziral, marveč da je ta pečat njegovim izvajanjem vtisnila Njegov ekscelenca, menim da pač le za to, ker je dr. Koroščevo omejitev začetkom govora prezrl.
Danes ugotavljam, da je dr. Korošec samo v enem edinem slučaju rabil izraz, da ostane to postopanje vojaštva večen madež na častnem ščitu armade.
Po došlih nam informacijah temelje vsi slučaji tako zelo na resnici, da je izključen vsak dvom; celo Njegova Svetlost knez Auersperg je izjavil, da ne dvomi, da bo preiskava vse te dogodke izkazala kot resnične. In če so torej tudi le v enem samem slučaju v postelji ležečo bolno žensko, ker ni bila sposobna za transport, kratkomalo ustrelili, potem treba pač priznati, da je to krvav madež za armado.
Končno naglašam, da gre po zanesljivih računih za stotisoče ljudi, ki jih ima na vesti vojaštvo, in da se za vse te ostud-nosti še-le sedaj obeča preiskava. Zdi se I enostavno nemogoče, da višja poveljstva ! ne bi bila zvedela vsaj za posamezne slučaje; in z vso pravico se more trditi, da je to sramota za armado.
Če potem dr, Korošec pod navedbo imena nazivlje tega častnika morilca, ne da bi bil dotičnik radi svojega postopanja obsojen, potem mu moram to pravico priznati, ker nismo le mi, nego je tucli knez ! Auersperg mnenja, da temelje po dr. Ko-rošču navedeni slučaji na resnici.
m-.
EeMMfisisviaskovpiip
>Danzer's Armee-Zeitung« od 20. novembra in 6. decembra prinaša pod zgornjim naslovom zanitniv članek, ki je prevoda in ponatisa pač vreden:
»Sedaj je čas, da določimo, v kakšnem razmerju stoji češko vprašanje z jugoslovanskim in katero ima prednost. Nemško-avstrijski nacionalci so zrli vedno na Češko in čeprav so alpski Nemci vedno poudarjali pomen jugoslovanskega vprašanja, je vendar prevladovalo mnenje, da vodi pot do miru med narodi v Avstriji preko Češke. A kako je to mogoče? Češki narod se je enodušno oprijel češkega državnega prava. Kakor je pa na eni strani jasno, da se v s e d a n j i Avstriji češka četrt celokupnega prebivalstva n e počuti dobro, ravno tako je jasno na drugi strani, da bi imela v bodoči Veliki Češki nemška četrt skupnega prebivalstva pravo, da se ravno tako n e počuti dobro. Vsled globoke odtujitve obeh narodov je nedvomno, da bi se dali sudetski Nemci vkloniti pod češko državno pravo le po popolnem polomu nemštva. Zatorej se državno pravo od 30. maja 1917 ne bo uresničilo. (?) Sicer bo monarhija dala Čehom mnogo in jim bo morala dati — prost razvoj v nedotakljivih postavnih mejah — a tudi najpopolnejša formula bo šepala daleč zadaj za onim državnopravnim idealom. V takih okolnostih pa jamčita vztrajnost in podedovana duhovna smer češkega naroda za to, da bo nadaljeval narodnostni boj z vso ostrostjo, dokler bo našel — pomočnike.
Za pomočnike je skrbelo avstrijsko nemštvo doslej na ta način, da je gonilo Jugoslovane Čehom v naročje. Po številu, po družabnem razvoju in na gospodarskem polju se je čutilo nemško ljudstvo tako zelo nad avstrijskimi Jugoslovani, da ni uvidelo, kako bi se moglo ž njimi pogajati tako kakor s Čehi. Če je nemštvo sploh mislilo na kakšne koncesije, se ni hotelo dogovarjati v njih sporazumno od ljudstva do ljudstva, ampak hotelo jih je krajevno omejiti. Sporazum na Štajerskem bi veljal manj nego na Kranjskem, najmanj pa na Koroškem; s tržaškimi Slovenci bi se dalo postopati drugače kakor z goriškimi. Prav glasno so tesali most do Adrije in še glasnejše so govorili o njem—kaj čuda, da so se zapisali prestrašeni Slovenci z dušo in telesom Čehom! Nemci so mislili, ■ i imajo takoj južno od Drave prosto pol, če se posreči sporazum na Češkem. S to taktiko so pa samo dosegli, da ni samo sporazum na Češkem izostal, ampak da je bolj daleč kakor kdaj prej, ker je pristop Jugoslovanov znatno povzdignil češko samozavest.
Ta napaka se je maščevala v vn-inji politiki. Ne češko, ampak jugoslovansko vprašanje jc pritiralo avstrijski problem pred sodni stol Evrope; to je spojilo češko domačo vojsko z evropsko, ne pa Masaryk - Krama?. Zato ni mogoč noben dvom več, katero vprašanje je za Avstrijo važnejše: s Čehi se bo dalo
pogajati šele takrat, kadar bo nepreklicno ugotovljeno, da ne razpolagajo več z Jugoslovani, torej takrat, ko bo rešeno jugoslovansko vprašanje.
Kaj se pravi »rešiti«? Mi ne smatramo tega za rešitev, če hočemo zahtevati od Srbov v kraljevini, naj napravijo s svoje dosedanje neodvisnosti globok skok na državnopravno stopinjo Hrvaške. V tem slučaju ostanejo izven monarhije in nc uvidimo, zakaj bi se odpovedali potem priporočnemu orožju iredentstva. Spravili bodo sicer to orožje, ampak tako, da bodo meči takoj zopet zleteli iz nožnic, ko bo politični položaj le količkaj ugoden. Če se pa potisne Srbe v dualistični okvir monarhije, ni treba biti prerok, da bodo poskusili vse, samo da ta okvir razderejo. Ustvarjajoč državnik mora torej na vzhodu stopiti na čisto nova pota. Ne manj na zapadu.
Politika na Slovenskem je mogoče bolj nego vsaka druga razkrila najgloblje korenine narodnostnega boja. Slovenec čuti, da jc slab; vidi pa nauk o prostem gibanju sil: evangelij močnih je v meddržavnem življenju premagan, v notranjosti se ga pa pobija socialno-poli-tično. Ali naj gospoduje manehesterstvo neomejeno le na polju narodnosti? Ena misel prevladuje ves svet: varstvo slabim in šibkim! V imenu te misli so obdali slabotne države s carinskimi mejami in za slabotne d r ž a v-1 j a n e so našli dolžnost države, da mora zanje skrbeti; samo slaboten narod naj ostane brez varstva?
Nemška naseljevalna politika izganja s sistematičnim pokupovanjem posestev Slovence z rodne grude; nemška šolska politika jim vsaja tujejezične šole v najglobljo notranjost njihovega ozemlja in prenaša obmejni jezikovni spor, ki spada na meje, naravnost v njihovo osrčje; a I i se je potem treba čuditi, da zahtevajo Slovenci na ves glas varno ozidje narbdne države, ker so preslabotni, da obstoje v »prosti igri sil« ? Kdor hvali eno, ne sme grajati druzega, kar je logična posledica prvega.
Zopet vidimo, kako se jugoslovansko vprašanje ne da rešiti; to vprašanje ostane odprto kakor gnjila rana na državnem t e -l-esu, dokler ne sme Slovenec živeti svojega* narodnega življenja v svojih zagotovljenih mejah in dokler ne bo ustava ukrotila manehesterstva nacionalizma.
Kako pa naj ustava to doseže? Odgovarjamo z besedami Bismarckovimi, ki je tudi enkrat stal pred težavnim problemom, da sprijazni enotnost celote s samostojnostjo delov. On je rekel: »Naša naloga je, da najdemo minimum onih koncesij, katere morajo dopustiti posamične ekzistence na nemškem ozemlju v korist splošnosti. Če hočemo prebivalstvo zadovoljiti, se ne smemo vprašati: kaj more biti skupno? Pač pa se moramo vprašati: kaj mora na vsak način biti skupno? To, kar ni treba, da bi bilo skupno, prepustimo špe-c i e I n e m u razvoju. Tako služimo svobodi, tako služimo blaginji. Zgodovine ne moremo delati, ampak samo čakati moremo, da se izvrši. Dozorevanja sadja ne moremo pospešiti, če držimo svetilnico pod drevesom; če pa bijemo po nezrelem sadju, bomo le rast ovirali in vse pokvarili.«
Ali bo doživela Avstrija državnika, ki razume te besede Bismarckove? Je-li že tu? Potem naj loči, da zedini! Samo tako bo rešeno jugoslovansko in ž njim avstrijsko vprašanje!
Mažari in Avstrija.
Mažarski list »Az Est«, katerega raz-pečavajo na ulicah na stotisoče iztisov, je priobčil v svoji številki dne 5. decembra
sledeče:
»Naš najhujši sovražnik, stara Avstrija, je pričela proti nam odprti, sistematični boj, ko njeno rovarenje proti nam ni imelo nobenega uspeha. Po zraku Dunaja, ki je napolnjen s smradom v razsulu se nahajajoče Avstrije, letajo okoli namesto ptičev psovke in obrekovanja. Vsak češki lump in vsak avstrijski osel sramoti Ogrsko. Sedaj je neka avstrijska sova za svO-je sodruge iznašla, da je ogrskih vojakov padlo malo, zato jih je pa prišlo zelo mnogo v ujetništvo. Ako bi bilo temu tako, bi srečni ploskali, kajti za svet je zdrava, plemenita ogrska kri mnogo bolj potrebna, kakor pa avstrijska. Toda žal, Ogrska je na mrtvih in ujetih izgubila nerazmerno veliko, in sicer ne samo vsled izdajstev Čehov, ampak tudi vsled avstrijskega vodstva. Vse te izgube nam nalagajo dolžnost, da udejstvimo samostojno ogrsko armado, katero bodo vodili ogrs';i v'š,i častniki, nc pa avstrijski častniki. Vrhu tega se morajo organizirati v vseh stro' ah madžarski interesi. Od otroka do starčka se mo našemu narodu pojasniti, di r? moremo mi nadalje z Avstrijo sirupno I'.-veti, ker hoče ta povzročiti naš golov propad in pogin. Nasproti Avstriii nimamo pa
nobene obveznosti več. Škoda za vsak krajcar, ki ga plačujemo za njene prav slabe industrijske izdelke. Ne obiskujmo ne čeških kopališč, ne avstrijskih zdravilišč, kajti iz vsakega vinarja, ki ga tjekaj nosimo, postanejo krogle, katere nam streljajo v naša trupla, z vsakim grižljajem, katerega jim mi dajamo, pitamo sovražnika, kateri svojo od nas vzdržano moč uporablja proti nam. Ce se tudi v vsem nahajajo med nami nasprotja, bodimo v tem močni kot skale, in avstrijska glava se bo razbila ob tej skali. Drugače bodo dosegli svoj cilj avstrijski zahrbtni napadi. Biti premagani od Avstrijcev, bi bila večja sramota, kot kak poraz in hujše kakor smrt, kajti bilo bi nečastno.«
Na tak nesramen način se hujska na Ogrskem proti Avstriji. Pri tem pa ne gre za posamezne slučaje, marveč hujskanje Madžarov proti Avstriji je postalo sistematično. Moderno madžarstvo s svojo neskončno ošabnostjo je tako, kakor ga je vzgojil dualizem. Prej torej ne bo reda v tem oziru, dokler ne bo konec dua.izma.
Protiavstrijski gonji služi tudi 1 st »Az Ujsag«, ki označuje v boju piuti Avstriji štiri točke. 1. Ogri morajo z ozirom na splošnonevarno zadržanje Cehov dobiti pravico, prepovedati reformo avstrijske ustave. 2. Avstrijski cesar mora na avstrijsko ustavo, kakoršna je danes, položiti prisego, kajti v tej ustavi je jamstvo za nagodbo iz leta 1867., dočim je v avstrijskem prestolnem govoru napovedana avtonomistična ustava povzročila ze ob svojem naznanilu poraz in vodi k federalizmu. 3. Ne zahteva se samo upeljava madžarske armade z lastnim značajem, temveč tudi osvoboditev madžarskih vojakov od osovraženih avstro-češko-slovan-skih častnikov in podčastnikov. 4. Ogrska bo sicer preskrbovala armado z živih, a prebivalstvo Avstrije je nič ne briga. Prebivalstvu Avstrije se bo dalo samo toliko živU, kolikor jih je treba kot kompenzacija za drugo blago in sicer brez vsake simpatije in na strogo trgovsko podlagi.
f fir. laoezn Evaielislo Kreku.
Ravnokar izišla zadnja številka »Mladosti« piše:
Ali je mogoče z besedami jokati? So čustva, ki jim ni besede.
Kreka naj se spominjam? Ali je minil kateri dan, da mi nisi bil v spominu, mislih in prepričanju, Krek ti moj, s katerim sem našel, kar sem želel svojemu
rodu.	.
Človeka —, — Na zemlji so ljudje in vendar sem človeka želel lačnemu in žejnemu in trudnemu ljudstvu.
Ti si vedel, da je že trudno, zato si delal mesto njega. Ti si videl, da ga tež' tisočletna teža, zato si pustil, da so jo nakladali tebi.
Ti si videl, da je žejno. Krog in krog so pili veselje. Veselje tvojemu ljudstvu je bila noč s svojo uspavalno zaveso. A tudi v nočnem snu so ga boleli udje od tlake in stoletnega sužnega dela. Veselje so mu bile nebne zvezde in petje gozdn;h ptic pa pelje narave ter cerkveni prazniki iz prvih krščanskih stoletij, ker tista so bila solzna, a med ljudmi ni bilo petja zanj, ampak le kletev in vzdihi. Od tujcev sovražne oči in od rojakov solzne. Da bi ga zveselili, si mu pel pesmi in prirejal igre. Hrepenelo je poveseliti se v človeški družbi, ti si mu utešil to hrepenenje. Nanosil si mu umljivih igrač in vsaka je kaj po menila. Tvoja družba je bila kakor svatov-ski dan. Na vse križe je pri tebi pozabilo, ker nosil si s seboj nekaj, kar pomeni za zdaj in za vedno. Iz tvojih rok je prejemalo društvo izobrazbe in zabave.
Ti si videl, da mučijo tvoje ljudstvo. Gledalo je blizu pogrnjeno mizo, pa ni moglo in smelo do nje. Ti si sprejel udarce mesto njega, svojega ljudstva, mu nosil jedil, ga okrepčal in mu odprl pot do jedi, a pate so padali udarci. — Koliko si jih dobil, ko si zidal delavcem hiše! Ko te je zmagovalo ob urah bridkosti, si želel obup pod silno pezo tešiti v tuji svet, ah čez morje, kamor je šlo že toliko tvojih rojakov —, bil je to le hip, zravnal si se zopet. — Koliko te je stalo, ko si prosil sobrata pomoči, da ti pomaga dvigniti križ. Ali prišlo je mimo tuie gorje in s smehom in šalami si razdal vbogaime svoje sile,
Tvoje ljudstvo je bilo kakor Kristusov brat lačen in žejen, nag in bolan, popoten in v ječi ir umirajoč. Ti si videl Istro in Bosno, dolžnike in izgnance, od solnca in od plavža potne, revo na zemlji in pod zemljo, mestno in bajtarsko, telesno in duševno bolne, ob mejah in v tujini, izseljence ir begunce in jetnike in svetovno vojsko. Kdo ti je plačal, ko si nosil jedi, pijače, oblačil, zdravil, sprejemal, obiskoval, reševal življenje? Imenovali so vse to organizacijo stanovsko, kmetsko, delavsko, obrtno vseh panog -n vrst, skrb za izseljencc, posle, dekle, delavke, zadruge, posojilnice, konsume, gospodarske, prodajne, nakupovalne, strojne, skladiščne, obrtne in Bog ve kakšne zadruge še. Če sc j<- kaj ponesrečilo, so Icbe. dolžili. £« t» je kaj posrečil^ so se-
be slavili. — Kaj pa je tebi ostalo? O, kaj ostane hlapcu, kadar ga gospodar več ne rabi! In za hlapca si se smatral svojemu ljudstvu
Kmalu je jela ovijati krona slave tvojo glavo, ali kioi.a je bila trn jeva. Vsak se je potrudil, da je udaril s trsom po tr-njevi kroni in gledal brezčutno z ra io-vednostjo, ali boš razodel bolečino Prišli s- vsi po vrst/. Ne samo tisti, katere si porazil kot zmagovalec — ti so te jeli občudovati in slaviti zmagovalnega junaka in rane, ki so jih zadali tebi, našemu orlu, so ogledovali kot bojne odl'ke — prišli so tisti, ki si jih s seboj vodil kot bra+e in sobojevnike, jih odlikoval in ven-čal s svojo slavo, jim polagal v usta svoje znanje m ... in... in ti so te izdali, skle-mvši tvoje uničenje... tudi ljudje, ki so jedli pri tvoji mizi sad tvojega zno^a, so dvignili zoper tebe svojo peto. _ Pljunci iz njihovih ust so leteli na te kakor na nečistega človeka. Zapeljivca ljudstva so imenovali, domišljavca in krivoverca, celo z idiotom in odpadnikom so te pitali, k; dela zgago in razpor, ki ga je treba iz-bacr.iti, izvreči iz poštene drržbe, češ larti si vodstveno čast, zapeljivec, in og-nU re nas je, kot da nimamo prav. Poglejmo, kdo ga otme našega uničenja, ker obsodil ras je, kot da smo zašli na kriva pota. Pokažimo, kaj so pomagala njemu njegova prav!
A ti. naš orel, si sprejel nase tudi to posleonjo naihuišo poskušnjo. Saj brez nje bi tvoje življenje ne bilo tudi na zunaj tako leno in »-rez nje bi ti ne bil tako podoben Njemu, katerega si ljubil. Oni se mso zavedali, da govore po božji voMi preroške besede: »Bolje je, da en -človek umrje kot mi vsi, Trpt vce ljrdstvo.« Ko so tudi prijatelji zmajevali glavo nad tabo in ti govorili: -PVdi, odnehaj in se jim oora-viči« — si izli! pjed njimi svojo veliko dušo: »V«m, da se epodobi meni. da odpuščam, aH jaz r.e iščem za se.« Da ne privoščijo krtiha in varstva, ki ga niso sami ustvarili, izverkranjskim revežem, pa tudi kranjskim ne več, ampak samo sebi in zlorabijo zapeljane Jjudi, ki bi jih morali do sreče voditi, to je bila zadnia naj-okrutnejša suHc. v rrcc, I:j ni terjalo na zemlji nobenega plačila. A pokazal si, da si izvolil prostovoljno r.rrreti za svoje ljudstvo, da te niso uničili oni, da je one izbral Bog le kot orodje za tvojo več o slavo. Kakor rikdar poprej si zamahnil s krili, ti orel raš, da pokažeš, kako moč ti je dal Tisti, ki te je poslal. Pretrgal si zaganjalo — »Glej deželo!« si zaklical ljudstvu. — »Pojdi ti, moje ljudstvo, k svojim bratom. Pojdi po mojih petih! Nesi jim mojo vero, moje upe, mojo ljubezen kot svojo in njihovo lastnino. Svobodno sije eolnee z neba. Zaveso sem pretrgal. Plotovi so na tleh, deželni in državni in sebični. Nihče ti ne bo zabranil. Pomni moje moči in kje sem jo dobival.« — Potem si povesil glavo, zakaj dopolnil si delo in umrl.
In glejte, takoj ob smrti je začela njegova slava, zakaj to ni bila smrt, ampak rojstni dan učenika — dovolite, da besedo doktor slovensko povem — Janeza Evangelista Kreka.
Umrl je, da se rodi ob dnevu, ko je Bog zbral okoli njega ves slovenski rod, ob dnevu, ko ga je poslušal ves jugoslovanski rod, ob dnevu, ko je zrl na jugoslovanski rod ves slovanski rod in še mnogi — drugi — ves omikani človeški rod. Bog je tako storil, ker je Krek zbiral, kjer je bilo še kaj dobrega, in pihal, kjer je še količkaj tlelo.
Krekovo ime se širi, ž njim Krekovih rojakov. Kakor je Krek skromen, ponižen, pravičen, usmiljen, poln božje vere, božjega upanja in božje ljubezni osrečil Slovence, tako bo njegov narod osrečil vse slovanske rodove in po njih druge narode sveta, ako bo hodil Krekova pota, zak«j teh poti se je Krek učil pri svojem Uče-niku in njegovem Duhu.
Čaka nas ogromno delo, če hočemo, da postanejo beneški Slovenci naši bratje ne le po jeziku, ampak tudi po srcu.
Žal, da vodje beneških Slovencev, prof. dr. Trnka, nisem našel v Vidmu; umakniti se je moral v Padovo v času, ko bi ga največ potrebovali.
28H^evuQ premrle.
Beneški Slovenci
(Izvirno poročilo »Slovencu«, odobreno od vojnega tiskovnega stana.)
Benečija, dccembra 1917,
Mirno sanjajo vasice med gorami,'» ki se spuščajo v beneško ravan. Ljudje se polagoma vračajo iz skrivališč v gozdovih in poljih, kamor jih je pregnal strah pred našimi četami. Laško časopisje je dan za dnem grmadilo laži o naših četah- in zastrupljajo vse s sovraštvom do vsega, kar je avstrijsko.
Bil sem tuj brat med tujimi brati. V teh petdesetih letih je italijanska vlada dosegla, da se je vez s Slovenijo pretrgala, da je med našim ljudstvom vsklilo nezaupanje do vsega, kar je avstrijsko, nezaupanje do slovenskega naroda onstran meje in prerojenje naše narodne zavesti se je ustavilo pred trobarvnimi koli. Strah pred nemštvom je zadušil vsako narodno samozavest med beneškimi Slovenci, le knjige Mohorjeve družbe in molitven ki, ki so jih goriški dijaki spravljali tajno čez meio, so koiiltor tolika obrodile sad.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 16. januarja. Uradno:
V Brestu Litovskem so sklenili včeraj premirje, ki velja za vse ruske fronte vsaj do 14. januarja.
Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 16, Veliki glavni stan:
Njegova cesarska Visokost marša! princ Leopold Bavarski in zastopniki zveznih velesil so podpisali z zastopniki Rusije pogodbo o premirju za 28 dni: od 17. dccembra od 12. ure opoldne dalje.
Pogajanja o premirj -.
Dunaj, 16, (K. u.) Vojni tiskovid stan: Pooblaščeni poverjeniki ruskega vrhovnega vojnega vodstva z ene in vrhovnih vojnih vodstev Nemčije, Avstrije, Bolgarije in Turčije z druge strani so podpisali 15, decembra v Brestu Litovskem pogodbo o premirju. Premirje je prične 17, decembra opoldne, velja do 14. janu?rja 1918. Če se ne odpove s sedemdnevnim rokom, traja premirje avtomatično dalje. Premirje obsega vse bojne sile na suhem, v zraku in na morju na vseh ruskih frontah.
Berlin, 16. (K. u.) Wolff: Pooblaščeni zastopniki ruskega vrhovnega vojnega vodstva in vrhovnih vojnih vodstev Nemčije, Avstrije, Bolgarije in Turčije so podpisali 15. decembra 1917 v Brestu Litovskem pogodbo o premirju.
Premirje se prične 17. decembra opoldne in velja do 14. januarja 1918. Če se ne odpove s sedemdnevnim roko"\ traja avtomatično dalje. Obsega vse bojne sile skupnih front.
Po členu 9. pogodbo se prično zdaj, ko se je premirje podpiesb, pogajati o miru.
Poga'e-.ja o rain.
Dunaj, 17. dcc. (K. -i,) Avstrijska, nemška, bolgarska, turška in mrka vlada uvedejo kar mogoče hitro za zdaj zaključenimi pogajanji o premirju pogajanja o miru. Zbirajo že pooblaščence, ki se podajo k pogajanjem o miru. Dokler se ne zbero pooblaščenci, se bodo v Brestu Litovskem navzoči zastopniki navedenih vlad neobvezno pogajali glede na mirovna pogajanja. Uvodni razgovori v tem smislu so se že pričeli.
Poga'an;a Turčije glede ni Kavkazu.
Carigrad, 13. decembra. (K. u. Pogajanja o sklepu premirja za Kavkaz so se pričela danes.
Večina v konstituanti za mir. — Kaljedin se pogaja. — Japonci zapuščajo Rusijo.
»Pravda« je poročala, da znaša večina v kostituanti za takojšen mir 50 glasov. — »Times«: Trockij je izjavil,,da hočejo boljševiki za vsako ceno skleniti mir. — .Agentura je poročala 14, t. m,: Revolucij-cke čete so se polastile Rostova, Rahri-čevana in Taganroga, Kaljedin je povabil rostovskega župana, naj pride v Novočer-kask na pogajanja o prekinjenju vojaških operacij, — Japonci hitro zapuščajo Rusijo, Vlada je japonsko vojaško misijo privedla s fronte v Petrograd, a ne dovoli ji, da se povrne na Japonsko.
Boljševiki za obnovitev monarhije.
Haag, 15, decembra. »Daily Telegr.« poroča: Trdi se, da nameravajo boljševiki obnoviti v Rusiji ustavno monarhijo, kateri bi vladal član Romanovov. (Veliki knez Pavel Aleksandrovič?)
Poročila iz Rusije.
Kodanj, 16. dec. (K. u.) Kaljedina so Vizu Moskve aretirali.
Petrograd, 14. dec. (K. u. Agentura.) Zaprli so generala Kaljedina z njegovim štabom.
Bern, 15. dec. (K. u.) »Progres de Lyon« je poročal iz Wasb!ngtona: Ameriški konzul v Vladivostoku je dementiral izkrcanje japonskih čet.
Amsterdam, 15. dec. (K. u.) Državni tajnik Lansing je obvestil časnikarje, da se je v Vladivostoku bil besen boj med ruskimi četami.
Bratianu odstopil.
Berlin, 15. decembra. »Djen« poroča, da je Bratianuova vlada odstopila, ker ji sporazum ne more pomagati. Kralj Ferdinand se še ni odločil, naj li odstopu pritrdi ali ne.
Darujte z« fr. Krtkov spmnik!
Daro ' naj se pošiljajo na naslov: .Odbor s... ar. Krekov soomeaik. Ljubljana, j
Mirovni pokrel.
Ccnlrum o vprašanju miru.
. B®rlin, 15. dec. (K. u.) »Germania« je objavila izjavo centra, ki pravi: Sporazumni mir, ki ni nikakor identičen s takozvanim odpovedovalnim mirom, ki ga tudi centrum odklanja, sta označila stali-sce poslancev centra Lehrenbach in Trum-born. Centrum popolnoma soglaša z odgovorom državne vlade na papeževo noto in z izjavami kanclerja grofa Hertlinga. Koristi domovine bodo tudi v bodoče me-roda,'ne centru glede na vprašanje vojsk« in miru.
Hrepenenje Italijanov po miru.
Curih, 15. decembra. Iz švicarskih listov: Italijanska zbornica razpravlja v tajnih sejah od četrtka sem o dveh predlogih Giolittijevih pristašev in socialistov, ki zahteva:o naj se izroči Cadorna državnemu sodišču in da naj se Italija udeleži ruskih pogajanj o miru in o premirju. »Corriere della sera« je pisala, da se nahaja narod na razpotju. Odkrito nasprotstvo oroti Cadornu in Sonninu, ki se je pojavi, lo v zbornici, se mora ustaviti. »Avanti« je nodal sledečo sliko: Ko je izrekel ministrski predsednik Cadornovo ime, sta dve tretjini zbornice rjoveli: Proč s Ca-dorno! Pred sodišče ž njim! Pred sodnika! Prizor se je ponovil, ko se je dvignil Sonnino, da prečita dekret. Hrum je bil tak, da ie moral prenehati čitati in da se je moral usesti. »Stanma« je poročala, da je j)osl. Madigltani ostro napadal zagrizeno in usodno Sor.ninovo zunanjo politiko. Med viharnim hruoom je rekel Madigli-ani, da hoče 90 odstotkov ruskega naroda mir, zahteva isto večino italijanskega naroda. Znani d' Annunzio je napovedal v Milanu govor, a navzoči so tako ropotali, ko se je pokazal, da jc ušel. Na cesti so ga pa izpoznali, ljudje so kričali nanj, ga iz-žvižgali in ga do krvi pretepli. Vojnim hujskačem se torej v Italiji slabo godi.
Mirovni pokret v Italiji.	'
Curih, 15. decembra. V italijanski zbornici so predlagali socialisti, naj vlada takoj sklene mir in naj poizve, če bi osrednje velesile v slučaju posebnega miru preskrbele Italijo s premogom in žitom in jo branile pred maščevanjem sporazuma. Vlada je odklonila razpravo o interpelaciji, dasi so jo podpisali poslanci skrajne desnice in cela levica.
Curih, 15. decembra. Pravijo, da na« merava italijanska vlada nastopiti proti Giolittiju, kakor je nastopil Clemenceau proti Caillauxu.
Clemenceau za mirovne pogoje.
Lugano, 16. decembra. Turinska »Stampa« poroča iz Pariza z dne 13. t. m.: Clemenceau je prišel v vojno komisijo zbornice. Kakor piše »Lanterne«, je podal izjave, ki so med člani komisije povzročile največje vznemirjenje. Poudarjal je, da položaj ni skrajno nevaren, vendar p» zelo resen. Končno je opozarjal na mož' nosti in dejal: »Če stavijo mirovne predloge in jih bom smatral za resne, jih bom upošteval,«
Angleški vojni hujskači napadajo Vatikan.
Haag, 14. dec. (K. u.) »Morning Post je pred kratkim ostro napadala Vatikan, češ da je papež odgovoren za poraze Italijanov, ker je razvil propagando za mir. Angleške katoličane so ti napadi zelo razljutili. Kardinal Gasparri je že nastopil proti napadom; tudi kardinal nadškof v Westm'nstru je branil Vatikan proti napadom »Morning Post«, češ da dokaže, kar trdi; a »Morning Post« napada dalje,
Po ožoi za er-lenio resen.
Govor Lloyda Georgesa.
London, 15. (Reuter.) Lloyd Georgea jc rekel v svojem govoru na obedu voditeljev zračne službe nadalje: Ne živimo v uri, ki bi obetala srečo. Rusija preti, da se umakne iz vojne in francoska demokracija, ki je bila potegnjena v strahote vojne, je prepuščena sama sebi. Resnosti tega položaja nikakor nočem zmanjševati. Postopanje Rusije nas ne dovede, kakor misli, do splošnega miru. To bo svetovni mir samo odmaknilo. Če bo mogel sovražnik z vzhodne fronte, ki je doslej zaposleva-la nad tretjino njegovih moči, umakniti stolisoče čet in ogromne množine vojnega materijala, da napade Anglijo, Francijo in Italijo, potem pomenja to resno zvišanje naše naloge, ki je bila že doslej ogromna. Bila bi največja norost, ako bi proti tej nevarnosti ne nastopili. Če se je ruska demokracija odločila, da opusti boj proti vojaški avtokraciji, pa na drugi strani stopa vanj ameriška demokracija.
Rusi so velikodušen narod. Hrabro so se borili v tej vojni, toda vedno so imeli in imajo v tej vojni nedvomno najslabše organizirano državo v Evropi. Velika Britanija je bila v zadnjih dveh letih močan Piotiutei oroti NemčiiL
Vsekakor nam nalaga razsip Rusije in začasni poraz Italije težak delež skupnega bremena, dokler se ne pripravi Amerika, da nam ga pomaga nositi. Pripraviti se moramo torej na večje napore in žrtve. Rezerve moštva moramo globlje izčrpati, da bomo mogli nositi težo dotlej, da dospe ameriška armada. Za splošni strah ni razloga. Celo sedaj pošiljamo Italiji čete na pomoč. Doma imamo znatne rezerve. Kabinet pripravlja predloge za nabor nadaljnih moštev in preizkuša obenem najboljše metode za štedenje že obstoječih čet naše armade.
Vilas! in padec Jeruzalema.
Baseli, 15. decembra. Agenzia Štefani iz Rima: Kardinal-vikar je naznanil Rimljanom, da je Božji grob osvobojen, kar spada najvažnejšim dogodkom krščanske povestnice. Odredil je javne molitve in zahvalno službo božjo v baziliki Sv. križa v Rimu.
Lugano, 15. decembra. Glede na padec Jeruzalema je oisal vatikanski »Osser-vatore Romano«; Vsi kristjani morajo pozdravljati, ker sc nahaja sveto mesto sedaj v rokah krščanske, mesto nekrščanske velesile.
Z DfljlŠČ.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 15. dec. Uradno: Čete generala konjenice Alfreda Kraussa so kljub najbesnejsi obrambi vzele italijanske postojanke Col Caprelle: posebno sta se odlikovala pešpolka št. 49. in 38. Na Monte Pertica so odbili alpski bataljoni več sovražnih napadov, Italijan je brez uspeha besno napadal, da bi bil zopet vxel postojanke, ki so mu jih vzeie zvezne čete 12. in 13. decembra na Monte Spi-nuccio.
V	borbah zadnjih dni smo ujeli 40 italijanskih častnikov, med njimi 2 štabna, nad 3000 mož in strojnih pušk.
Dunaj, 16, januarja. Uradno: Avstrijski polki so na Col Caprile izpopolnjevali svoje uspehe; več sio sovražnikov smo zopet ujsli.
Pri Piave boj s topovi.
NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 15. Veliki glavni stan:
V	zadnjih borbah med Brento in Piave smo vjeli 40 častnikov in nad 3000 mož, nekaj topov in strojnih pušk. Odbili smo več protinapadov, ki jih je bil sovražnik izvedel proti postojankam, ki smo mu jih bili vzeii.
Berlin, 1$, Veliki glavni stan: Pred več kot štirimi tedni je Anglež ustavil svoje napade na Flandrskem. Začasno je zaključena njegova silovita ofenziva, s katero se je nameraval polastiti flacdrske obali in uničiti torišče naših podvodnikov. Cela angleška armada, ki so ;o Francozi enačili, se je nad četrt leta borila za odločbo z našo flandrsko armado. Zmagale so tudi tu nemške čete in nemško vodstva; na drugih mestih smo sovražnika s silovitimi udarci vrgli na tla. Neuspehe angleške armade na Flandrskem poosiru-je težak angleški poraz pri Carobrai. Severno od Gheluvelta smo povodom uspešnega podjetja proti angleškim črtam pri grajskem parku Poezelhoek ujeli dva častnika in 45 mož. Nočni angleški, protinapad se je izjalovit Izgubljenega ozemlja niso pridobili, kakor so nameravali.
Od Scarpe do Oise je sovražno topništvo živahno delovalo. Zvečer, ponoči in zgodaj zjturaj je sovražnik močno obstreljeval naše postojanke. Naš uničevalen ogenj je zabranii nameravani angleški napah vzhodno od Bullecoarta.
V	dolini Thanner je naša posadka v jarkih odbila napad močnejšega francoskega poizvedovalnega oddelka.
Berlin, 15. Veliki glavni stan: Manjše borbe na predpolju zahodno od Ohridskega jezera- Na ostali bojni črti so se le malo borili.
Berlin, 16, Veliki glavni stan: Avstrijske čete so vzele z naskokom italijanske postojanke južno od Caprile; ujele so več sto mož, med njimi 19 častnikov.
Berlin, 16. dec. Veliki glavni stan: Pri Monchy in jugozahodno od Cam-brai so zopet močno s topovi streljali. Pri Monchy in Bullecourtu so se izjalovili na-padif Angležev.
Na mnogih točkah francoske fronte smo v poizvedovalnih bojih več mož ujeli.
Berlin, 16. dec. Veliki glavni stan: Angleži so se med Vardarjem in Doj-ranskim jezerom živahno kretali.
Italijansko poročilo.
14. decembra. Včeraj zjutraj, tretii dan, ko sc med Brento-Piave zopet bijejo, je sovražnik osredotočil svoj ogenj več ur
na naše postojanke v pokrajini Col Caprile della Berette, nato jih je besno napadel, a zadel na neomahljiv, močan odpor. Ustavil je napad nehote, svoj pritisk je krepko izvajal dalje; s topovi je zopet streljal. Sovražnemu ognju, ki jc trajal cel dan, so naše baterije skupno z obstreljevalnimi letali, ki so v dolinah severno od naših črt sovražna zbiranja nadlegovala, krepko kljubovale. V raznih urah je krepak ogenj obstreljeval naše postojanke na čelu Monte Solarole; ob 11, uri 30 minut so jih obšli z zahoda in severovzhoda in jih besno napadli. Močni napadalni vali, ki so se večkrat zgostili v množice, so naskočili Col del Orso, Monte Solarolo in odsek Val Calcino. Obhod pri Saltonu smo besno obstreljevali. Naša pehpta jc držala postojanke in je sovražnika odbila. Ponoči, ko je boj ponehaval, je zasedel sovražnik neznaten del ozemlja, ki so ga naši le korakoma zapustili. Naše letalci so sestrelili tri letala, ki so padla v Val Assa, severno od Asiago in severno od Monte Grappa. Četrto letalo so zadele naše kroglje, padlo je pri Susegani,
15. decembra. Med Brento in Piave sc je bitka včeraj besno nadaljevala. Topovski boj, ki se je ponoči od časa do časa nadaljeval, je bil zopet besen, ko se je zdanilo, se je brez odmora nadaljeval. Sovražnik je v prvih popoldanskih urah podil svoje pehotne množice na napad. Pri prelazu Beretta smo z našo krajno ofenzivo dvakrat dosegli vrh Monte Pertica. Sovražnik, ki besnega obstreljevania ozendia za našimi postojankami ni rič zmanjšal, je zopet nadaljeval svoje tooov-ske priprave in je svoje bojne sile ojače-val. Proti večeru je zopet napadel, posrečilo se mu je, da je dosegel prelaz Caprile. Naše čete so se držale v postojankah, ki se nahajajo nekoliko zadaj. Ponoči se je boj nadaljeval. Na čelu Monte Solarolo jc naoadel sovražnik ob 12. uri 30 minut z velikimi množicami; podpiral je napad sekundarni nastoo proti prelazu Orso in topovski ogenj, ki je zakril našo črto. S protisunkom smo ga vrgli in mu zadali velike izgube. S svežimi silami jc zopet ob 4. popoldne napadel. Nov protinapad ga Jc pa prisilil, da se je umaknil in da je ta dan ustavil nastope pehote. V ljuti borbi, ki se bije štiri dni med Brento in Piave, so odgovarjale dostojno naše čete. Pri obrambi na čelu M. Solarolo so sc odlikovali oddelki brigade Ravenna (37. in 38. polk), brigade Umbrija (43. in 44. polk) in iz Campagne (135. in 136. polk) in oddelki 3. skupine alpincev. Posebno častno se naj imenujejo 2. bataljon 38. pešpolka, 3. bataljon 53. pešpolka, alpinska bataljona Monte Pavione in Maira, ki je zaprl sovražniku pot v dolini Capucino in zopet uveljavil bojni znak v čast naših alpincev
z junaškim geslom: -Tu ni prehoda«.
f
Uspehi na Italijanskem.
Iz vojnega tiskovnega stana poročajo 15. t. m.: Na višinah vzhodno od San Marina, ki obvladujejo dolino Brente, so dosegle včeraj čete generala Kraussa nove uspehe. Kljub najsiJnejšemu sovražnemu protiučinkovanju i.n trdovratnemu odporu so vzeli Čehi. 88. pešpolka Col Caprile, dočim so se posebno Spodnjeavstrijci 49. pešpolka polastili severovzhodno od tam ležeče kote 1292, ki se drže višine Col della Beretta.
Zaman so poizkušali Italijani s takojš-timi ljutimi protinapadi izgubljene postojanke zopet osvojiti. Vsi poizkusi so se izjalovili tako tukaj kakor tudi na Monte Pertica, kjer so se bataljoni iz planinskih dežela neomajno držali proti trikratnemu sovražnemu napadu. Dočim je ostalo tukaj nad sto Italijanov (100 mož in 2 častnika) v rokah braniteljev, so Italijani plačali boje za Col Caprile s 40 častniki (2 štabna) in nad 1700 možmi, ki so jih naši ujeli.
Tudi proti postojankam, ki so jih bile zavezniške čete 12. in 13. osvojile med Brento in Piavo, je vodil sovražnik svoje čete na brezuspešne srdite napade, v katerih je izgubil približno 1200 mož na ujetnikih.
V zračnih bojih so naši sestrelili eno sovražno letalo, en sovražni privezani balon je padel goreč na tla.
Položaj v Italiji
je po poročilih iz Curiha kritičen. Vojna stranka se boji tajnih sej. Ko je govoril Sonnino o vrhovnem vojnem svetu sporazuma in omenil Cadorna, so klicali poslanci: -Pred državno sodišče ž njim!« Ferri je predlagal, naj Cadorna obsodijo, »Giornale d' Italia« jc ogorčen, ker napadajo Cadorna in Sonnina. Poslanec Robi-lant je zahteval, naj Cadorna odstavijo in upokoje. Minister Nitti jc rekel, da se usoda sporazuma odloči v Italiji, če se Italija izloči, kakor sta se Rumunija in Rusija, je Francija izgubljena. Italiji ne zadošča 250.000 mož za dve leti, marveč za 2 bodoča meseca 500,000. It.ali;anska armada je preslaba za velikansko fronto. Pred vsem pa primanjkuje kruha in premoga iz Amerike.
Angleži in Francozi na Monte Meletta.
Dunaj, 15, decembra. Vojni poročevalec Kirchlehner jc včeraj poročal, da so se Angleži in Francozi udeleževali bojev na Monte Meletta; v teh borbah so, kakor znano, zmagale naše čete. Na italijanskem mejdanu je zdaj posebno živahno med Tre-viso in Mestrei, Sovražnik neprestano premika čete. Pravijo, da sc tam nahaja za italijansko črto 6 angleških in francoskih divizij. Dnevi so na italijanskem bojišču lepi, a noči so mrzle; zjutraj je megleno.
Angleži pričakujejo Avstrijce.
London, 15, decembra, »Times« so te dni pisale, da ni izključen nastop avstrijskih divizij na francoskem bojišču. Skupno z Nemci bi postal tam položaj resen. Angležev je tam 2,000.000, kar ne zadošča. Obsojati se mora, ker Anglija cepi svoje moči. Uspeha pri Bagdadu in pri Jeruzalemu sta lepa, a ničesar ne koristita, dokler ni odločilno bojišče v Franciji dovolj močno zasedeno.
Pregled štirimesečne angleške ofenzive na Flandrskem.
Wolff je 15. t. m.poročal: Začasno se je končala skoraj štirimesečna ofenziva Angležev na Flandrskem. Angleži so javno poročali, da so hoteli vzeti opirališče nemških podmorskih čolnov, ker če to tudi Angleži taje, le niso še iznašli sredstva proti našim podvodnikorn, ka počasi a z gotovostjo grgoze, da prerežejo življensko žilo angleške otoške države. Maršal Haig je z gotovostjo računal na uspeh. Spomladi 1917 jc že javno naznanjal, da bo kmalu v Bruselj vkorakal. Skoraj cela angleška armada, ki jo je oborožil z materijalom in strelivom vojna industrija štiri petine sveta, je stala nasproti drobcu nemških sil s silovito premočjo. V najmanjših podrobnostih so se s ptujo premočjo pripravili na to silovito ofenzivo, ki naj bi vojsko odločila. Silovite množice artiljerije od najmanjšega kalibra so vzidali. Vse pogrešljive moči, vse po-grešljivo vojno orodje so z drugih front privedli na Flandrsko: zgradili so nove železnice in ceste. Sredi julija se je pričel topovski boj. Kroglje, njih milijonov ni nihče štel, so več tednov padale na naše postojanke, bivališča in baterije, istočasno so neprestano izpuščali strupene pline proti našim postojankam. Del nemških armad je zadal v 15. velikih bitkah angleški premoči poraz za porazom. Do srede novembra je nastopil angleški poveljnik s 93. divizijami na flandrskem bojišču. Drugega ni dosegel, kakor da je zasedel 20 km širok in 7 km globok pas zemlje, na kateri ne raste nobeno drevo in noben grm več. Nemški podvodniki varno delajo s flandrske obali dalje.
Vojno stanje s Panamo.
Dunaj, 16. dec, (K. u.) Narodna skupščina in predsednik republike Panama sta razglasila vojno stanje Paname z Avstrijo.
Pred napadom na Solun.
Haag, 15. decemb. V poslaniški zbornici je naznanil Bonar Law: Govori se, da nameravajo Nemci Solun napasti. Sporazum se napada ne boji.
Sarrail odstavljen,
Lugano, 16. dec. (K. u.). Atenska Pa-tria« je poročala: General Sarrrail je odstavljen; v Macedoniji poveljuje zdaj general Couraut
Mornariški svet sporazuma.
London, 15. decembra. Admiraliteta je poročala, da so zborovali 29. in 30. novembra v Parizu francoski, angleški, ameriški, italijanski in japonski admirali. Sklenili so, naj se ustanovi mornariški, svet zaveznikov.
Rožno poročilo.
Poljaki in Ukrajinci pri cesarju,
Dunaj, 15, Cesar je danes dopoldne v navzočnosti ministrskega predsednika dr. viteza, pl. Seidler ja sprejel državne poslance Ignacija Daszynskega, tajnega svetnika dr. Stanislava Glabinskega, Ivana barona Goetza pl, Okocima, dvornega svetnika Andreja Kendziorja in inženirja Edmuntla Jeleniewskega. Tajni svetnik dr. Glabin-ski je imel nagovor na vladarja, nakar je lp-ta odgovoril. Vršil se je cercle, med katerim je govoril cesar z navzočimi o raznih aktualnih deželnih vprašanjih.
Avtonomija katoličanov na Ogrskem, i
Iz Budimpešte poročajo 15. t. m.: Na-učni minister grof Albert Apponyi jc bil danes v privatni avdienci pri cesarju. Predložil je vladarju zakonski načrt o avtonomiji katoličanov v predsankcijo. Predlog pride v kratkem v razpravo v poslanski zbornici.
Kvota.
Dunaj, 15. Avstrijska kvotna deputacija je na poslanico ogrske deputacije soglasno sklenila odgovor, v katerem izraža svoje zadoščenje, da sta glede višine potrebščine za skupne izdatke avstro-ogrske monarhije obe deputaciji popolnoma edini in gresta narazen le v izmeri časa; ogrska ucputacija predlaga 21etno dobo. avstrij-
ska pa smatra enoletni provizorij za zadosten. Prosi ogrsko deputacijo, naj se prilagodi njenemu sklepu.
Proračunski odsek.
Dunaj, 15. Proračunski odsek je danes v celoti sprejel proračun ministrstva za javna dela in nato začel razpravo o proračunu justičnega ministrstva.
Gosposka zbornica.
V seji dne 15. decembra je gosposka zbornica sprejela zakon o ustanovi ministrstva za socijalno skrb. Razpravljala je nadalje o nagodbi z Ogrsko in sprejela tozadevne predloge. Pričela je razpravljati o vojnem davku avstro-ogrske banke.
Proti senatorju Humbertu.
Pariz, 14. decembra. (K. u.) Agence Havas: Senatov odsek je sklenil, da predlaga odpravo imunitete senatorja Hum-berta, ker je pomagal in občeval s sovražnikom.
Izgnani portugalski predsednik.
Lizbona, 14. decembra, (K. u.) Havas: Predsednika republike Machado'so odstavili. S posebnim vlakom ga prepeljejo iz dežele.
Revolucijski pokret v zahodnih državah.
Berlin, 15. decembra. »Central News« so poročale iz Newyorka: Vojno stanje so radi revolucijskih nastopov proglasili v več severnih in zahodnih državah Združenih držav.
IiesiovansKi Klub
il 1 L. S.
Gerentstvo mestne občine Postojna se je v seji dne 22. novembra v imenu slovenskega postojnskega prebivalstva soglasno izreklo za deklaracijo Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja 1917. Obenem se je z najglobokejšo hvaležnostjo pridružilo mirovni akciji sv. Očeta in nad vse plemenitemu prizadevanju presvetlega našega cesarja po skorajšnjem miru.
Občinski odbor Mavčiče pri Kranju se je v svoji seji dne 9. grudna 1917 soglasno izrekel za deklaracijo Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja 1917. —• Županstvo Mavčiče, 14. grudna 1917, Župan Franc Zavrl,
Občinski odbor v Blagovici v seji dne 9. decembra z navdušenjem pozdravlja majniško deklaracijo naših državnih pos-slancev. Prevzvišenemu g. knezoškofu izreka prisrčno zahvalo in udanost- za moški nastop in jasno, odločno besedo za edinost naroda in domovine. Jugoslovanskemu klubu izraža popolno zaupanje m neomajano zvestobo. Najstrožje obsoja kot kmečki občinski odbor novo takozvano kmečko stranko, ki hoče v usodnem tre* nutku razbiti radi ene osebe edinost našega naroda v veselje naših sovražnikov in v pogin našega naroda; zatorej kličem) vsem slovenskim bratom: združitve, ne ločitve zdaj je čas! Kraljica miru, prosi za nas, usmili se v strašnih časih našega naroda! V Blagovici, dne 9. decembra 1917. — Pri seji so odborniki darovali 118 kron za Krekov spomenik.
Fr. Pustotnik, župan; Bernard Beve, Ernest Cerar, Jožef Ovca, Franc Florjan-čič, Alojzij Gabrovec, Valentin Kropinšek, Jožef Lavrič, Valentin Podbevšek, Hro-vat Mihael, Franc Pavlic, J. Hartman, občinski odborniki.
Duhovščina gornjerajske dekanije za jugoslovansko deklaracijo. Duhovščina gornjegrajske dekanije v Savinjski dolini je poslala Jugoslovanskemu klubu naslednjo izjavo: Duhovščina gornjegrajske dekanije se iz vsega srca pridružuje vsestranskim izjavam za državnopravno deklaracijo Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja t, 1. ter z zahvalo izraža vse svoje zaupanje vsemu Jugoslovanskemu klubu, modro in zvesto izvršujočemu oporoko nepozabnega dr. Jan. Kreka, ter bridko obžaluje žalostni razdor, povzročen po dr. Š.usteršiču. Pozdravlja tudi z vsem miroljubnim svetom mirovni trud in delo sv. Očeta Benedikta XV. in pa ljubljenega cesarja Karla I., katera naj, tako prosimo. Gospod ohrani in krepča in osrečuje in ne da v roke njihovih sovražnikov. — Gornjigrad, dne 3, decembra 1017. Sledijo podpisi vseh duhovnikov.
Starešinstvo občine Kobarid z navdušenjem pozdravlja svojo povrnitev pod okrilje svoje ljubljene domovine ter ,se z vso udanostjo poklanja Njegovemu Veličanstvu Karlu I. Istočasno se z največjim navdušenjem pridružuje deklaraciji Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja za združenje Jugoslovanov pod habsburško krono. Ravno tako se iskreno pridružuje blagim prizadevanjem našega presvetlega cesarja Karla I. in sv. Očeta Benedikta XV„ da sc čim preje konča strašna vojska iu sklene pravičen in časten mir. — Županstvo Kobarid, dne 12. dec. 1917. Miklavic, župan.
Jugoslovanski deklaraciji sc je pri; družil občinska odbor v Studencu PrI Krškem,
Trbovlje m deklaracija. Iz Trbovelj nam pišejo: Občine za občino se izjavljajo za jugoslovansko deklaracijo in za združitev jugoslovanske države pod žezlom habsburške dinastije. Žalibog pri nas še molče! Res so Trbovlje v globoki dolini obdane s hribi, a kljub temu upamo v zlato solnce svobode. Trbovlje, oglasite se! — Trbovlj-čan.
Dnevne novice.
+ Cesar je izročil kardinalu knezonadškofu dr. Skrbenskemu baronu pl. Hri-stiču osebno, ko ga je posetil v knezonad-škofijski palači v Olomucu, zaslužno zvezdo Rdečega križa z Najvišjim lastnoročnim pohvalnim pismom. Dne 14. t. m. se je vrnil cesar ob tri četrt na 5. popoldne iz Olomuca na Dunaj. S severnega kolodvora se je peljal naravnost k zunanjemu ministru grofu Černinu, pri katerem je ostal več časa. V Laksenburgu je zvečer sprejel primasa kardinala dr. Csernocha.
-f Napad »Reichsposte« na dr. Jegliča. Dlasilo kat, nar, moravskih Čehov »N a-šinec« piše: »Reichspost« prinaša naravnost neresničen in farizejski članek o razmerah v taboru katoliških Slovencev. Izvor in vzroki spora so po vzornem proglasu knezoškofa dr. Jegliča jasni in znani. Na tem ne bo spremenil ničesar niti nacionalistično strupeni članek »Reichsposte«, ki si drzne z naza slišano frivolnost jo vzbuditi dvom o lojalnosti in dinastič nosti večine katoliških Slovencev. Jugoslovanska misel, kot jo je gojil dr. Krek in kot jo vodi dr. Korošec, ni bila in ni proti-habsburška in protidinastična, toda opirala se je vedno in povsod nadvladi Nemcev. To pa brezdvomno ni noben greh.«
-f- Vsenemci in šusteršičeva kmečka stranka. Glasilo SDodnještajerskih Vse nemcev »Deutsche Wacht« piše: »V ta boru avstrijskih Jugoslovanov se pripravlja razdor, ki utegne biti velike važnosti za notranjo državno preureditev. V začetku nove parlamentarne ere so — kakor znano — združeni Jugoslovani (Hrvati in Slovenci) izdali podobno državnopravno izjavo kot Čehi. V njej zahtevajo ustanovitev popolnoma samostojnega jugoslo vanskega kraljestva, ki bi obsegalo tako jugoslovanske dežele Avstrije kot tudi Ogrske in Bosne-Hercegovine. Toda sedaj se dozdeva, da je nastopil pri enem delu jugoslovanskih politikov prevrat v mišljenju. Te dni je izstopil iz Jugoslovanskega kluba poslanec dr. Šusteršič s svojim tovarišem Jakli čem in oba hočeta ustanoviti slovensko kmečko stransko avstrofilske smeri.« -Tako vsenemško glasilo, ki uporablja zopet to priliko, da denuncira Jugoslovanski klub. To se nam ne zdi čudno: vajeni smo vsenemških sumničenj in se jih ne bojimo. Čudno je le, da se Vsenemci tako ogrevajo za kmečko stranko in da se dan na dan množe glasovi, da je dr. Šusteršič zoper deklaracijo. Očitajo mu to celo tisti s katerimi je on v tesni zvezi. In on molči!
—	»Sudslawische Rundschau«. V Zagrebu je izšla 9. t. m, prva številka tedenske revije »Sudslawische Rundschau«. Njen program je: demokracija, samoodlo-čevanje narodov. »Siidslawische Rundschau se ne bo bojevala proti osebam, ampak: le proti sistemu in ne bo nastopala sovražno proti neslovanskem narodom v Avstriji, Pozdravljamo novega sobojevnika na Hrvaškem za uresničenje jugoslovanske deklaracije.
—	Pater Abe! odlikovan. Cesar je -podelil duhovniku družbe Jezusove na Dunaju patru Henriku Abelu častniški križ Franc Jožefovega reda. Pater Abel je tudi Ljubljančanom dobro znan, ker je misijonaril z najboljšim uspehom pred leti v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja.
—	Rekvizicija krompirja. Županstvom kočevskega glavarstva poročam, da sem zadevo glede rekvizicije krompirja izročil g. delegatu načalniku Jugoslovanskega kluba dr. Antonu Korošcu, ki mi poroča, da je vse potrebno ukrenil. — Škulj, dež. poslanec.
—	Umrl je v Gradcu Emil Orožen, c. kr. notar v Kamniku, star 59 let.
—	Iz ljudskošolske službe. Kristina Hiti je postaja suplentka na dvorazrednici v Št, Jakobu pri Savi; začasno vodstvo te šole je poverjeno učiteljici Antoniji Pra-protnik.
—	Koncipist c. kr. kranjske deželne vlade je postal konceptni praktikant Miroslav Senekovič.
—	Za župana v Vipavi so izvolili občinskega svetovalca Jožefa Petrovčiča.
—	Ustanove. De*zelna vlada razglaša: S I. tečajem šolskega leta 1917—1918 je oddati za deklice določeno mesto »Martina Hotschewarja ustanove za 2 ustanovni mesti v sirotišnicah družbe sv. Vincenci-ja Pavlanskega v Ljubljani«. Pravico do ustanove imajo: 1. Sirote, kojih stariši so stanovali v mestu Krško; 2, sirote iz krškega okraja; 3. sirote iz velikolaškega sodnega okraja. V okviru teh določil sc podeli ustanova onim sirotam, ki imajo prednost po pravilih Vincencijeve družbe. Ustanovo podeljuje c kr. deželna vlada za Kranjsko v Ljubljani. Pravilno sestavljene,
z rojstnim in s krstnim listom, z domovni-co, eventuelno s potrdilom o bivanju, dalje s potrdilom o cepljenih kozah, z ubož-nim spričevalom ter z izpričevali o dosedanjem šolskem obisku opremljene prošnje je najkasneje do 30. januarja 1918 vložiti pri vodstvu sirotišnice Collegium Maria-num v Ljubljani. Na prepozno vložene ali nezadostno opremljene prošnje se ne bo oziralo.
—	VIL vojnega posojila je podpisanega približno 5.801,600.000 kron. Avstrija in Ogrska sta podpisali dozdaj v celoti okroglo 37.000,000 000 kron. Avstrija nad 25, Ogrska približno 12 tisoč milijonov kron. Podpisalo se je pri 1. vojnem posojilu 2.200,000.000, pri 2. 2.600,000.000, pri 3. 4.200,000.000, pri 4. 4.400,000.000, pri 5. 4.400,000.000, pri 6. vojnem posojilu 5.100,000.000 kron.
—	Poštna vest. Radi izločitve tukajšnjega uradnega okrožja iz poštnega prepo-vednega območja prenehajo za naprej v tukajšnjem okrožju vse za tako ozemlje obstoječe posebne poštne omejitve. Potemtakem se smejo pisma v tuzemstvo, v c. kr, zasedeno ozemlje in v Nemčijo od sedaj naprej predajati zaprta. Ravnotako so zopet dovoljena v prej omenjene smeri pismena naznanila v vrednostnih pismih in zavitkih ter na odrezkih poštnih spremnic in poštnih nakaznic.
—	Smrtna kosa. V Celovcu je umrl oskrbnik celovške mestne hiralnice Alojzij Jeseničnik. Istotam je umrl steklar Janez Rohrer. — V Trnjivasi pri Celovcu so dne 4. t. m. pokopali gimnazijca četrto-šolca Davida Podlipnika iz Podkloštra. Bil je gojenec celovškega Marijanišča, marljiv in pobožen dijak. — Na italijanski fronti je padel vrl mladenič Kristijan Sko-ruček, doma s Tolstega vrha. — Na istem bojišču je, padel 21. novembra Janez Vr-hovnik iz Djekš. — V Streglah pri Pokr-čah na Koroškem je umrl mizarski mojster Miha Slug, po domače Brecelj.
—	Umrl je na Dunaju hrvatski rodoljub dvorni svetnik Slavko Urpani.
—	»Sloboda«, glasilo soc, dem, stranke v Zagrebu je ustavljena.
—	Preki sod v Bosni je odpravljen.
—	Semoumor. Rezervni poročnik Edvard Bartel iz Celovca se je dne 2. t. m. ustrelil. Na bojišču je bil ranjen v nogo in bi mu jo bili morali odrezati. To mu je šlo tako k srcu, da je izvršil nasrečni čin.
—	Iz učiteljske službe. Začasni učitelj pri Sv. Martinu pri Vurbergu Oton Kovačič je imenovan za stalnega učitelja v Kostrivnici; začasni šolski vodja in stalni učitelj pri Sv. Rupertu v Slov, goricah Sr. Škerjanc je imenovan za stalnega šolskega vodjo istotam; Avguštin Šilih, začasni učitelj pri Sv. Pavlu pri Preboldu je imenovan za stalnega učitelja istotam, začasni učitelj v Dolu Martin Čander je imenovan za stalnega učitelja istotam; začasni učitelj pri Sv. Štefanu, okraj Šmarje, Anton Fink je imenovan za stalneg aučitelja isto-, tam; začasni učitelj pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah Franc Čuček je imenovan za stalnega učitelja istotam in začasni učitelj pri Sv. Benediktu v Slov, gor, Franc Kramer je imenovan za stalnega učitelja istotam.
—	Vojni poročevalci dojse uaiformo. Iz Budimpešte poročajo 15. t. m,: Cesar je odredil, da morajo vojni poročevalci v vojnem tiskovnem stanu nositi uniforme ter so dolžni izkazovati častnikom oborožene moči predpisano čast. Uniforma je podobna oni pehotnih častnikov, samo na čepici ni cesarjevih začetnic. Na ovratniku bluze so pritrjene črke »K. P. Q.« Razen tega nosijo poročevalci na rokavu trakove z napisom »Presse». Orožja ne nosijo.
—	Žid M. Weiss in cerkveni zvonovi.
Krščansko socialni poslanec dr. Jerzabek je povedal v državnem zboru, da je židovski tovarnar M. Weiss v Budimpešti, ki proizvaja iz zvonov modro galico, zaslužil pri zvonovih 600 milijonov kron,
—	Orožnik obstrelil orožnika. Na Bi-zeljskein je pred kratkim naš g. orožniški postajevodja svojega kolega radi nepokorščine v službi ustrelil v spodnji život. Poškodba ni Smrtno nevarna.
—	Tatvina. Alojziju Peternelu, mlinarju v Škofji Loki, je bilo ukradenih ponoči, ko je imel službo, dva para črevljev in pelerina v skupni vrednosti 350 K. Za tatovom ni nikakega sledu. Ljudje, zapirajte vrata v sedanjih nevarnih časih!
—	Poštne oiicijantke se smejo poročiti. Z Dunaja poročajo, da se smejo odslej poročiti poštne oficijantke in ostati še na- j dalje v službi, če so stare najmanj 24 let in imajo pet službenih let.
—	Karte za tobak in podražitev tobačnih izdelkov. Kakor smo že poročali, uvedejo z novim letom karte za tobak in obenem podraže tobačne izdelke za 50 do 60 odstotkov. Na teden bodo izdajali približno 15 do 20 smotk ali pa 40 cigaret. Z uvedbo karte upa odpraviti tobačna režija prekupčevanje s tobačnimi izdelki, ki se je sedaj bujno razvilo. V nekaterih hotelih se dobi n. pr. 100 viržink za 70 do 80 K in sicer v množinah do 5000 kosov: dalje prodajajo 100 trabuk za 80 do 90 kron.
—	Omejitev plina na Dunaju. To sredo ne dobe industrijska podjetja na Dunaju plina. Upajo, da bodo zato s plinom izhajali do konca decembra, ker prihranijo 150.000 m1 plina.
—	Nov sarajevski list. V začetku leta 1918 prične izhajati v Sarajevu nov list pod imenom »Bosanski Lloyd«.
—	Italijanski riž pripeljali na Reko. Ta teden so pripeljali na Reko prvih 40 vagonov riža iz Vidma iz Italije. Riž so prepeljali v reško tovarno za riž, da ga izluščijo. Tekom tega meseca pripeljejo na Reko še več riža.
Milanske novice.
lj Klub občinskih svetnikov S, L. S.
ima danes ob 8. uri zvečer klubovo sejo v navadnih prostorih,
lj Naslov c. in kr. dvornega založnika
je podeljen gospodu Karlu Jurmanu, lastniku tvrdke K, Jurman,
lj Ubila se je v petek popoldne na šentjakobskem trgu služkinja Ana Peršin.
lj Oddaja usnja čevljarskim mojstrom v Ljubljani in sodnem okraju ljubljanska okolica. Čevljarski mojstri v Ljubljani, ki si hočejo kupit usnje, naj se oglase zaradi tiskovin za potrdila o prejemu usnja pri zadružnem načelniku gosp, Karlu Kordeli-ču v Ljubljani, Rimska cesta 5, čevljarji iz sodnega okraja ljubljanska okolica pa pri g. Ivanu Kranjcu v Spodnji Šiški št. 4 (tik cerkve). Usnje se bo prodajalo od četrtka dne 20. decembra 1917 dalje.
lj Prekajeno meso na rumene izkaznice C št. 1401 do konca. Stranke z rumenimi izkaznicami C št. 1401 do konca prejmejo prekajeno meso v torek dne 18. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: Od 1. do pol 2. ure št. 1401—1600 od doI 2. do 2. ure št. 1601—1800, od 2. do pol 3. ure št. 1801—2000, od pol 3, do 3. ure št. 2001—2200, od 3. do pol 4. ure št. 2201—2400, od pol 4. do 4. ure št. 2401 do 2600, od 4. do pol 5. ure št. 2601 do konca. Ena oseba dobi pol kg, 2 in 3 osebe 1 kg, 4 in 5 oseb en in pol kg, 6 in več oseb 2 kg. Kilogram stane 4 krone.
lj Premog za X, okraj se bode oddajal pri g, Ungerju, v skladiščih Kranjske stavbene družbe in sicer: na štev. 1 dne 18, decembra, ha štev. 2 dne 19. decembra.
Primorske iv!ce.
Odlikovanje, S častniškim križem 2. r. rdečega križa z vojno dekoracijo je odlikovan č. g. Franc Š m i d, kurat v Branici.
Imenovanja pri pošti. Poštni oficijant-ki sta postali aspirantinji Elza Czeipel v Pulju in Natalija Zebochin na Opčinah. Premeščena sta poštna oficianta Virgil Benvenutti iz Poreča v Trst in Evgen Hold v Kočevje, oficiantki Marija Binder iz Op-čine v Trst in Marija Horvat iz Škofljice v Idrijo.
Postrezite! Ana Ivančič iz Kobarida, hišna številka 126, prosi vsakega, ki bi kaj vedel o njenem sinu Viktorju Ivančič, naj ji blagovoli to sporočiti. Isti se je izgubil dne 25. oktobra t. 1. ob prihodu naše vojske v Kobarid. Fant ima 16 let, je velike, močne postave in po poklicu krojač. Oblečen je bil v rdečo suknjo in vojaške hlače. Ima volneno jopico in na glavi črn klobuk. — Kdo ve, kje se nahaja Ludovik Rovan, 97. pešpolk, rojen leta 1893. v Podkraju na Kranjskem. Odšel je 8, 5. 1916 od rezervne bolnišnice 16, Dunaj, XIII., k polku. Od tega časa ni nobenega sledu o njem. Tozadevno naj se sporoči na naslov: Martin Pajec, Hauptmaga-zin des k, u, k. Seearsenales, Pola, — Kdor kaj ve o Jožefu Martelanc, 78 let starem, iz Vogerskega, ki je bival kot begunec v Stattendorfu na Nižje Avstrijskem, ter od tam septembra 1916 neznano kam izginil, naj blagovoli sporočiti njegovi snahi Jožefi Martelanc, t. č. v begunskem taborišču v Brucku o. L., bar. 13-11.
p Iščem Angelo Zazut z dvema otrokoma. Stanovala je v Podgori pri Gorici. Kdor ve kaj o njej, naj javi na naslov Frančiška Marini^, Snežeče, pošta Biljana pri Krminu, Goriško.
Umrl vsled lakote, »Hrvatski List« poroča: Za lakoto je umrl v poreškem okraju Anton Brnolič, oče več otrok.
Smrt med begunci. V Ljubnem je umrla 8, t. m. 781etna Ivana Sever iz Vrha Štev. 305 pri Rihenbergu. Srčno si je Želela vrnitve v domovino, revici se želja m itpolnila .V tuji zemlji naj počiva v miru!
Gospodarske iieležke.
Zakaj primanjkuje premoga? V deželnem gospodarskem svetu, ki je zboroval dne 7. t. m„ se je konštatiralo, da mora trboveljski premogovnik mnogo svojega premoga (40 odstotkov) oddati Ogrom, posebno ogrskim železnicam. Za proti-uslugA dajejo Ogri rudniku živila. Ker so nam Ogri glede dobave živil tako »velikodušni«, jim dajemo Avstrijci velik del premoga.
Pri Hranilnici kmečkih občin v Ljubljani so nadalje prijavile VIL avstrijskega vojnega posojila sledeče stranke; Franc
Mohorič, Lesce, 1000 K; župni urad Hote. deršica 450 K; mestna občina Višnjagora 1000 K; župni urad Ježica 1450 K; občina Ihan 1000 K; župni urad Dol pri Ljubljani 200 K; neimenovani 10.000 K; 500 K in 2000 K; župni urad Zagorje ob Savi 4000 kron; župni urad Goriče 2000 K; občina Dole pri Litiji 350 K; župni urad Studeno 2000 Kj župni urad Št. Gothard 5000 K; župni urad Šmartno pri Tuhinju 2000 K; župni urad Postojna 4000 K in župni urad Trebnje 700 K; Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani sama za svoj račun 200.000 kron.
Pri c. kr. priv. splošni prometni banki
podružnica, Ljubljana so m. d. na VIL avstrijsko vojno posojilo sledeči podpisali: L C. Mayer, Ljubljana 100.000 K; tvrdka Bruder Lechner, Gradec 100.000 Kj Her-mine Rudesch, Radovljica 100.000 K; Okr, hranilnica in posojilnica/ Škofja Loka 27 tisoč kron; dr. Guido Beyer, okr. zdrav-« nik, Mauterndorf 28,000 K; Bratovščina trbovljske premogokopne družbe, Zagorje 25.000 K; Mestna hranilnica v Idriji 10.000 K; ekscelenca Eugenija pl. Schwab, Dunaj 20.000 K; Dr. Alfred Valenta pl. March-thurn, c. kr. dež. svetnik in primarij 10.000 K; Franc Urbane, Ljubljana 10.000 K; Josip Urbane, Ljubljana 10.000 K; Guido Zeschko, Ljubljana 10.000 K; Matk. Rom, Kočevje 10.000 K; Alojzij Gatsch, Kostanjevica 6000 K; Kapitel stolne cerkve v Novem mestu 9000 K; Francesco Gallin, Cormons 5000 K; St. & C. Tauzher, Ljub- • Ijana 5000 K; Dr. Sebastian Elbert, prošt, Novomesto 2000 K.	,
Tajfun na Japonskem. »Japan Adver-tiser« je poročal, da je vsled tajfuna število mrtvih strašno. Škoda presega 250 milijonov frankov; 300 hiš je uničenih, 150 tisoč hiš poplavljenih, 200.000 oseb je brez strehe. Več vasi v okolici Tokija je popolnoma uničenih; Sinamuri je 300 mrtvih* mali otok pri Drugasu je izginil.
Listnica uredništva.
Bruck ob Litvi, begunsko taborišče?
Vaše pritožbe o razmerah v taborišču smo sporočili državnim poslancem. Obrnite se tozadevno še sami na posl. Jožefa Fona, Punaj, I., Parlament.
PROŠNJA.
Začetkom tek. leta prišel ie neki invalid k Mariji Prosen, prodajalki v Ljubljani, Vel. Čolnarska ulica št. 1, ter ji sporočil, da je bil skupaj z njenim možem Leonhardom Prosen v Karpatih v ognju proU Rusom. Ker sta bila lačna, podala sta se iz strelskega jarka k nekemu drevesu ter sta tam zauživala kon-servo, katero je dal dotični invalid, in komis, katerega je dal njen mož, Leonhard Prosen. Priletela je granata, ki je Leonharda Prosen ranila v prsi in trebuh, njegovega kamerada — tega invalida — pa v nogo. Umirajoči Leonhard Prosen prosil je svojega kamerada, naj sporoči njegovi ženi, da je on, Leonhard Prosen, umrl. Dotični invalid bil je priča, ko je Leonhard Prosen svojo dušo izdihnil, ker so nJega samega že pozneje odnesli z mesta. Ta invalid pravil je Mariji Prosen, da je iz šmarske fare doma, imena pa ji ni povedal. — Marija Prosen prosi nujno tega invalida, naj čim prej naznani svoj naslov n|ef sami ali pa odvetniški pisarni dr. Frana Po£ek-a t Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 11.	3251
Opravilna številka U 509/17/5
V imenu Njegovega Veličanstva Cesarja!
C. kr, okrajno sodišče v Litiji je razpravljalo danes v navzočnosti državnega pravdništva opra-vitelja Petra Jereba in obtoženke Marije Lazar roj. Dolinšck o obtožbi, katero je dvignil javni obtožitelj zoper Marijo Lazar, rojeno v 1. 1877. v Kolovratu (Zahribu), pristojno v Kolovrat, po-sestnico v Kolovratu štev, 38, nek., zaradi prestopka draženja in prodaje zaseženih stvari in je po predlogu obtožitelja, naj se kaznuje po zakona, razsodilo tako:
Obdolžena Marija Lazar je kriva: a) prestopka draženja po § 20/1 ces. nar. z dne 24. III. 1917, št. 131 d. z. storjenega s tem, da je dne 15. X. 1917 v Kolovratu, izrabljajoč izredne razmere povzročene po vojnem stanju, prodala 100 kilogramov fižola za 160 kron in s tem zahtevala za potrebščino očitno čezmerno ceno; b) prestopka po § 32/2 c. naredbe z dne 26. V. 1917, št. 235 d. z., storjenega s tem, da je s to prodajo nalaič odtujila zaseženo zalogo fižola v 500 K ne presegajoči vrednosti, in se obsodi po § 20/1 ces. naredbe t dne 24. III. 1917, štev. 131 d. z. z uporabo §§ 267, 266b k. z. v 48 ur zapora, poostrenega z enim trdim ležiščem, dalje v 100 K denarne kazni, za slučaj neizterljivosti v nadaljnih 10 dni zapora in po § 389 k. p. r, v povračilo kazenskih stroškov.
Ta sodba se bo po pravomočnosti v smislu § 452 nav. naredbe na stroške obdolžene enkrat objavila v »Slovencu«,
C, kr. okrajno sodišče v Litiji, oddelek UL,
dne 15. novembra 1917.
ŠTEFAN LIPIČER,
begunec iz Avč št. 38, ki stanuje v Dol. Novakih št, 19, p. Cerkno, Goriško,
J^ išče -»C svojega sina Jožefa Lipičer, orožniškega postajenačelnika.	3272
Naprodaj je
150 kg pristnega iztrčanega medu
220 kg pristnega prešanega meda
300 kg pristnega medu v satovju.
Naslov pove uprava »Slovenca« pod »Med 3231«. ako znamka za odgovor,

MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA naznanja pretužno vest, da je njen zaslužni kontrolor,
gospod
kratki mukepolni bolezni dne 17. t. m. preminul V Ljubljani, dne 17. decembra 1917.
NAČELSTVO.
Rabim zanesljivega in treznega
IiL \PCA
za konje proti dol-.ri plači in hrani. Isti mora biti vajen vožnje iz gozda. Sprejmem tudi
TESARJE ali MIZARJE
v trajno delo. — Ravnikar Franc, oblast, skuš. mestni tesarski mojster, Linhartova ulica žtev. 25, Ljnbljana.
J««" Prodasta se:
1 stroj za žaganje in sekanje drv in
i stroj samo za žaganje drv z bencin skim motorjem.
Cena K 15-009, oziroma K 7500.
Vprašanja na »Poštni predal 47«, Ljubljana.	3292
JSF- Proda r,e J,
tri leta stara, rdeče barve. LJUBLJANA, POLJANSKA CESTA 55.
Kdor namerava prodati še kaj
Mmm f®
3263	naj ga takoj ponudi tvrdki
J. POGAČNIK LJUBLJANA, Marije Terezije cesta 13.
Kupigfi
precej močan samčev
KUP7*.!
si3iref?s>o gosd ali pffl^ssfoo
T prometnem kraju na Kranjskem ali Štajerskem v obsega do 25 oralov ali
J«- POSODIM 20.000 KRON
na nezadolženo posestvo. — Ponudbe pod »Zima 3260« na upravništvo »Slovenca«. 3260
Došlo je več sobnih	'•C
železnih peli
(Dauerbrandolen), katere oddajam po primerni ceni. A. SUŠNIK, LJUBLJANA, trgovina z železnino in špecerijo.
Odda se takoj
lepo meblovana
VOZ, bree lestev, po-1 tem popoln J*"- PLUG (oralo) in J«^- BRANO; vse to je lahko novo ali tudi že rabljeno, vendar Sc v dobrem stanu. Potem kupim tudi JSS^ 100 KOŠAR za pošiljanje sadja itd. Za naslov pove iz prijaznosti uprava »SLOVENCA« pod štev. 3264. (Znamka!)	3264
aS|fJi h konjem za lahko |tfl®4{ delo pri pošti, ::
25 do 40 let star, pošten, trezen se sprejme takoj. :: Tudi invalid s primerno poškodbo se sprejme. Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod št. 3259, ako znamka za odgovor. 3259
Kupim vsako množino novih in starih
svilenih odrezkov
po 20 K kg.
A. Landskroner,
Ljubljana,	3230
Sv, Jakoba nabrežje 39.
boljšemu gospodu. — Naslov se poizve pri upravi lista pod štev. 3291.
3«> IŠČE SE	-9C
za vsa domača dela, ki zna tudi nemško. Naslov pove uprava lista pod št. 3283.
Sprejme se takoj
Sprejme se


iz poštene hiše v trgovino z mešanim blagom na deželi. — Cenjene ponudbe na upravo lista pod št. 3243.
proti popolni oskrbi. Plača po dogovoru. FRANC BABNIK, ZGOR. KAŠELJ št. 35 3281 p. Devica Marija v Polju.
J*"- Izšel je -»C
krasno opremljen slovenski vojaški koledar z naslovom
Slovenski vojak
la se dobiva po vseh knjigarnah v Ljubljani, v raznih trgovinah na deželi in pri založniku JANKU NEP. JEGLIČU, šolskemu vodji v Ljubljani. — Cena vezanemu izvodu 1-50 K. Kodr vzame 25 izvodov pri založniku, po 1-30 K, za trgovce poseben popust. Naroča se najceneje po nakaznici, sicer se pošilja (samo vezan) proti povzetju, ki stane 50 vin. za zavoj. Na vojno pošto se ne sprejema povzetje, zato naj se denar pošilja naprej. 3270
suho sadje vseh vrst,	3197
• J®^ suhe gobe,
! 38F* sode od vina, sadjevca in žganja, j 3®P- steklenice in j 3W zamaške
| kupi vsako množino in prosi ponudbe A. OSET, pošta GUŠTANJ, KOROŠKO.
Ti miv" tirrmTJ ^jnjTrirffiTImoml
a _/7 • ,	Tvrdka
"Nšižr F. ČUDEN J	V LI&i&BJani,
"*v	Prešernova ul. št, 1.
S	Priporoča še svojo
veSako za"©$© ur, zlatnine in sre&rnene. Kupuj® 18!
staro z9aio "m srebro
in vzame po visokih einab v zameno. Naznanja, da cenikov za leto 19i8 ne more razpošiljati, ker istega blaga po vzorcih ni. Izvolite se osebno oglasiti in potrebno preskrbeti, kolikor časa še zaloga traja.
Zlato ^sm
je sedaj za božične praznike najprimernejše darilo! Oglejte si mojo bogato zalogo briljantnih prstanov, zapestnic, brož, uhanov, zlatih, srebrnih in nikljastih ur najboljših znamk, in prepričan sem, da se Vam bode do-
padlo!
Popravil* in naročila na nova dela izvršim točno in ceno.
ALOJZIJ F U C H S , zlatar LJUBLJANA, ŠELENBURGOVA ULICA ŠTEV. 6.
na južnem Štajerskem, z lepim starim bukovim gozdom popolnoma zaraščeno, circa 1900 oralov veliko, J*" Jf se proda. "»C "»L Ponudbe v nemškem jeziku sprejema in pojasnila daje:
ALFRED KORBL, gozdni svetnik, Haasberg, pošta Planina, Kranjsko.
Za vse dokaze srčnega sočutja povodom bolezni in smrti naše dobre matere, babice in tašče, gospe
Terezije Boncelj roj. Gaube
za darovane vence in za spremstvo pri pogrebu izrekamo s*, ojo najiskrenejšo zahvalo.
ŽALUJOČI OSTALI.
Železniki, 13. decembra 1£17.
Luisa Trstenjakova roj. Daneševi naznanja v svojem ter v imenu svojih hčerk Nade in Miluše, ter vseh ostalih sorodnikov, da je naš preskrbni, srčno-ljubljeni soprog in oče, brat, stric in svak, gospod
višji kontrolor Mestne hranilnice ljubljanske, tajnik in revizor »Zveze jugoslov. hranilnic«-, slovenski pisatelj i. t. d.
danes v pondeljek, dne 17. t. m. ob pol 1 ponoči po kratki, mučni bolezni, mirno preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 18. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Konjušna ulica št. 4 (Trnovski pristan št. 4) na pokopališče k sv. Križu.
V Ljubljani, dne 17. dacenabra 1917.
tfrt*
jelovega lesa
se odda takoj v Hrušci (blizu Gorice). Sekanje se mora v prihodnjih 4 letih končati in mora kupec potrebne transportne in žagne naprave iz svojega napraviti. Ponudbe v nemškem jeziku na
knez Kugo Windischgractzovo centralno pisarno, Haasberg, p. Planina, Kranjsko.
priporočam po znano nizkih canah svojo zalogo
zvezd vseh port
portepejev
med. obvez
redov
sabelj
bajonetov
mečev
kupol
pasov
čcpic
vrst
rokavic
ovojnla gamnš usnjenih gamaš vojaškega sukna egal. suttna gumbov vseh vrst
in pritikiln fzgotovij. uniiorm dežnih plaščev kofuhastih vreč kožuhov vseh vrst
čepic znakov rož za čep'ce ovratnikov vseh toaletnih in galan erijskih predmetov glavnikov kitač mila
zobne paste
Splošni zaaad za niiifismiriranje
RUDOLF BOBEHmULLEH
LJubljana, Stari trg 8.
brllantine pudia
instrumentov za
noh.e parfumov ogledal
brivskih aparatov potnih
necessairejev ročnih kovčekov velikih in malih