U* 01 AREC 1937 - LETO VIII ODPRITE OkHMA,ODPRITE DURI,, MIMO 1EZP1 VITEZ SVETI JURIJ. ^ — •^fr^vajatateftscvag. -alcksandrov 'lfa.lt iiad^oUl! ^a. Mtzajteo it pombidvio itztjo ima pnav&fr^ jfrtjtti fa/mlvit ■novodti za, dat/nt ivi ^oijy>dt ivi Val ž/ ttVH, vfcjuolvitjt vaii-mo, da, via.1 o p^itiAi ■jmea.ltite t) etvij. o&ilAvm aii iaa^UJUm. S^Mjtb^oeamb 4t ivu &t£tztnw z odiiemm Ijndtov&VLjtvn SPECIALNI ODDELEK: LINOLEJ / PREPROGE / zavese / blago za m,o b i u j e Državnim uradnikom in javnim nameščencem nudimo na cenj. željo ugodne plačilne pogoje, in sicer: Kredite dovoljujemo do višine enomesečne plače. Račun je načeloma poravnati v šestih enakih mesečnih obrokih, počenši od 1, tistega meseca, ki sledi naročilu. Kot legitimacija zadostuje od predstojnega urada potrjena izkaznica ali pa tudi železniška legitimacija. Pri naknadnih cenj. naročilih nova nakaznica ni potrebna. Evo zlato moje! Zdaj pa lahko začaraš moške. Poiskusi novi puder "4 v enem" ki ima LEKTROSTATSKO PRIVLAČNOST na tvojo kožo-privlačnost, kakršno ima magnet na igle. ali na koščke železa svojo kožo ter postanejo na videz za mnogo let mlajše — mnogokrat za polovico svojih let Puder krepča In napenja kožo Nikdar se ne lepi in ne strne v grudice. Zaradi svoje lektrostatske privlačnosti se tako čvrsto pripne na kožo, da je popolnoma neviden Celo Vaši najožji znanci ne bodo nikdar niti sanjali da Vaša nenavadno krasna polt (pridobiipna s tem Evo pudra, kakršnega so kemik m žene iskale zadnjih 50 let Ko se i njim napudrate, se drži Zaradi njegove privlačnosti na Vašo koz« se za vedno odstranjuje grdo ble-* stenje nosa in lica Zunaj na dežjif ali solncu, v sobi, pri plesu v razgretih plesnih dvoranah — , jak Nedeljski lovec. Gospod svetnik: «Kakšne neumne zajce pa imate tukaj? Človek nanje ustreli, zajci pa se mirno pasejo dalie!» Logar: «Pa ustrelite še enkrat, gospod svetnik! Morda so zajci prvi strel preslišalib Zdrav in močan. Sedaj ga hranim z „ETA" ovsenimi kosmiči. — Dojila sem ga samo dva meseca. Potem pa sem morala v službo. Revček je putem v nekaj dneh močno shujšal in v«ak dan bolj hiral. Ko pa sem ga pričela hraniti z „ETA" ovsenimi kosmiči, e je pa hitro popravil. — „ETA" ovseni kosmiči krepijo organizem. „ETA" ovsene kosmiče dobite v vsa i špecerijski trgovini in drogeriji. — „ETA" ovseni kosmiči so domač slovenski izdelek tovarne hranil „E TA", družba * o. V KAMNIKU Mamice, poglejte, kakšen junak je naš Janezek! Nova zbirka leposlovnih knjig Doslej smo izdali tele zbirke: Pet zbirk leposlovnih broširanih knjig. Vsaka zbirka (1000 strani) za ..... Vezano v platno po dva dela skupaj za........ Dve zbirki rodbinskih broširanih knjig. Vsaka zbirka (1000 strani) za........ Vezanih v platno po dva dela skupaj ......... Zbirka 6 broširanih zdravniških knjig (600 strani) za . . Zbirka 5 broširanih vzgojnih knjig (560 strani) za ... . Zbirka 4 knjig za ročna dela (Šivanje, Vezenje, Za pridne roke — za moža in še kaj (360 strani) za........ Zbirka 7 gospodinjskih knjig (Kako naj kuham, Vrt in moje rože, Naš dom, Kaj moram vedeti, kadar si gradim svoj dom, «Naš dom, kako si ga zgradimo*, «1400 nasvetov za dom in gospodinjstvo», «Koledar* (780 strani) za...... Zbirka trgovskih knjig (?Sreča je v tebi*, «Kako premagam poslovne težave*), vezani v platno, za........ Revija «Prijatelj», 12 številk Po znižani ceni kot naročnik zbirk za ........ 100 din 160 din 6? din 12? din 90 din 75 din 60 din 100 din 62 din 62 din 32 din Pišite upravi Ljubljana, Dalmatinova ul. 8/7, da Vam, brezplačno pošlje ilustriran katalog. Letošnja zbirka knjig, ki stane 9 din na mesec, je: 1. knjiga. Sinclair Lemis: «Mantrap», II. del. (Prvi del je izšel v zbirki 1936, ki Vam jo bomo priložili z drugim delom.) Roman opisuje avanture dveh ameriških športnikov, ki sta zašla na sever med Indijance. Daleč proč od kulture na Divjem zapadu se meščan zaljubi v lovčevo ženo, s katero pobegne na preprostem čolničku. Prevarjeni mož zasleduje sestradano dvojico in... 2. knjiga. D. 77. Lamrence: <Žena je odjezdila*. Povest žene, ki se ji je zahotelo življenja izven tesnih zakonskih spon. Zapustila je dom, moža in devetletno hčerko. V tej noveli je prikazano nasprotje med svetom računarjev, običajnih navad in evropske trudnosti srca ter med mitičnim, še živim svetom Indijancev v Mehiki, h katerim se zateče anglosaška bela žena (žena, ki je odjezdila), da bi se rešila jalovega evrovstva v sebi. Pot te žene z doma k Indijancem je hkrati beg evropskega človeka iz sedanjosti v mitično prošlost. 3. kn jiga. Romain Rolland: «Peter in Lučka*. Povest dveh mladoletnih zaljubljencev traja od 30. januarja do 29. marca 1918. Med večnim strahom, kaj prinese jutrišnji dan, uživata čisto svoje življenje, polno poezije in lepote. 4., 5. in 6. knjiga. Agnes Srnedlei/: «Sama*. Agnes Smedley izhaja iz najnižjih slojev ameriškega delavstva, dandanes pa je ena najznačilnejših pisateljic Amerike. Njen oče, majhen farmar, je delal pozneje kot rudar v Colorado-Montainsu. Njegova hčerka Agnes je tam odrasla med comboji, med rudarskimi delavci, pijanci, prostitutkami in avanturisti ter živela kljub vsej romantiki težko in grenko življenje. Dosegla je kot hrabra samoukinja znanje in izobrazbo ter napisala knjigo o tem ameriškem peklu. S tem svojim delom je ustvarila najbolj značilno knjigo o ženi in najresnejši dokument Amerike. ?., 8., 9. in 10. kn jiga. Agnes Giintlier: «Svetnica in njen norec*. (Dušica Rožmarija.) Kakor je že naslov poseben, je tudi vsa knjiga nenavadna. Ustvarjena je kakor nalašč za tihe ure in tihe ljudi. V njej je popisana zgodba življenja deklice, ki je živa duša, polna slutenj, skrivnosti, hrepenenja in domotožja. Iz ljubezni, čiste, nežne ljubezni. To življenjsko delo Guntherjeve, ki je doživelv v izvirniku že davno milijon naklade, prevzame človeka, ki zna brati dobro knjigo, kakor največje umetnine svetovne književnosti. Del Hamsuna ie v njej in Dušica je po svoji ljubezni zelo. zelo podobna Viktoriji, najbolj priljubljenemu prevodu zadnjih let... Kn jiga, ki bo romala iz rok v roke, od duše do duše... O PREPREČENJU ZANOSITVE Zadnja leta so se v časopisju pri nas in drugod na dolgo in široko razpisovale ankete o potrebi umetnega splava, o preprečenju zanositve in o Knaus-Oginovi metodi. O vseh teh vprašanjih se je razpravljalo javno in prikrito tako v boljših hišah kakor tudi v bornih delavskih domovih. Vse to je seveda izpred vsega zanimalo ženske. Tiste, ki so si mogle, so si omislile potrebne strokovne knjige, revnejše pa so se dale poučiti po znankah in prijateljicah ali pa po dobičkaželjnih svetovalkah. In prav te uboge žene so doživele toliko bridkih razočaranj in prevar, da so svojo preveliko zaupljivost drago plačale. Ker se nam ne zdi prav, da bi bile o tem pravilno poučene samo tiste, ki imajo sredstva za drago literaturo, revne žene pa naj bi bile še naprej odvisne od različnih brošur in nestrokovnjaških nasvetov, ne gre, da bi o tem še nadalje molčali. Zato smo izdali knjižico «Regulacija rojstev*, ki jo je napisal dr. Karel Petrič. Ta knjižica naj pouči žene in dekleta, ki se v kratkem poroče, o vseh vprašanjih, ki se tičejo pre-prečenja zanositve. Knjižica stane 30 din. Naročnice jo dobe za polovično ceno, t. j. za 15 din. Seveda jo dobe samo žene pri Upravi «Žena in dom», Ljubljana, Dalmatinova ulica 8, I. nadstr. Nivea-creme varuje Vašo kožo ^NIVEA> i CREME 60 « 11 - Ne slabo vreme, ne domača opravila ne morejo škodovati koži, če jo negujete z Niveo. To svoio lastnost, ki kožo va-ru,e in hkrati olepšava, ima N i v e a zahval ti Euceritu, ki ga ima v sebi in ki nadomešča naravno maščobo koie. Zato je tudi Nivea nekaj cisto posebnega in se ne da z ničimer drugim nadomestiti Vaša koža potrebuie Niveo, da ostane mladostna in lepa. Jugoslov. P. Beiersdorf&Co. d. z o. i., Maribor. DOBRA VEST za one, kijih NOGE BOLE Vsak korak, kisem ga napravila, je bil zame muk. Neki prijatelj parni je svetoval, naj perem noge d kopeli, ki vsebuje to sol. Kolika je bila dobrota, ko sem noge pomočila v to blagodejno kopel! Z(Jq;. z JflJ]feo/o ^ dan hodim po več kilo* metrov, odkar uporabljam Saltrat Rodell. čajo, da jih lahko s korenino vred izvlečetc. Saltrat Rodell preporočajo najvišje zdravniške avtoritete. Prodaje se povsod. Kupite zavojček še danes. Verujte samo pest Saltrat Rodella v toplo kopel za noge. Pazite kako se milijoni mehurčkov kisika dvigajo na površje. Občutili boste kako globoko prodirajo v znojnice, dovajajoč blagodejne soli vse do korenin Vaših težav. Kakor po neki magiji, Vas noge nehajo boleti in otekline izginejo. Trudne bolne noge občutijo znatno olajšanje. Žulji se tako omeh- BREZPLAČNO. Na podlagi posebnega dogovora z izdelovatelji lahko sedaj vsak čitatelj tega lista dobi brezplačno zadostno količino Saltrat Rodella. Pilite še danes. Ne pošiljajte denarja. Naslov: M. Neumann, service 15 — C, Zagreb, Boškovičeva ul. 44. Nasveti mladim deklicam, da ostanejo mlade Dandanes se skoraj že ves ženski svet lišpa, mlade deklice, zrele žene in starke. Za starejše dame je to popolnoma razumljivo. Vsaka bi bila rada mlajša videti kakor je v resnici, in s spretnim negovanjem in z dobrim ličilom se to marsikateri tudi posreči. Toda zakaj uporabljajo ličilo petnajst- do osem-najstletna dekleta — to se zdi človeku manj razumljivo. Bržkone je treba iskati vzroka v tem, da bi mlada dekleta rada zbujala videz odrasle mlade dame, pa se z ličilom prepleskajo obraz, da je ves rdeč. Obrvi so podobne ozki črni črti, trepalnice so videti daljše, kcr so do konca pobarvane s črnim ličilom, usta si pa namažejo s krvavo-rdečim ali nenaravno oranžnim črta-lom. Mati in vzgojitelji sploh bi morali razloziti mladim deklicam, da je mladost sama po sebi dovolj lepa in ne potrebuje nobenih umetnih pomočkov. Če hoče imeti čisto in mehko polt, naj pazi predvsem na redno in zdravo prebavo, na zadostno spanje in na zadostno gibanje na svežem zraku, pa bodo lica dovolj rdeča in ustnice dobro prekrv-ljene in lepe. Zdrav način življenja daje lepo polt, zadostno spanje ustvarja mehke poteze in prepreči gube. Najlepši kras za mlado dekle je zdravje! Pametne so matere, ki ne dovolijo svojim hčerkam, da bi prekmalu uporabljale črtalo za ustnice in druga ličila. Vsa nega, ki je potrebna mladim deklicam, je zelo preprosta. Povedali vam jo bomo v nekaj vrsticah. Za umivanje obraza je najboljša mehka voda, a vsaka izmed vas gotovo ve, da je deževnica na.jmehkejša voda, ki jo poznamo. Uporabljajte torej deževnico ! Nega sivih las Po vojni opažamo, da hočejo biti vse ženske mlade in da nobena noče biti stara, pa zato z vsemi mogočimi sredstvi izkuša doseči mladosten videz. Zato si tudi dosti žensk barva lase, kadar začnejo siveti. Večinoma so vsa barvila in vse lasne vode za barvanje las škodljive. Sivi lasje pa tudi niso znamenje starosti, marsikateri ženski začnejo lasje siveti. ko ima komaj dvajset let, nekaterim celo že prej, ko druge nimajo do petdesetega leta še nobenega sivega lasu. Mimo tega delajo sivi lasje starejše dame bolj dostojanstvene in so njih najlepši kras, saj omilijo ostre poteze obraza in dajo licu dobrodušen izraz. Lepoto sivih las ženske premalo cenijo. Mladosti ne merimo po sivih laseh! Mladost nosimo v srcu, in če je v nas, se bo tudi v našem govorjenju in v vsej naši pojavi izražala. Napačno je mišljenje, da sivi lasje ne potrebujejo nege — še bolj jih moramo negovati ko plave ali temne lase, zakaj sivi lasje so najlepši tedaj, če imajo lep srebrn sijaj, če so pa mastni in zamazani, so pa seveda grši ko vsaki drugi. Sive lase je treba vsako jutro in vsak večer dobro skrtačiti in počesati, a ko-vinastega glavnika ne smemo uporabljati. Za sive lase je primerna samo preprosta pričeska, vse umetne pričeske z mnogimi kodri in z lasmi, pričesanimi na čelo, delajo damo s sivimi lasmi smešno, ne pa mladostno. Sive lase moramo vsake tri tedne skrbno umiti. Tista pa, ki ima bolj mastne lase, na i si jih umi je vsakih štirinajst dni. Za umivanje vzamemo šampon za svetle lase ali pa kamilični čaj. Do čistega izpiramo lase v mehki vodi, ki smo ji dodali nekaj limonovega soka ali pa brezbarvnega kisa. Lase je treba izpirati toliko časa, dokler ni voda čista, potem pa jih je treba osušiti na solncu ali pa v topli sobi. Ni pa dobro, če se sivi lasje sušijo s segretim zrakom, kakor to delajo frizerji, tudi se ne smeio še mokri lasje zavezati z ruto, ampak se morajo sušiti razpuščeni. Trajna ondidacija za sive lase ni primerna, ker izgubijo lasje po njej mnogokrat svojo lepo srebrno barvo in postanejo rdečkasti ali pa rumenkasti. (ab) T>azUe ha to! ( A \ BAYER Vsaka ASPIRIN TABLETA mora imati -jev križi'- ASPIRIN Ogla« p reguu pod S St 1584 od 2& W 1936- jVegovane žene se ne odrekajo i Ni zadosti, da se samo včasih uporablja dobro milo, ker je treba biti vedno negovan! Žena, ki gleda nase, zelo dobro ve, zakaj daje prednost enemu imenu. Samo zares dobro milo neguje kožo kakor je treba, da ostane vedno lepa. Med temi 4 vrstami boste našli za Vas pravo illia $amit Vida ? Cvetic luksuzno milo, ki si ga lahko vsakdo privošči, posebno ifSočnega vonja. že deset let ljubljenec razvajenih žen. tlida bdi španski bezeg milo snežnobele barve — omamljivega vonja. čtida stanolin posebno blago za občutljivo kožo. ---KOZO. ELI DA MILA Ime jamči za kakovosf! delu me to zelo ovira. Zat$r;Vas lepo prosim, da mi poveste, kaSJjp bi to preprečila. U. G„ iz R. Odgovor: Nohti se Vam41omijo, ker so postali pretrdi. Zato so tudi krhki. Potrebno je, dia take nohte negujete z mastmi ali pa z glicerinom v ustrezajoči obliki. Najbolje je, ako vsak večer in vsako jutro vtrete v nohte lanolin (to je mast, ki jo dobite v vsaki drogeriji ali lekarni). Namesto lanolina ialiko vzamete tudi «Creme Simon», ker je ta krema pripravljena na bazi glicerina. Brki. Ne zamerite mi, gospa, in ne smejte se mi, če Vas prosim za svet tudi jaz. Sem sicer preprosto kmečko dekle, pa mi je vendar strašno hudo, da imam brke. Kamor pridem, povsod se mi po-sniehujejo in preslišati moram nešteto zafrkljivih opazk. Povejte mi, kako naj se rešim te nakaze. Š. F. iz S. Obrvi. Imam obrvi kakor kak razbojnik. Dolge, goste in košate in popolnoma zraščene, tako da nad nosom ni nobenega presledka. Ali naj jih pričneni briti ali kako naj si pomagam, da ne bom videti tako divjaška? C. J. iz B. Odgovor: Dlake, torej tudi obrvi in brki, se začasno odpravijo s pipa-njem s pinceto, trajno pa z električno Kako varujemo roke Pri rokah, ki se jim hitro pozna delo v kuhinji in gospodinjstvu, je potrebno, da jih, preden jih umijemo, namažemo z zelo mastno kremo ali pa s čisto va-zelino. Potem jih umijemo z mehkim milom v topli in nato v mrzli vodi. Naposled jih skrbno obrišemo in še enkrat namažemo s kremo. Roke bodo na ta način ostale čiste, koža pa bo mehka in voljna. Da odstranimo neprijetni vonj po čebuli ali drugih močnih začimbah, zma-nemo v roki, preden jih umijemo, nekaj kapljic olja, roke potem umijemo z milom v topli vodi, in to še večkrat ponovimo, če je treba. Majhne ščetke iz žice so zelo koristne v kuhinji, Z njimi najhitreje odstranimo maščobo na štedilniku. Če imamo tako ščetko, tudi nismo v nevarnosti, da bi se opekli. Prav tako lahko s tako ščetko odstranimo barvne madeže. Ta ščetka jih namreč hitreje oddrgne kakor smirkov ali stekleni papir. Majhne opekline ne puste mehurjev, če jih takoj namažemo z glicerinom. Zato bi morali imeti v vsaki kuhinji steklenico glicerina. Če ne moremo s citrono odpraviti z rok rjavih madežev, ki nastanejo prav radi, kadar lupimo sadje, si kupimo v drogeriji za dinar ali dva kristalizira-nega vinskega kamna, in sicer čim večje Nasveti g. dr. A. F. Ferenčaka na stavljena vprašanja Čelo. Imam komaj petletno hčerko, ki že neprestano gubanči čelo. Bojim se, da bo imela že z desetimi, dvanajstimi leti razorano čelo kakor kaka starka. Z nobeno obljubo, z nobeno grožnjo je tega ne moremo odvaditi. Kaj mi je storiti? T. V. iz L.' Odgovor: Ako je vaša hčerka drugače popolnoma zdrava in ni nobenega notranjega vzroka za to guban-čenje, potem Vam svetujem, da ji čelo umiriti s precej čvrstim zavojem okoli cele glave in da ne govorite otroku nič več o tem gubančenju. Krhki nohti. Že par mesecev se mi neprestano lomijo nohti. Da se le malo nerodno dotaknem kakega trdega predmeta ali umirite s precej čvrstim zavojem okoli noht odkrhne. Ni samo to, da je videti roka zaradi tega zanemar jena, tudi pri koščke. Potem si roke najprej umijemo v vodi in posušimo, nato pa odrgnemo madež z vinskim kamnom. Ker se vinski kamen zelo rad topi, je tudi zaradi varčevanja bolje, da primemo «kamen» v suho roko. Ko madeži poblede ali izginejo, si roke v vodi dobro umijemo, posušimo in namažemo s kremo. epilacijo, ki jo izvede zdravnik. Nikakor Vam ne svetu jem, da bi jih pričeli briti, ker bi potem še bolj rasli. Krvave žilice. Po obrazu imam vse polno majhnih krvnih žilic. Slišala sem sicer, da se to sploh ne da odpraviti, pa se le obračam do Vas. Morda mi pa Vi lahko svetujete, kako bi jih odpravila. H. B. iz G. Odgovor: Krvne žilice po obrazu se dajo odpraviti. Samo na žalost ne morete sami nič ukreniti v tej zadevi, temveč se morate obrniti na zdravnika, ki jih bo z električno iglo uničil. Ne umivajte obraza niti s prehladno niti s pretoplo vodo. Preden pa greste na mraz, namažite obraz z mastno kremo. Na ta način vsaj preprečite, da se Vam stanje ne poslabša. Osamljena (glej štev. 2). II. odgovor: Učiteljica sem in živim v majhni gorski vasici, čisto sama. Nimam ne moža in ne otroka in tudi staršev ne. Vse, kar imam, je moje delo, moje knjige, moje rože in moj ptiček. Bore malo za Vaše pojme, kajne, gospa? Pa sem vendarle zadovoljna, vesela in še celo srečna. Posebno srečna tedaj, kadar si k že osvojenim osvojim še enega nezaupljivega gorskega neotesančka. Ob vsem Vašem bogastvu, ob vsej Vaši sreči se mi smilite, gospa! — Lenka. III. odgovor: Da bi imela moža in še otročička, zlatega in kodrolasega, tedaj bi me usoda lahko zanesla v najskrajnejši kot tega božjega sveta — ob njih strani bi bila povsod srečna! U. V. iz R. Ljubezen in delo (glej štev. 2). II. odgovor: Jaz sem imela ženina, ki je imel zame čas vsak dan in ob vsaki uri, kadarkoli sem želela. Zdaj sem njegova žena, mati njegovih dveh otrok. On ima skromno službo, lahko delo brez vsake odgovornosti. A ker ni bil nikdar vajen dela, mu je še to odveč, in iz dneva v dan moram poslušati njegovo jadikovanje, kako ga to delo mori in tlači. Delo, izvršeno brez veselja, brez ljubezni in zanimanja, ne more nikdar zadovoljiti ne tistega, ki ga opravlja, še manj pa tistega, za katerega ga opravlja. In dobro vem, da bi moj mož še ta tako skromni zaslužek že davno izgubil, da ni njegov delodajalec toliko socialen, da ne vidi v njem samo komaj povprečnega delavca, ampak predvsem moža in očeta. In ta občutek, dekle moje, je grenak, zelo grenak. Žena, ki bi rada delila moževo ljubezen z njegovim delom. III. odgovor: Delavnost je lepa čednost in je vsakemu človeku v čast. Kako malo je takih delavnih mož in koliko je takih, ki jim delo smrdi, ki žive samo za uživanje, za gostilno in kavarno. Bodite veseli, da dobite takega moža! Ce boste pa hoteli, ga boste kaj lahko pridobili zase in za zabave in bo morda le prerad zamenjal svoje delo za zabavo. Želimo le, da bi se ob taki izpremembi ne ke-sali. Sicer pa sami dobro premislite: kakor si kdo postelje, tako leži. Hišni prijatelj in politika. Naročnik našega lista nam je zastavil tele dve vprašanji: 1.) Kako se na najlepši in najdostojnejši način prežene hišni prijatelj, da ni zamere ne na levo, ne na desno? 2.) Kaj je večji prestopek v zakonu: zako-nolomstvo žene ali politični preobrat moža? Dve vprašanji, na kateri je kaj težko odgovoriti, posebno še če sta stavljeni tako brez vsakega bližjega pojasnila. Dobro bi bilo vsekakor vedeti, kako daleč sega to »hišno prijateljstvo* in kakšnega kova je ta dičiii gospod «hišni prijatelj.* Ce gre tu za človeka brez značaja in brez časti, tedaj je edino pravilni način ta, da ga postavite kratkomalo na cesto in mu zaloputnete vrata pred nosom. Ce je žena tista, ki daje povod, da ta gospod hodi v hišo, potem je treba govoriti z njo, če je on tisti, ki ženo zavaja, je treba govoriti z njim. Kako in kaj je treba govoriti, to je pač spet povsem odvisno od raznih okoliščin. Ce gre tu za resnično ljubezen, naj bo to že z ženine strani ali pa s strani «hišnega prijatelja«, je to čisto druga zadeva, kakor če gre samo za lahkomiselno igračkanje. In vse drugače je treba spet postopati, če gre za dobičkarstvo ali avanturo. Možu, ki ima svojo ženo resnično rad, ne bo težko to razmerje pravilno pregledati in pravilno presoditi. In ljubezen mu bo tudi narekovala tiste prave besede, ki bodo ženo izpametovale in jo spet privedle na pravo pot. In zdaj k drugemu vprašanju. Tako kar na hitro bi človek dejal: Kakor je ženi v sramoto, če gleda po drugih možeh, tako je za moža nečasten politični preobrat. So pa okoliščine, ki v enem kakor drugem primeru razbremenjujejo prav tako ženo kakor tudi moža. Vzemimo n. pr. ženo, katera ima moža, ki se zadira nanjo od jutra do večera, ki ji ne prizna tudi ene same najskromnejše dobre lastnosti. Ali je čudno, če se taka žena oklene prvega, ki je dober z njo in prijazen? In zdaj vzemimo drugo. Ženo, ki ima dobrega skrbnega moža, ki ji vsako željo izpolni, še preden jo je izgovorila, ki jo, kakor ČLOVEŠKO TELO IN NJEGOVO NARAVNO ZDRAVLJENJE Pomlad je tu! Kakor priroda, tako je tudi naše telo onemoglo in se težko brani bolezni. Zaradi tega mu moramo pomagati in ga napraviti odpornega in zdravega. Moramo ga očistiti nakopičenih in telesu škodljivih tvarin ter mu dovajati nove in oživljajoče soke. V ta namen se priporoča naravno zdravljenje s .PLANINKA* čajem BAHOVEC, ki je pripravljen večinoma iz najboljših planinskih zelišč in je njegovo koristno delovanje že priznano v znanstveni medicini. Dolgoletne izkušnje nam potrjujejo, da je „Planinka" zdravilni čaj zelo dobro ljudsko zdravilo, ker izhajajo njegove sestavine iz znanstvene in deloma tudi iz ljudske medicine. „Planinka" zdravilni čaj je dober regulator za čiščenje in obnavljanje. Radi tega učinkuje 6-12tedensko zdravljenje s „Planin-ka" čajem Bahovec izredno dobro: pri slabi želodčni prebavi in zaprtju, pri slabem in nerednem delovanju črevesja, pri napetosti telesa, pri omotici, glavobolu, nespečnosti in zgagi, pri obolenjih sečne kisline in hemeroidih, pri obolenju jeter, pri nervozi in živčnih boleznih. „Planinka" zdravilni čaj pospešuje tek. — Zahtevajte v lekarnah izrecno „Planinka" čaj Bahovec. — Veliki paket din 20'—, polovični din 12'— in poskusni omot din 3'50. „Planinka" čaj je samo tedaj pravi, če je zaprt in plombiran in nosi naslov proizvajalca: APOTEKA Mr. BAHOVEC, Ljubljana. Reg. Sp. br. 14212 od 10. VII. 1934. pravimo, nosi na rokah. In ki se iz samega dolgočasja, iz objestnosti, morda tudi iz radovednosti vrže drugemu moškemu v naročje. Prva bo našla v marsikom zagovornika, medtem ko bo drugo vsak obsojal. Kakor je torej različna sodba o ženini nezvestobi, prav tako tudi političnih pogrešk moža ni soditi vseh po enem kopitu. Gotovo je, da bomo drugače sodili moža, ki je svoje politično prepričanje izpremenil, ker je morda po dolgoletnem opazovanju izprevidel, da se v drugi stranki zasledujejo idealnejši, social-nejši cilji, kakor pa tistega, ki menja zastavo po vetru in po — dobičku. To bi bil odgovor z vidika nas žen. Vsekakor bi pa bilo zanimivo slišati tudi odgovore moških. Samo on ima besedo v hiši. Zelo mlada sem se poročila. Bila sem mehka, vedno pripravljena podrediti se komurkoli. In to mojo plahost in šibkost je moj mož izkoriščal vsa dolga leta najinega zakona. Vse se je vedno godilo le po njegovi volji. Kuhalo se je po njegovem okusu, govorili in smejali smo se, kadar je bilo to njemu pogodu, in molčali, kadar je molčal on. Dokler so bili otroci majhni, je šlo brez posebnega vznemirjanja. Zdaj so pa otroci veliki, vsak ima svojo voljo, trdno in močno, prav kakor njih oče. In zato se tudi niso več pripravljeni vedno in v vsem pokoravati njegovi volji. Starejši sin ima prijatelja, dobrega in pametnega fanta, hčerke prijateljice, sama pridna, vzorna dekleta. Kadar hočejo moji otroci h kateremu izmed njih na obisk, je ogenj v strehi, čeprav so zvečer najkasneje ob deveti uri že doma. Če pa povabijo svoje prijatelje k sebi, je križ še večji. Moj mož se zakoplje za svoj časopis in mladih ljudi niti ne pozdravi, kaj šele da bi jim privoščil vsaj eno skromno, lepo besedo. Kadar pa je posebno slabe volje, godrnja in zabavlja kar vpričo njih, da je človeka res kar sram. Vsa dolga leta sem vdano prenašala vso njegovo muhasto, krivično nadoblast. Zdaj pa, ko ne gre več samo zame, temveč predvsem za srečo mojih otrok, tega ne morem več. Preveč jih ljubim, da bi mogla gledati, kako jim s svojo nebrzdano sebičnostjo onemogoči ali pa vsaj zagreni vsako lepo in veselo izživljanje. Bojim se, da s tem uduši vmjih vso ljubezen do doma, ves čut za domačnost in tudi vso otroško ljubezen. Nekaj moram ukreniti. Samo kaj in kako, tega ne vem. Kdo mi lahko svetuje? R. E. iz H. Odgovor: Gotovo je, da vedenje Vašega moža ni pravilno. Svojim otrokom nikakor ne sme kratiti pravice, sestajati se s prijatelji oziroma s prijateljicami. Mladina pač sodi med mladino. Najbolje se počuti med svojimi vrstniki in najbolje se zabava sama med seboj. Skušati morate to svojemu možu dopovedati. Če boste prišli pravi trenutek in s pravimi besedami, Vas bo prav gotovo tudi razumel. Ogibajte se pa prepira in trdih, ostrih besed! Le nekaj kratkih let še, gospa, in Vaši otroci pojdejo vsak svojo pot. Vi pa ostanete sami s svojim življenjskim tovarišem. In zakaj bi po dolgih letih popuščanja in mirnega sožitja ubirali nova pota, segali po nekakem nasilju? Morda bi pa pustili svoje otroke, da to svojo zadevo kar sami urede? Saj je jasno, da je vsak človek sam pač najboljši zagovornik svojih pravic. Zato naj gredo k očetu sami, in sicer vsi skupaj ali pa tisti izmed njih, ki ga ima oče najrajši. Nekaj diplomacije bo pri tem pač treba. Izbrati bo treba pravi čas, ko bo oče pač najbolje razpoložen. Vsak oče brez izjeme, in najsi bo še tako trd in mrk, ima svojo Ahilovo peto. In rada bi poznala otroka, ki bi tega ranljivega mesta svojega prestrogega očeta ne imel pogodenega. Treba bo le prebroditi včasih sicer res zelo težak prehod iz otroškega razmerja v tovariškega. Pa bo vse pridobljeno. To pa bodo najbolje in najlaže uredili prizadeti sami med seboj. Da tudi Vi k temu lahko po svoje pomo-rete, je jasno. Glejte, da bo družba Vaših otrok res vedno neoporečna. Potem uredite zadevo tako, da pride mlada, brez dvoma kar precej glasna in razigrana družbica k Vam tedaj, kadar Vašega moža ne bo doma. Nimamo svojih težkih let samo me žene, tudi moški jih imajo. In premnogo jih je med njimi, ki se le težko znajdejo in ki silno trpe ob spoznanju, da v njih otrocih, posebno sinovih, zori in kipi moč in življenje, medtem ko se njih življenjska moč, počasi sicer, a vendar neizbežno, pričenja nagibati k zatonu. Poročile so se naročnice: gospodična Mari ja Cebetova z gospodom Ivanom Horvatom iz Po-brežja pri Mariboru, gospodična Marija Glušičeva z gospodom Francem Plešnikom iz Št. Janža pri Velenju, gospodična Pavla Medvedova z gospodom Maksom Wagnerjem iz Prevalj, gospodična Marija Purova z Gospodom Fer-dom Pilihom iz Čreta in gospodična Marija Mlinaričeva z gospodom Ivanom Velenškom iz Celja. Iskreno čestitamo! Na pomlad... h> ^aiijt tojSU ivviet) it divm v ia&uo Molilo. Jjuoh {]}am) initetvij. Dateu do^iv^u ivi Vadi i® jyiam> ^ijiti/ia jyymiaoi) et di vifadUtb ^ oMtil^ jyiaUt i^m^ltt^ i>tol. ^vt vui4. OGROMNA IZBERA DOBRO BLAGO MODNE NOVOSTI N VEDNO MAJSOLIDNEJŠE CENE mcnufokturo LJUBLJANA KONGRESNI TRG ^oojevilt ph^vi: ,,/h.c ^h.c 2« io; c^a jemali tiltim, ki imajo phtvee, za to jhe, oLa, Si imeli Uiti dovolj, ki imajo premalo!" ^Pametevi SPametvie Stlede. Stola, zadvijtj-a vil moei doleci oOiu^aet, kakih. da tllti, ki imajo phzvte, dajo tiltim, bi imajo ph.emalv. %daj jt pa vph.a4a.vije: kdo ima phč.vte'^ C^t dtej&mo jamo milijovia^je ivi multlmiii-ionahjCj jtk doSimo Soh.e malo, a h.evezev je toliko, da jh.t vijik itevllo v milijone in mtHijone! £3 vph-alamo $'itzpoiilviej,ai Sehaea, Sh.ezdtm^a) ikhntka lih^maka, kaj le mu zdi najvišja lh,tea na Ivetu, dobimo kaj eudne od^ovoh-e. S a ph&vi: ,,(Reviji, ki Si mi Sili dovolj veliki, da Si nt imel noj vlek oStileanik!" ^J^.uji ph-mi: Si h,ad jedel toplo koliio. Udo in davi kootim od kili do bili. SPovlod »»t oLajejo le kh.uk. , ne mislite, da ie ph,itozujeyyi, nt millite, da zaviilujtm kn.uA-! 3od% imenom kh.uk! j^jutnaj, opoldne ivi zvdei kh.uk! ^nk^at je Sdj dh.uj.ie Solj Sel, malokdaj je Ivtz! toplo koliio Si duh, ph^Ll!« $>utji 4pet phavi: ,,%amc Si Sila največja lh.te%, ko Si imel italno duzSo z lednim mOelvJLm pfujemiou* itihik ito dinarjev. Uvel Si kakoh, pttkk na veji!" SKatoh, ima dovolj velike etvljt ivi ja noje ms vit Solijo, le So eudil prvemu ivi It So It težko zamillil v njejov položaj. SKctoh, ima davi za dviem toplo ko lilo via mizi, 4e So e cli dh.u^emu tvi robota. Delavke v kositrnih rudnikih Malajski trg je eden najslikovitejših na svetu. Ondi ne dobite samo vsega bogastva tropičnih plodov, ampak tudi papige v kletkah in druge priljubljene živali. Vožnja iz Singapura do Kuala Lumpura traja devet ur. Vlaki imajo spalne in jedilne vagone, v katerih se pogosto vozijo potniki, ki si žele po dolgi morski vožnji malo izpre-membe in se zato peljejo poprek na Malajski polotok. Vožnja ni nič kaj raznolična, saj gre vlak prav za prav neprestano skozi orjaški zeleni predor pragozda, katerega večna enoličnost človeka kar utrudi, zlasti še ker drevi vlak tako hitro, da ni mogoče razločiti podrobnosti. Nekaj malajskih vasic, nekaj malajskih hišic, to je vse. Šele kesneje, ko se vlak bliža glavnemu mestu Kuala Lumpuru, postane pokrajina zanimivejša. V vlak stopajo Kitajci in Tamuni. V Kuala Lumpur se pripeljemo pozno popoldne. To je lepo mesto na robu pragozda. Najprej nas presenetijo veličastni beli indijski loki, stolpiči in okraski kolodvora. V tem slogu so ondi zidana tudi upravna poslopja, trgovske hiše, banke in malajske mošeje. Mesto je nenavadno kultivirano. Okrog sredine mesta so na hribčkih pod palmami in v razkošnih vrtovih posejani bungalowi, to so poletne hišice Evropcev. Kuala Lumpur ima 112.000 prebivalcev. Ko smo dva dni počivali, smo se odpeljali dalje v Anpang in Sungei Besi. To sta dve najznamenitejši rudosledni mesti blizu Kuala Lumpura; tu kopljejo kositer. Pri kopanju kositra imajo največje uspehe Kitajci. Delajo sicer še vedno s prav preprostimi pomočki, toda ker so njih delovne moči nenavadno poceni, imajo razmeroma več čistega dobička kakor moderna evropska podjetja. Ko so poizkusila ta podjetja pospešiti kopanje s pogonom na vodno silo in z drugimi pomočki moderne tehnike, se je hitro pokazalo, da se je s tem povišala samo cena Mična mlada Kitala, ki boli spominja na eksotično filmsko postavo kakor pa na delavko, ki preživlja svoje dneve v enoličnem delu v kositrnih rudnikih malajskega polotoka. Lepa malajska pokrajina. Menjavajo se tropični gozdovi, reke in gorska vsod so vidni znaki človeškega dela. in malone po- Malajski delavci izbirajo različne vrste sadežev. Nad njimi so razpete vrvi, ki branijo pticam, da ne morejo do sadežev. Riževa plantaža. Na Mala jskem polotoku nanreč tudi riž dobri uspeva. Domačin\ žive v majhnih naselbinah. Kde imajo ondi čuovito obliko, ki spominja na visokeslamnate strehe v lekaterih evropskih deželah. Angleška iprava si prizadet, da bi razširil, vsaj osnovno .nanie med domačii. Na sliki vidimoprizor iz malajsh šole. kositra, in niso mogla več tekmovati s cenejšim kitajskim pridelkom. Tako je ostal največji del rudnikov v kitajskih rokah. Saj so začeli Kitajci kopati ondi veliko prej. preden je prišla Malajska pod Anglijo. Hoteli smo si ogledati kitajske kositrne rudnike v Anpangu. Krenili smo z glavne ceste na ozko stezo. Žgoča jasnina se boči nad nami. Kar obstanemo pred hudo strmino in zagledamo pred seboj globoko in široko jamo, ki je trideset do štirideset metrov dolga. Kositer kopljejo takole: Od odzgo-raj napeljejo v rov strugo vode ali jo pa načrpajo vanj s črpalkami. Voda teče po ozki strugi precej hitro, na obeh bregovih pa stoje v mehki zemlji mlade kitajske delavke in odkopavajo s preprostimi motikami v vodo prst, kateri je primešana kositrna ruda. Tako odplavi voda kositrno blato. To delo opravljajo samo Kitajke pod nadzorstvom kitajskega delovodje. Pogled nanje je nekaj posebnega. Ta dekleta imajo na glavi širok slamnik, katerega krajevci so na koncu zavihani navzdol in ki jih varuje pred solnčnimi žarki, zakaj v teh vlažnih jamah je neznosno vroče. Kitajke in Kitajci so strašno prazno-verni in so prepričani, da bi jim na primer solnčnik v rudniku prinesel nesrečo. Strmi vodni padec nese grude s kositrom neprestano dalje, na ovinkih pa stoje delavci, ki porivajo te grude naprej. Na najglobljem kraju jame, kjer je nastal blatni ribnik, stoji koča, pod katero je skrit parni stroj, ki črpa kositrno blato po bambusovih ceveh visoko nad zemeljsko površino. S te višine teče blatna tekočina po ceveh lahko precej daleč in težja kositrna zrna ostajajo pri tem na dnu, lažjo prst pa voda odplavi. Sempatja pobira kdo iz korita kositrna zrna, ki še zmerom niso popolnoma čisti kositer, in jih v vedru nosi v preprosto čistilnico, kjer se še izpirajo. Tu stresejo zrna v leseni zaboj, ki tiči na pol v zemlji in ima na obeh ožjih koncih debelo sito. Skozi ta zaboj teče voda in odplavlja s seboj razne primesi. Toda tudi to še ni dovolj. Kositer dobe v majhnih količinah posamezni delavci, da ga še dalje čistijo. Vsak ima v roki plitvo sito in preceja skozenj kositer tako dolgo, dokler ni popolnoma čist. Potem se na posebnem ognjišču kositrna zrna posuše, nato pa kositer stehtajo, denejo v vreče in odpravijo iz rudnika. Samo nekoliko metrov proč od kositrnih rudnikov se začenja pragozd. Pravkar se je ulil tisti tropični dež, ki v hipu preplavi naravo z velikansko množino vode, pa prav tako hitro mine, kakor je prišel. Kmalu posi jejo skozi gosto gmoto oblakov spet prvi solnčni žarki, z riževih polj se jame vzdigovati para, gosta bela megla se dviguje k nebu in veselo kroži v solncu. Veliki listi kokosovih palm se šibe pod težko vlago in vodne kaplje se blešče kakor biseri v solnčni svetlobi. Malajci se zvedavo ozirajo in prihajajo iz svojih domov. Otroci si delajo iz blata kolače in se igrajo v potočkih, ki jih je pripravil dež. Dan na robu troDičnega gozda je čudovito lep, zlasti za potu jočega Ev-ropca, ki se mu nehote vsiljuje vprašanje: Kaj pa imajo od tega lepe, mlade Kitajke, ki so po petnajst ur na dan sklonjene nad strugo globoko v kositrni jami? F. Helfritz. Majhni pripomočki jgospodinji v korist K sliki štev. 1. Prav gotovo se je tudi vam že pripetilo, da steklenice, v kateri ste imeli shranjen malinovec ali kak drug sadni sok, niste mogli odmašiti. In to prav tedaj, ko ste bili najbolj žejni ali ko bi najrajši prav hitro postregli žejnim gostom. Temu se vbodoče lahko izognete, če zamašek pomočite v olje. Zamašek ostane potem mehek in prožen in sadno lepilo se ga ne prime. K sliki štev. 2. Očistiti sito, skozi katero smo pretlačili kakršnokoli sadje, je prav sitno in zamudno delo. Prav hitro in lahko pa ga boste opravili, če si pomagate z navadno majhno sirkovo ščetko. Tanke in trde sirkove korenine prodro tudi v najmanjšo luknjico sita in odpraskajo tudi naj-trdovratnejša vlakenca. Treba je le še sito dobro oplakniti. K sliki štev. 3. Jajce je kaj občutljiva reč. Če še tako previdno ravnate z njim, se vendar več- krat pripeti, da dobi majhno kcnaj vidno razpoko. In če ga hočemo skuiati, opazimo ta nedostatek šele tedaj, o v kropu že veselo kroži strjena bel jalovina. To pa lahko preprečite, če v trop, v katerem nameravate kuhati jajca kanete nekaj kapljic kisa. K sliki štev. 4. Pri likanju poškrobljenega peril se često pripeti, da se perilo nalepi h li-kalnik, kar ima za perilo večkrat prav nezaželjene posledice. Temu se bose pa ognili, če pridenete razstopljenemu\kro-bu nekaj kapljic glicerina. Knjige po Knjige niso samo zato, da jih beremo, ampak tudi zato, da jih pravilno spravimo. Čakajo naj nas tam, kjer jih potrebujemo. Najpreprosteje shranimo knjige v knjižni omari. Ali fe narejena iz navadnega lesa ali iz kavkaškega oreha, je nazadnje vseeno, kajti omara se med knjigami skrije. Če gospodar vsak dan deia med svojimi knjigami, morajo biti knjige čim bliže pisalni mizi. Dobro je, da so knjižne police v tem primeru tik ob pisalni mizi ali pa ob steni, ki je poleg mize. Če boste kdaj poizkusili pogledati, kje bi se dale knjige naj- vseh kotih bolje spraviti, se boste začudili, s kako preprostimi sredstvi — z nekaj deskami — se da pogosto napraviti najbolj učinkovita knjižna polica. Ob otomani ali couchu lahko uporabimo stransko steno za knjižno polico, ki jo lahko namestimo ob strani omare ali pa v kakšni vitrini. Nedavno sem videla sobo, v kateri so bile knjige zlasti lepo spravljene: na pisalni mizi so bile znanstvene knjige, ob otomani zabavna dela. ki jih človek mimogrede vzame v roke, kadar se hoče duševno odpočiti, v majhnem kotu med pečjo in naslanjačem pa tiste, ki jih je treba brati v miru in z razumevanjem. Kakšen naj bo moj nož V Ameriki zna jo vse vpreči v statistike in odstotke. Tako so na pimer dijakinje neke ameriške visoke šole sestavile razpredelnico, po katerividi-rno, kako mora imeti mož razdljene dobre lastnosti, da je vzor pivega soproga. Imeti mora: občutja.........5% razuma in smisla za skupnost 5% nastopa in osebnosti . . . (5% spretnosti, da zna skrbeti za zaslužek...... .5% ljubeznivosti in domačnosti 0% ljubezni do otrok . . . ; 0% tovarištva, ne gospodovalnosti 0% Samo nekaj je vprašanje. Kao naj te odstotke merimo in računam Nekaj o posušenem sadju mu znatno izboljšamo, če mu dodamo malo ruma, araka, vanilije, citrone ali pa cimeta. V naslednjem podajamo nekaj navodil, ki jih bo s pridom uporabila vsaka ljubiteljica sadja. Fige v belem vinu. Fige skrbno ope-remo in namakamo čez noč v pol vode in pol belega vina. Drugi dan jih skuhamo, osladimo, kolikor se nam zdi za prav, in ohladimo. Nekaj kapljic citro-novega soka okus še precej izboljša. Lahko pa fige namakamo in skuhamo tudi v sami, vodi. Kuhane lepo zložimo v primerno posodo in polijemo z vinskim šodojem. Marelični kompot. Marelice čez noč namakamo. Drugi dan jih pristavimo k ognju in pustimo, da 2—3 minute vro. Za izboljšanje okusa dodamo malo vanilije, malo ruma in na 20 dkg marelic 6 dkg sladkor ja. Kuhane marelice poberemo potem na sito, da se odtečejo. Sok Če pravilno ravnamo, se kompot iz posušenega sadja ne sme prav nič razlikovati od kompota iz svežega sadja. Največkrat pa kuha gospodinja posušeno sadje toliko časa, da izgubi ves okus in vso svežost, ki ostane sadju vkljub sušenju prav vsa ohranjena. Posebnih pravil za kuhanje posušenega sadja prav za prav ni. Važna je predvsem kakovost sadja. Najboljše je sad je, ki se prodaja v celofanastih vrečicah. Čeprav je s tem zavarovano pred prahom in nesnago, ga moramo pred uporabo vendar še prav skrbno in dobro oprati, najbolje v vroči vodi. Dobro oprano sadje denemo potem v primerno posodo in nalijemo nanj vroče vode, pa ga pustimo tako čez noč, da se omehča in napne. Namakati se mora toliko časa, da postane koža mehka in prožna. Nato pristavimo sadje k ognju. Kuhano bo, da le nekolikokrat prevre. — Okus prekuhamo z 1—2 žlicama krompirjeve moke ter ga čez marelice polijemo. Kompot potem ohladimo, še bolje pa je, če ga postavimo za nekaj ur na led. Preden postrežemo z njim svojim gostom, ga okrasimo z vencem stepene sladke smetane ali pa trdo stolčenega osladkanega snega. Slive. Dobro namočene in napete slive so kuhane, kakor hitro dobro prevro. Potem jih poberemo iz vode in zložimo v primerno posodo. Vodo zgostimo z nekoliko krompirjeve moke, osladimo, dodamo nekaj žlic araka ter jo polijemo čez slive. M jM^m u &J2 Sežgi ljubezenska pisma! ober dan, Mara*, je veselo pozdravila gospa Marija, ko je stopila v toplo zakurjeno obednico. Gospa Mara, ki je sedela ob oknu in vezla, je vzdignila glavo in truden smehljaj ji je zaigral okoli bledih ustnic. Motne oči je uprla v obiskovalko in videti ji je bilo, da ji sili jok v grlo. «Kaj ti je, ljuba Mara? Ali se je kaj zgodilo?» je zaskrbljeno vprašala gospa Marija, hitro odložila plašč in se sklonila k prijateljici. «Prav za prav se ni nič zgodilo», je žalostno odvrnila gospa Mara, a zdajci so ji že solze zalile oči. In ko je Marija silila z vprašanji vanjo, je naposled jela pripovedovati, kaj je vzrok njeni žalosti: «Pri kosilu je bil Mirko razdražen in nejevoljen, ker je imel dopoldne v pisarni obilo dela in polno poklicnih nevšečnosti. Ko je odšel po kosilu, ne da bi mi bil rekel ljubeznivo besedo, mi je postalo hudo in šla sem prebirat ljubezenska pisma, ki mi jih je pisal pred NEKA ANA Pri nekem listu so razpisali zelo veliko nagrado za najbolj prepričljiv dokaz nesebične ljubezni do drugega. Vzlic veliki nagradi je bilo število dopisov spočetka prav majhno. Toda pametni glavni urednik si je to prav razlagal. « Tisti,* je rekel, «ki so bili take ljubezni zmožni, so preskromni, da bi se z njo hvalili; obdarovanei pa so preveč nehvaležni, da bi se jih spomnili.* Najrajši bi bil po tem spoznanju preklical ves razpis; toda takšen umik bi bil v škodo ugledu lista in še bolj v škodo ugledu človeštva. Zato se je odločil za nekaj nasprotnega. Propagando in nagrado je podvojil. Učinek je bil razveseljiv. Počasi so začeli deževati dopisi, ki so pričali o najganljivejših dokazih človeške dobrote in požrtvovalnosti, in teh dopisov je bilo kmalu toliko, da bi bilo razsodnikom težavno podeliti nagrado temu ali onemu. Bilo je toliko junakov brez imen, ki so zastavili svoje življenje, da so rešili druge; bili so zdravniki in bolniške sestre, ki so z zaničevanjem smrti hiteli na pomoč bolnikom z nalezljivimi boleznimi; bili so skrivni dobrotniki, ki so dali svoje poslednje, da bi rešili kakšnega človeka. V tej zadregi je prišlo na pomoč v zadnjem trenutku neko pismo, ki je družilo v sebi vse te različne primere dobrote in junaštva in se je glasilo: «Svoje ime bom zamolčal, povedal pa bom ime svoje dobrotnice: Ana Kentova je bila. In ker je to ime zelo pogosto, poroko, torej komaj pred dvema letoma. Koliko lepih besed sem našla v njih! Koliko...» ihtljaj ji je zadrgnil grlo, da ni mogla izgovoriti do konca. Gospa Marija jo je poslušala s tihim smehljajem in v očeh ji je sijalo razumevanje. Krepko je objela prijateljico in ji segla z roko pod brado, da ji je dvignila objokani obraz. «Mala neumnicah je rekla in se dobrotno nasmehnila. «Mala neumnica! Vidiš, tako je vsaki ženi pri duši, kadar gre prebirat ljubezenska pisma, ki jili je dobivala od svojega moža, preden sta se poročila. Tako je bilo tudi meni! Že po šestih mesecih zakona se mi je sto-žilo po vseh izrazih obožavanja, ljubezni in hrepenenja, ki sem jih bila vajena iz njegovih pisem, in ko sem jih jela prebirati, sem se jela izpraševati: ,Le kam so izginile vse te lepe besede? Zakaj mi zdaj nikoli več ne reče, da sem lučka njegove teme, najlepša na vsem svetu in Bog si ga vedi kaj še vse?' In sem se prav tako spustila v nespameten jok, kakor ti, moja draga. Potem je pa zmagal moj praktični razum in pomislila sem: ,Saj tudi jaz ne govorim z njim tako, kakor sem mu pisala! In takrat pred poroko sva se tako malokdaj videla, zato mi je tembolj ljubeče pisal, zdaj sva pa vse dni in vse noči pod isto streho in me lahko vsak trenutek vidi in govori z menoj. Saj bi bilo smešno, če bi mi hotel zdaj tako govoriti, kakor mi je pred poroko pisaril!' Kakor hitro je potem zmagal praktični razum, sem vzela sveženj njegovih ljubezenskih pisem in sem jih zažgala. Bolelo me je, ko so plameni objeli moj mali zaklad, bolelo me je, ko sem pomislila, da ne bom nikoli več brala teh ljubljenih vrstic, a zavedala sem se tudi, da bi bil ta mali svežen j pisem večni KENTOVA dodajam še natančni naslov: Long-street 80, II. stopnišče, 3. nadstropje, vrata štev. 11. Zdi se mi, da me je ljubila, še preden sva se spoznala; drugače bi si pač ne mogel razlagati tega, da ie že takrat stavila svoje življenje zaradi mene na kocko, čeprav so jo vsi svarili. Čisto je nehala misliti nase; lastno ugodje ji ni pomenilo prav nič, moje ji je bilo vse. In takoj v začetku najinega znanja, ob času, ko nisem še niti z besedico izdal, da jo tudi jaz ljubim, sta me po vrsti napadli dve nevarni bolezni; njej se je zdelo samo ob sebi umetno, da je vzlic strogi zdravnikovi prepovedi noč in dan bedela pri moji postelji. Ob tistem času in še dolgo nato nisem imel niti pare, sploh nikakršnih dohodkov. In čeprav je morala hudo delati, da se je lahko preživljala, je vendar z menoj delila vse, kar je imela. Ni je brigalo, ali bo njej kaj ostalo. Samo to je gledala, da sem imel jaz vsega dovolj. Saj sem že povedal, da so se zaradi mene obrnili od nje vsi prijatelji in sorodniki. Oče jo je razdedinil in zavrgel. To sem zvedel že dosti pozneje in od drugih ljudi, kajti ona sama ni nikoli razodela vseh težav, vsega gorja, ki ga je morala pretrpeti zaradi mene. Vse, kar je storila zame, se ji je zdelo tako samo ob sebi umevno, da sem začel tudi jaz gledati in jemati vse, kakor bi bilo res samo ob sebi umevno. Da, celo kamen spotike, večni vzrok mojega mozgovanja iti povod zagrenjenosti, zato sem se odločila za to operacijo. In od tistega trenutka mi je bilo laže, nikoli več ni mislim na ta pisma, in čeprav mi Milan ne daje več toliko lepih in sladkih imen, sem vendarle prepričana, da me ima iz vsega srca rad. Stori tudi ti tako, Mara! Sežgi ta pisma, da ne boš več razglabljala, kako je bilo prej in kako je zdaj, pa ti bo laže! Saj te ima Mirko vendar tako rad! Sama veš, da se muči od jutra do večera, da bi bilo tebi življenje lepše in udobnejše, ali ni to dosti več vredno od vseh lepih besed? » «Seveda me ima rad,». je priznala Mara, «in morda bi bilo res bolj pametno, ko bi jih sežgala.'» «Kar sežgi jih! Najprej ti bo hudo, ko bo pa ostal v peči le pepel, boš pozabila nanje in nikoli se te ne bo mogla lotevati izkušnjava, da bi jih hodila prebirat in da bi si tako delala po nepotrebnem težko srce! In nocoj, ko pride Mirko iz urada, ga prijazno sprejmi, pa boš videla, da ti bo takoj povedal kaj lepega. Kakor zakričiš v gozd, tako odmeva. Če mu boš pri večerji z veselim obrazom ljubeznivo postregla, bo postal kaj kmalu dobre volje, in vse bo spet dobro!» * * Odtistilidob je minilo dvajset let. In ko se je hčerka gospe Mare poročila, ji je mati ljubeče svetovala: «Dete, ljubezenska pisma, ki ti jih je pisal pred poroko, pa kar sežgi! Ni vredno, da bi hodila stikat mednje in si grenila srce, zakaj v resnem boju za obstanek ni prostora za vzhičene fraze, pesniške izraze ljubezni in hrepenenja — v zakonu kaže mož ženi ljubezen z dejanji, ne pa z lepimi besedami/» nasilen sem postal, če mi le ni mogla kakšne želje izpolniti, mučil sem jo s svojo muhavostjo, slabo sem ji plačeval dobroto. Toda moja nchvaležnost jo je le izpodbujala, da je podvojila svojo ljubeznivost. Zmerom je bila v bližini, kadar sem jo potreboval, vendar pa mi je pustila vso prostost. Vse, kar je imela, je bilo moje; toda ko sem tudi sam začel služiti denar, ji niti na misel ni prišlo, da bi kaj od mene zahtevala; z globokim sra movanjem moram dodati: ni mi prišlo na misel, da bi ji ponudil del svojega zaslužka. Žrtvovala mi je najlepša leta svojega življenja. Zahvalil sem se ji na ta način, da sem jo ob času, ko se je postarala, pustil samo; ne da bi se bil oziral nanjo, sem vzel mlado žensko, ki mi je slučajno pritekla čez pot. Toda tudi tega mi ni zamerila. Tudi moji ženi ni zamerila, da ji je vzela mene. Nasprotno: srečna je bila. da me moja žena ljubi in da je dobra z menoj. Zaradi tega je vzljubila še njo. in zdaj deli še tisto malenkost, kar ima, z menoj in mojo ženo. In še z nekom : z otrokom, ki mi ga je podarila moja žena in ki ga ljubi, kakor bi bil njen.* To pismo ie rešilo razsodnike vseh skrbi. Soglasno so priznali nagrado Ani Kentovi in ji denar takoj poslali. Toda na splošno presenečenje je nagrado vrnila. V spremnem pismu, ki ga je poslala uredništvu, je dejala: «Krivično je, da ste odmerili nagrado meni. Jaz sem pač samo neka Ana Kentova in sem delala prav tako, kakor dela na milijone dragih mater.* iflTJ Lady Hamilton, najlepša žena Evrope na najzanimivejših žena, ki so posegle v svetovno zgodovino, je vsekako lady Hamilton, poslednja ljubezen velikega admirala Nelsona, o kateri so pisatelji romanov napisali debele knjige. Ta žena je zrasla do svoje višine prav iz globin življenja. Nekoč se je pisala Ema Hart in je bila hči angleške služkinje in neznanega očeta. Vse svoje uspehe je dosegla s pridnostjo in z neverjetno lepoto. Dosti slik je ostalo za njo, in na vseli vidimo dovršeno, ovalno glavo, krasne lase in čudovito lepo postavo. Njen pogled je bil pogled nedolžnega dekleta, ljubezniv in čist. O njej pišejo, da je imela kožo kakor breskev, krasne roke in glas, ki je izdajal plemenito dušo. Kot dekle trinajstih let je Ema Har-tova najprej dobila službo pri nekem trgovcu v Londonu. Tam je bila navadna služkinja. Rada je obiskovala gledališče in je pri tem svoje delo zanemarjala, da so jo nekoga dne odpustili. Prav tisti dan so državni agenti nagovarjali nekega njenega sorodnika, naj stopi kot mornar v vojno mornarico. Po raznih opisih iz te dobe nam je znano, kakšnih načinov so se posluževali agenti, da bi pridobili armadi novih vojakov, mornarici pa mornarjev. V pijanosti so njenega sorodnika res premotili. Ko se je fant iztreznil, je bil ves obupan zaradi usodie, ki se mu je obetala. Ema Hartova mu je v sili obljubila, da bo poiskala njegovega kapitana. Ta kapitan, ki se j<= imenoval Payne in je oozneje postal tako slaven, je sprejel Emo v svo ji kabini na ladji, ki je vsa dišala po katranu in slanici. Ema je bila nenavadno ljubka in hkratu tudi skromna. Neprestano ie zardevala. Prosila je kapitana. naj njenega sorodnika reši — m uslišana je bila. Nič čudnega ni bilo, da se je Pavne vanjo takoj zaljubil. Postala je njegova prijateljica. Nekaj mesecev je ostal na kopnem, potem pa je prišel čas, ko se je moral odpraviti na morje. Prepustil jo je nekemu angleškemu plemiču, da bi o varoval. Ema je bila takrat že čisto izpremenjena. Payne jo je naučil lepega vedenja in jo precej izobrazil Vedela je, kdaj je treba govoriti in kdaj molčati. Tudi ta plemič se je zaljubil vanjo. Nekaj časa je živel z njo na svojem posestvu, toda kmalu jo je postavil pred vrata. Dekle je odšlo v London. Na koga naj se obrne? Ni imela ne sorodnikov, ne prijateljev. V tem velikem mestu je živela zdaj tu, zdaj tam in sklenila več trenutnih in precej sumljivih znanj. To je bila njena najbolj trda doba. In če bi ne bila nenavadno lepa in hkratu pametna, bi bila najbrže v tej dobi tako globoko padla, dla bi se ne bila mogla nikoli več dvigniti. Med nenavadnimi ljudmi, ki jih je v tej dobi spoznala, je bil tudi neki zdravnik dr. Graaham, ki je imel veliko lekarno. Nekoč je napravil razstavo in Ema je tu predstavljala boginjo zdravja, ki je ležala v razkošni postelji, pokrita z zelo prozornim za-grinjalom. Dr. Graaham, ki ie bil bolj padar kakor zdravnik, je trdil, da bodo vsakemu, kdor jo bo videl, takoj minile vse bolečine. Ta njegov trik je privabil na tisoče obiskovalcev. Vedeti moramo, da je bilo to v razvratni in nokvarjeni dobi pred francosko revolucijo. Kmalu je začel ves London sro-vo riti o bcrin i i zdravja in o njeni le-ppti. Slavili slikar Romanev je napravil takrat več njenih portretov. ■ Nekega dne si je ogledal Graalia-movo razstavo mlad ansrleški plemič iz rodu Warwickov, sir Charles Gre- Lady Hamilton kot Sibila ville. Še isti dan je odpeljal boginjo z zdravnikove razstave na svoje posestvo. Več let je živel z njo. Z veliko potrpežljivostjo in ljubeznijo je izpopolnil njeno vzgojo in napravil iz nje odlično damo. Rodila mu je tri otroke. Prav ob času, ko se je hotel z njo oženiti, je nastala francoska revolucija, ki mu je požrla vse premoženje. Ves obupan je Warwick dolgo premišljeval. kako bi se izkopal iz stiske. Upniki so z vseh strani silili vanj. Eme pa ni hotel potegniti s seboj v bedo, ki ga je zadela. Naposled jo je poslal svojemu bogatemu, staremu stricu Lordu Hamiltonu, ki je bil takrat angleški poslanik v Napolju. Ker je poznal moč Emine nenavadne lepote, je upal, da mu bo ona pri stricu izprosila denarno pomoč. Toda zgodilo se je nekaj, česar War-wick ni pričakoval. Lord Hamilton je prav tedaj dopolnil šestdeseto leto. Ko je zagledal tovarišico svojega nečaka, je bil tako navdušen nadnjo, da je ponudil nečaku denar, toda pod pogojem, da ostane Ema pri njem. Ona mu je pomenila dosti več kakor vsi marmornati kipi v njegovem muzeju. War-wick, ki se mu je ljubezen do Eme že nekoliko ohladila, se je uklonil usodi in se odrekel Emi, da je dobil denar. In zgodilo se je nekaj, česar bi Ema, ki je bila še pred nekaj leti večkrat lačna kakor sita, najbrže ne bila niti sanjala. Lord Hamilton ni vprašal, odkod je ta lepo vzgojena in pametna ženska, ampak jo je vzel za ženo. Dve leti nato se je z n jo v Londonu poročil. Boginjo zdravja in nekdanjo služkinjo je predstavil Ilabsburžanom, ki so v tisti dobi vladali v Napolju, in jo uvedel na dvoru. Z njeno pomočjo je zvedel za marsikatero politično skrivnost, ki jo je kraljica Karolina v prijateljskem pogovoru z Emo izblabetala. Ko so Francozi pripravljali napad na Napolj, je lord Hamilton s pomočjo svoje žene še o pravem času zvedel, kaj grozi angleški mornarici, ki je bila v pristanišču zbrana, in je napad preprečil. Pri tej priložnosti je spoznala Ema povel jnika angleške mornarice v Sredozemskem morju, lorda Nelsona, ki je postal po zmagi pri Abukir ju njen prijatelj in ljubček. tudi tega izkušenega mornarja je znala očarati s svojo zrelo lepoto. Nelson je sam prepeljal lorda Hainiltona in njegovo ženo v Palermo, ko so se Francozi približali Napolju. Leto dni nato ju je spet privedei nazaj v Napolj. Kmalu po svoji vrnitvi v Napolj je bil Hamilton poklican nazaj v London, kjer je kmalu nato umri. Nelson ni mogel prenesti slovesa od Eme in je pustil svojo službo, samo da bi bil lahko za zmerom v njeni bližini. V Londonu je Ema v devetintride-tem letu rodila hčer, ki je dobila pri krstu ime po njenem prijatelju Hora-ciju. Londonska družba se je začela kmalu zgražati nad Emo, da se je morala umakniti v skrito vilo, ki ji jo je bil Nelson podaril dve leti po smrti iorda Hamiltona. In počasi je začel zakrivati mrak to lepo ženo, ki se je tako iznenada dvignila iz črne noči. Lord Nelson je padel v bitki pri Trafalgarju na palubi svoje ladje. Njegove prošnje, da bi poskrbeli za Emo, ni nihče poslušal. Z neznatno pokojnino je morala lady Hamilton tako rekoč pobegniti iz Angleške. Še nekaj let je živela razočarana, utrujena in ostarela v Calaisu. Tu je uredila svoja pisma z lordom Nelsonom. Ko so bila ta pisma objavljena, je nastal zaradi nje spet velik škandal. Nato je napisala še nenavadmo odkrito in natanko svoje spomine, v katerifi prav nič ni zakrivala svoje preteklosti. Toda ni ji bilo usojeno, da bi bila doživela objavo svojih spominov. Januarja meseca leta 1815. so se zaprle njene oči, ki so očarale in prevzele toliko ljudi. Umrla je v samoti in siromaštvu. STO LET PUŠKINOVE SMRTI ^ Sto let je preteklo 10. februarja, kar je tragično umrl eden največjih duhov slovanstva in sveta Aleksander Serge-jevič Puškin. Puškin je že v dvana jstem letu začel pisati francoske pesmi. Med počitnicami se je mudil na kmetih in tu je začel kmalu z odprtimi očmi gledati življenje preprostega ljudstva, ki je bilo tako različno od plemiškega. L. 1815. je prvič javno nastopil s svojimi pesmimi. Nastopa se je udeležil tudi pesnik Derža-oin, ki je navdušen poslušal stihe mla-ga bojarja. Objeti je hotel mladega fanta, toda je v zadregi zbežal iz dvorane in se skril. Vest o mladem, mnogo obetajočem pesniku se je kmalu raznesla in priborila Puškinu dostop do najboljših književnikov tiste dobe. Puškin je v mladosti mnogo čital in si širil obzorje. Na jug je šel še kot mladenič, v katerem je še vse kipelo, vrnil pa se je kot zrel mož ustaljenih načel. Na materinem posestvu v Mihajlovskem je pisal svoje slavne pripovedke in pesmi. Po decembrski vstaji leta 1825., ki se te iz previdnosti ni udeležil, čevrav je bil z dušo na strani uvornikov, ga je novi car poklical v Petrograd in postal sam cenzor nieSovih del. Tu se ie tudi leta 1828. zaljubil v lepo NatalHo Niko-laievno Oončarevo, ki je bila nenavadno lena. in se leta 1811. oženil z njo, ko ji ie bilo komaj 18 let. Naselil se je v Petrogradu. toda bil je slab gospodar. Plača in honorarji mu niso bili dovolj, da bi bil mogel živeti tako, kakor se je za dvor spodobilo. Tudi njegovo posestvo je bilo zadolženo. Žena Natalija ni imela smisla za njegovo delo, in to ju je nekoliko odtujilo E. Justin, lesorez Puškin drugega drugemu. A vendar jo je Puškin resnično ljubil. Iz ljubezni ji je dovoljeval vse. Spremljal jo je na vse zabave, ki se jih je udeleževala. Medtem pa so njegovi dolgovi rasli. Car mu je bil naklonjen, in to je njegove nasprotnike še bolj jezilo. Kmalu se je začelo po Petrogradu govoriti o njegovi ženi. Zalezovati jo je začel francoski grof in gardni častnik D' Anthes. Tu je Puškin kmalu zvedel po anonimnih pismih, ki jih je dobival. Svoji ženi je zaupal, a predrzneža je hotel kaznovati in ga je poklical na dvoboj. Osmega februarja 1857. sta se sestala v Novi Derevni. Puškin je dobil strel o prsi ter obležal na smrt ranjen. Dva dni se je boril s smrtjo, potem je podlegel. Skoraj skrivaj so ga pokopali v Svjatogorskem samostanu, blizu materinega gradu Mihailov-skega. Tu počiva največji slovanski pesnik Aleksander Sergejevič Puškin. Puškin nam je zapustil veliko literarno dediščino, čeprav je umrl komaj 40 let star. Od prve večje pesnitve «Rusla-na in Ljudmila», po kateri je zaslovel, preko «Ciganov*, (Kavkaškega jetnika* in «Behčiserajskega fontana* do (Borisa Godunova*, «Poltave* in cKapitanove hčere* je rasla njegova slava. In koliko krajših pesmi, ki so biseri vsake antologije, je medtem izdal. Toda njegovo največje življenjsko delo je roman v verzih «Jevgenij Onje-gin*, ki ga je delal sedem let. Tu je pokazal vso svojo ustvarjalno moč ter je izživel svojo genijalno silo. «Jevgenij Onjegin* je najlepša epopeja Rusije, pristne, prave Rusije, njegove domovine. In prav zaradi tega je Puškin slaven tudi v dandanašnji prerojeni Rusiji, prav zaradi tega izhajajo tam še zdaj njegova dela v stotisočih in milijonih. MOŽ IN ŽENA V OGLEDALU PREGOVOROV i dobro, da je človek sam. Ustvaril mu bom tovarišico*, je rekel Bog, ko je ustvaril človeka. Apostol Pavel pa piše v svojem pismu Korinčanom: «Kdor se oženi, stori prav, kdor se ne oženi, stori še boljše», in modri Sokrat, ki s svojo ženo Ksantipo ni zadel teme — sicer pa menda ni bila tako slaba kakor glas o njej —, je dejal skoraj prav tako kakor Pavel: (Ženitev je dobra, samstvo še boljše.» Na prastaro vprašanje, ali je biti bolje sam ali v dvoje, ki je v tako tesni zvezi z razvojem človeštva, ni mogoče odgovoriti naravnost z «da* ali (ne*, ker ni ničesar v življenju, kar bi zahtevalo toliko opreznosti. Za ženitev mora imeti človek posebne lastnosti, ki jih pa marsikdo nima. (Če so nebesa na zemlji, jih dobimo samo v srečnem zakonu.* Nesrečen, raztrgan zakon je pekel na zemlji in je pognal že dosti obupanih, grenko razočaranih ljudi v smrt. Zato imajo starši veliko odgovornost, če silijo otroke iz sebičnih razlogov o zakon brez ljubezni. Beda, sovraštvo, preklinjanje in obup so bili že pogosto sadovi takšne kratkovidnosti. Razlika o ocenjevanju zakona kot problema se vidi najbolje v ljudskih pregovorih, ki so zrcalo človeške modrosti. Kako različni, diametralno nasprotni so pogosto ti pregovori! Seveda odločajo tudi tu dostikrat plemeniti ali neplemeniti, sebični ali nesebični nameni. Nemci na primer rečejo: (Hitra ženitev, zgodnje kesanjel* Nasprotno pravijo Angleži: «Hitro se oženi, kesaj se pa počasiId Znan toskanski pregovor veli: «Ko se kdo poroči, si nakoplje na glavo skrbim Nasprotno trdi star hebrejski pregovor: «Kdor je brez žene, je brez dobrega, brez pomoči, brez veselja.» Finci mislijo po svoje: «Tisti, ki ima ženo, ima dosti skrbi. Tisti, ki je nima, jih ima še več.* Star nemški rek se glasi: (Poroka naj bo pogreb sebičnosti, če hočeta biti dva človeka srečna.* Razen tega pa pravijo isti Nemci: «Prehitra poroka je malokdaj dobra.» Dosti je pregovorov o razmerju med možem in ženo v gospodarstvu. Nemci pravijo: (Če nosi žena hlače in čeznje še krilo, je dobro za ženo in moža.* Nemci pa imajo tudi pregovor: (Mož pod copato in tepena žena sta dva žalostna junaka. Tovarištvo v zakonu so nebesa na zemlji.* Med Nemci je znan pregovor: «Zakon je pot do nebes ali pa do pekla, ki pa drži zmerom skozi vice.* Isti narod pa pravi tudi: «Kakor ne more biti bolnik brez postrežbe, tako je slabo moškemu brez ženske.» Anglež pravi: «!Zakon je grad brez vrat.* Nemci se časih radi ponorčujejo. Pravijo namreč: (Komur se predobro godi, znori in se oženi!* Hkratu pa trdijo tudi: (Zakon je pustolovščina, pri kateri najpametnejši človek ne ve, kako se bo končala.* Tudi o starosti, ki jo dosežejo samci ali poročeni, je na svetu obilo pregovorov. Nemci pravijo: «Samice žive dalje kakor samci.* Francozi pa: «Več je vdov kakor vdovcev.* O samcih in samicah pravijo Nemci tudi tole: «Ženska, ki je sama zase, si lahko zmerom pomaga. Star samec je pa samo na pol človek Pa vzlic temu Nemci priporočajo ženitev, saj pravijo: (Kdor se ne oženi, živi mimo življenja!* O izbiri neveste mislijo Madžari takole: «Oglej si mater, potem šele vzemi hčer.* Za zdravo mislečega, povprečnega človeka pomeni zakon navadno srečo in uspevanje, ker je najzanesljivejše jamstvo za red, mir in gospodarski napredek. Družina, ki je vir moči vsake države, lahko resnično uspeva samo v zakonu. Res je dosti izjem in se v sedanjih neurejenih razmerah čedalje bolj množe, toda stara resnica je že, da izjeme potrjujejo pravilo. Pogoj, da bo zakon srečen, je to, da imata oba zakonca dovolj čuta odgovornosti drug proti drugemu. Saj z ustanovitvijo lastnega doma ne ustvarjamo samo sreče ali nesreče zase, ampak tudi za svoje potomce. Neki nemški pesnik je rekel: «Zato naj vsakdo, kdor se hoče večno zvezati, preizkusi, ali je dobil srce, ki se prilega njegovemu srcu. Opoj je kratek, kesanje dolgo.* Ali bomo mogli dati to, kar smo mi od staršev dobili, svojim potomcem? Ali bomo znali biti očetje in matere dobrega, srečnega, blagoslovljenega rodu, ki nam bo moral biti hvaležen, da smo mu dali življenje? Blagor nam, če bomo to znali. Naše življenje potem ne bo zaman in bo srečno in dragoceno, ker bo delo za naše otroke. Pravice zakonske žene Reforma v Franciji. francoskem senatu so pred kratkim sprejeli osnutek zakona o državljanskih pravicah žene. Ta zakon sicer še ni sprejet. toda po stari praksi je že skoraj zanesljivo, da ne ho propadlel. Znano je, da spada Francija med dežele, v katerih so bile zakonske žene brez tistih pravic, ki so v naprednejših državah že same po sebi umevne. Tako na primer no dosedanjem zakonu zakonska žena brez dovoljenja svojca moža ni smela imeti ne bančnega računa, ne lastnega potnega lista. Mož je imel celo pravico, da je odpiral pisma svoje žene. V novem zakonu je zlasti omembe v led no, da je bil črtan dosedanji stavek. po katerem je morala biti žena svojemu možu pokorna. Ostal je le še stavek, da je mož poglavar družine. Iz tega izhaja, da tudi še odslej določa, kje mora žena bivati, in da izvršuje očetovsko oblast. Tudi sme zabraniti svoji ženi poklicno delavnost, če se mu zdi. da je ta delavnost škodljiva pri izvrševanju ženinih gospodinjskih in materinskih dolžnosti. Vendar pa sme žena temu sodno ugovarjati. Značilno pa je tudi že to, da mož nima več absolutne pravice prepovedi, ampak samo pravico ugovarjanja. Če prej mož ni potrdil pogodb, ki jih jo sklenila žena, so bile te pogodbe neveljavne; isto je veljalo tudi za bančne račune, potne liste. itd. Dandanes mož lahko sicer priglasi svoj ugovor. V primeru, dla on ne ugovarja, je dogovor pravno veljaven. To je zlasti pomembno pri ločitvah. če inož uide ali pa če je njegovo bivališče neznano. Tako bo imela francoska žena kmalu večino pravic, ki jih imajo žene po drugih državah. Kakor vse kaže, bo tudi kmalu dobila volilno pravico. Na ta način bo zanjo minil čas, ko je bila po zakonu v istem položaju kakor mladoletni in zločinci. Križ je s fanti, ko pridejo v «huda leta» ! Tako se pritožujejo matere dan za dnem in komaj čakajo, da bi fantje odrasli, ker se tolažijo, da bo potem bolje. Bolje bo pa le tedaj, če zna mati fanta, ki je v «svojili hudih letih», pravilno vzgajati. «Ifuda leta» so pri fantih tista leta, ko vse najbolje vedo, ko je mati neumna, oče neizobražen in neumen, učitelji vsi po vrsti zabiti, — samo on, šestnajstletni mož, ve vse! Mati naj bo v tej dobi prizanesljiva s sinom, vendar naj mu pri vsaki pri- liki stvarno in brez razburjenosti dokaže. da nima prav in da ne ve vsega. Če bo to storila nestrpno, zadirčno, jezno, ne bo dosegla nič, fant si bo naprej svoje mislil. Če ga bo pa mati z mirnimi besedami in s stvarnimi dejstvi prepričala, da nima prav, in ga po vsakem takem dokazu poučila, da se mora še mnogo učiti, bo šel fant počasi vase in bo spoznal, da ima mati prav. Kadar fant kaj pametnega pove, naj mu da mati prav. Lojalna naj bo proti sinu v hvali in v graji. Prav tako naj mu pa zmerom oporeka, kadar fant nima prav. V teh letih potrebuje vzgoja fantov največje pozornosti in mnogo časa. Najsi bo mati še tako zaposlena z gospodinjstvom ali s poklicem, vendar mora ob vsaki priliki fantu s stvarnostjo dokazati, da ni imel prav, če vidi, da je tako. Ne sme si misliti: «Zdaj ne utegnem govoriti z njim. ker moram v kuhinjo!* ali kaj podobnega. Če si ne bo vzela časa za vzgojo fanta v teh letih, ji bo fant kaj kmalu zrasel čez glavo in bo postal pozneje domišljav in brez pravega spoštovanja do matere. V teh letih fantu tudi prav nič ne škodi, če ga mati časih malo poniža. Zgodi se na primer, da fant izgubi denar in to materi pove. Ob taki priliki mu mati lahko smehljaje se reče: «Čudno, sinko, ko si vendar tako zelo pameten in najbolj sjireten izmed nas vseh, da se ti more kaj takega zgoditi!* Ali pa fant glasno zaloputne vrata, ko pride iz šole domov. Tedaj mu mati lahko mirno reče: «Čudno, sinko, da ne veš, da se niti v hlevu ne sme loputati z vrati, ko si vendar drugače vsega-veden in tako neskončno izobražen.» Fant se bo čutil osmešenega in bo ne-hotel postal malo bolj ponižen. Kadar pa ima sin s svojimi nazori in s svojim mnenjem prav, tedaj naj mu mati brez pridržka jiokaže. da je zadel v jiolno. Le tako mu bo šla graja do živega, če bo vedel, da jo deležen tudi hvale, kadar kaj prav stori. Če bo pa zmerom le grajan, osmešen in ponižan, se bo vzbudil v njem odpor in bo postal zagrenjen in vase zapet in ne bo prišel nikoli več k materi z odkritosrčnim zaupanjem. In mati si vendar ne želi drugega, kakor da bi ji otrok za-upal tudi potlej še, ko doraste. Sodobna mati noče biti otrokom samo vzgojiteljica, temveč tudi tov arišica. Tovariško razmerje med materjo in otroki je najlepše, kar si moremo misliti in želeti. Torej nič strahu pred «hudimi leti» nadobudnega sina! Kar pogumno se lotite svojega dela in boste kmalu dosegli vidne uspehe! fzž) K A K O /ttrM Bodite ljubeznive in prijazne! Prava ženska se bo znala ob vsaki j)riliki premagati. Prav v tem je njena ženskost. Ženska se mora zmerom brzdati. ne sme neomejeno dajati duška svoji sreči ali nesreči, svoji jezi in svoji trenutni nejevolji. Žena nal bo tisio mirno zatočišče, kjer najdejo možje in otroci vedno prijazno razumevanje in ljubeznivo besedo, pa naj se zgodi karkoli. Kako prijetna je zavest, da ima človek prijatelja, ki mu lahko vse zaupa in mu potoži z zavestjo, da dobi pri njem vselej prijazno in tolažil no besedo. Tak prijatelj naj bo v družini žena in mati. Zato se mora pa privaditi, da bo vedno mirna, nikdar razburjena ali vihrava. Mnogokrat se ji ne bo ljubilo poslušati raznih nezgodic svojih otrok ali pa moževega tarnanja o poklicnih neprijetnostih, pa se mora premagati in se prisiliti, da jo bo vse zanimalo. Zakaj potem se bodo zatekli otroci, ko dorasejo, tudi s svojimi velikimi nesrečami k nji in ne bodo brez opore tavali skozi življenje in se dali streti od prvega udarca usode, ki jih bo doletel. In mož ne bo nikoli v skušnjavi, da bi si izven doma iskal razumevanja in tolažbe. Pa tudi v družbi se mora znati ženska vselej premagati. Dobro vzgojena ženska ima oprezen način govorjenja in kaže zmerom prijazen in nasmejan obraz. A tega se ie treba vaditi, vaditi leta in leta. zaka j le malokdo ie tako srečen, da ima prirojenega toliko takta, da ne pokaže nikdar neprijaznega obraza. Poznamo ženske iz boljše družbe, ki nikdar ne pokažejo jeze, užaljenosti, nezadovoljstva. pa naj se zgodi karkoli, ki ni njihov glas nikoli zadirčen ali razburjen. čeprav se jim zgodi nesreča, da jim kdo polije svileno obleko z vinom ali kavo ali pa jim v gneči kdo izmakne torbico. Saj vse razburjenje takrat nič več ne poniaga. Kako prijetne je občevanje s tako žensko, vsi jo imajo radi, vsi jo spoštujejo! ln četudi je kdo z njo surov in nevljuden, bo nevljudnost prezrla ali pa na nejirijaz-nost vljudno odgovorila. S tem bo razorožila tudi najbolj surovega človeka. Kako neprijetno je pa občevanje z osebami, ki takoj izgubijo oblast nad seboj in se za vsako malenkost razburijo. Če se na cesti kdo zadene o!) nje, se obrnejo in mnogokrat nepre-vidneže celo opsujejo, v trgovini se prepirajo, v kavarni jim nikdar dovolj dobro ne postrežejo, če jim kdo takoj ne ustreže, mu užaljeni pokažejo hrbet, če se jim zgodi večja nesreča, pa planejo v jok neglede na to. ali so na ulici ali v javnem prostoru. Vsak se ogiba takih žensk, ker ni nihče varen, da ga ne bodo spravile v neprijeten položaj. Osnovno pravilo lepega vedenja je premagovanje. Vseh grdih navad, ki izvirajo iz nepremagovanja, se mora ženska odvaditi. Najlaže to napravi doma. Ne vpij nikdar na služkinjo ali na otroke, ne prepiraj se z možem ali s sosedami, četudi je tvoja jirava. Povej mirno svoje mnenje, in če to ne pomaga, molči, saj zaradi tega ne bo nobene večje nesreče. Tudi v poklicu imamo dosti prilike, da se vadimo v ljubeznivem vedenju, šefu nikdar ne pokaži neprijaznega obraza, če moraš kaj pojasniti ali čemu oporekati, napravi to mirno. S tovariši v službi bodi vedno prijazna, pa naj bodo še tako neotesani. če pa nikakor ne moreš mirno odgovoriti. molči in se umakni. Od kraja bo to sicer malo težko, toda polagoma se boš tega privadila in ti preide v meso in kri. Nikdar ne pokaži, ne v govoru ne s kretnjami, da ti kai ni všeč. Če boš ti prijazna z ljudmi, bodo tudi oni prijazni s teboj. Vedi, da je od lepega. ljubeznivega vedenja odvisen tvoj položaj v družbi in mnogokrat tudi tvoja kariera v službi. Lepo vedenje je dragocenejše od najlepše obleko. Lepo vesti se bo znala pa samo tista ženska, ki se bo znala brzdati in premagovati, (ab) Vera Gogala: ZVESTOBA DO GROBA Majhna in mlada je bila, vitka kakor srnica. Njene drobne nožice so neutrudljivo hitele kraj gospodarja. Z vdanimi očmi je od strani pogledovala njegov obraz in veselo mežikala: <Še in še bova hodila na izprehod, midva samab Juna je bila mlada lepotica. Njena kratka zgodovina je bila precej pisana. Bila je potomka tistih slavnih, talentiranih, našim, malčkom posebno priljubljenih psičkov, ki v cirkusu preobračajo kozolce in v rdeči oblekici hodijo po dveh tacah. Kdo bi se ne spominjal z veseljem teh mladih cirkuških umetnikov, ki na povelje skačejo skozi obroče, stopicajo po prednjih nogah, se razposajenio mečejo v zrak in naposled upehani obsede v kotu in kažejo jezik. Tudi Juna je v svoji prvi mladosti uganjala burke v cirkusu. O, bila je zmožna, mnogo obetajoča umetnica. Vendar je usoda hotela, da je po smrti cirkuške lastnice postala last sedanjega gospodarja — Juninega boga — in pričela normalno pasje življenje. Lepo je bilo tako. Polna skleda in mehko ležišče. Toda na izprehodu, ob nogah gospodarja, je bilo najlepše. Vso pot sta se pogovarjala, dobro sta se razumela. Kadar pa je gospod zajezdil svojega konjiča, je Juna zavihala repek, se z ograje zagnala konju na hrbet, pobliskala s pametnimi očmi in zmagoslavno odjahala z gospodom na izprehod. To je bila edina slavna točka, ki jo je Juna še ohranila izza cirkuških časov. Mimoidoči so strme gledali za čudnim jezdecem. Juna pa je ponosno stala za gospodarjem z iztegnjenimi nožicami in strigla z uhlji. Juna je ljubila svojega gospoda nad vse. Branila bi ga s svojim tankim, prožnim telescem, če bi jo potreboval. Nekoč ga je tudi resnično branila. Da. Ko je mlada, Juni nepoznana dama segla svojemu stricu razposajeno v lase, ga grebla, rvala in se šaljivo oklepala njegovega vratu, se je ogorčena Juna zagnala proti napadalki in jo uščipnila z ostrim zobkom v zapestje. Stric in nečakinja sta se prisrčno smejala mali junakinji, psička pa je povesila glavo in kakor užaljena razmišljala njun smeh. Mala Juna je doživela bridke čase. Njen dobri gospodar je zbolel in umrl. Že za njegove kratke bolezni je psička vsa potrta sedela ob postelji in prisluškovala globokemu dihanju nad seboj. Včasih se je iztegnila ob postelji navzgor in vdano z jezikom poiskala gospodovo vročo roko. Potem pa so bile Juni ure čudno težke in nepokojne. Begala je okrog gospodovega plašča, okrog njegove sobe, ni jedla, plašna je postala in nezaupljiva. Ko pa so pogrebci krenili s pokopališča, so videli majhno, temno senco, ki se je skrivala med cipresami in prečudno ječala. Tri dni so pogrešali Juno. Nazadnje so jo našli vso slabotno na svežem gospodarjevem grobu. Kopala je jamo in tiho bevskala. Komaj je še praskala po zemlji in kopala do onemoglosti. Mala, uboga Juna! Ko so jo dvignili, da jo ponesejo na sedež voza. je zarenčala v divji boli in trudno omahnila. (Nadaljevanje prih.) Naša Breda v drugi številki je bila oseni všeč. Zato sta poslati še dve Bredi svojo sliko. Leva je Breda Lukanova, ki je velika sladkosneda, desna pa je Breda Meja-kova iz Gornjega grada, ki mamico vedno rada uboga. Dragi otroci! ovedala vam bom zgodbico o srajci srečnega človeka, ki je gotovo še niste slišali ali brali, ki pa je prav zabavna in poučna. Neki angleški lord, ki je zmerom dobro jedel in obilno jedel in razkošno jedel, si je naposled tako pokvaril želodec, da ni mogel več spati; hujšal je vsak dan bolj in nazadnje je izgubil vse veselje do življenja. Zdravniki so mu dajali razna mamila in razna uspavalna sredstva, a lord vendarle ni mogel zaspati. Ko je bil že ves obupan, je šel k nekemu učenjaku in ga prosil za svet. Učenjak je poslušal lordove tožbe, segel po debeli knjigi, ki je ležala na polici, jo dal lordu in dejal: «To knjigo je napisal bogat in neumen mož, ki je upal, da si bo tako pridobil zaželeno slavo. Knjiga je pa tako dolgočasna, da vsak, ki se je loti, pri tisti priči zaspi. Poizkušajte zvečer brati to knjigo in gotovo boste kmalu zaspali!» Lord je ves vesel stisnil knjigo pod pazduho in se napotil domov. Takoj je začel brati, bral je pol noči, vendar se ga ni lotil spanec. Drugi dan je lord obiskal nekega Indijca, ki je veljal za velikega čarovnika. Potožil mu je svoje gorje in Indijec mu je svetoval: «Vem za sredstvo, o gospod, ki ti bo gotovo pomagalo. Poišči človeka, ki je resnično srečen, in ga prosi, naj ti odstopi svojo srajco. Če boš imel srajco srečnega človeka na sebi, se bo naselil mir v tvojo dušo in lahko boš zaspal.» Lord je ubogal nasvet modrega Indijca. Preoblečen v siromašnega trgovca se je odpravil po deželi in skrbno opazoval ljudi, ki jih je srečaval in s katerimi je prišel v dotiko. Izkušal si je pridobiti zaupanje tistih, ki so bili na zunaj videti zadovoljni in srečni, a kaj kmalu je spoznal, da njih obrazi lažejo, zakaj v srcih so nosili zavist, laž, gizdavost, samoljubje, jezo in sebičnost. Lord je razočaran odšel v gozd. Ko se je solnce skrilo za goro, je prišel do siromašne koče. Potrkal je na vrata in vstopil. Našel je siromašnega gozdarja z ženo in dvema otrokoma za mizo pri večerji. Lord je začel kramljati z njimi in je naposled vprašal gozdarja, kakšne želje ima. «Nobene želje nimam. Zadovoljen sem s tem, kar mi je Bog naklonil!» «Ali si popolnoma srečen ?» je vprašal lord in napetost ga je obšla. «Da, popolnoma srečen sem», je odgovoril gozdar in z ljubečim pogledom objel svojo družinico. Ko je lord zaslišal te besede, je ves vzradoščen zaklical: «Naposled sem vendarle našel, kar sem tolikanj iskal. Najbrže bom že to noč lahko spal.» Nato se je obrnil h gozdarju in mu rekel: «Bogato te bom nagradil, če mi daš srajco, ki jo nosiš na svojem telesu.» Tedaj je gozdar slekel suknjič, in lord je v svoje veliko razočaranje videl, da mož sploh ni imel srajce na sebi. S tem je zgodba končana. Ker pa vem, da si vsi tako želite srečnega konca vsake zgodbice, vam še povem, da je lord ostal pri gozdarju. Privadil se je njegovemu načinu življenja in kmalu je lahko zaspal in postal prav tako srečen kakor gozdar sam. Uvidel je, da je človek tudi brez denarja lahko srečen, in razdelil je vse svoje premoženje med siromake. Srčno vas vse pozdravlja vaša teta Mina. Iz živalskega sveta Avstrijsko društvo za varstvo živali praznuje letos devetdesetletnico ustanovitve. Društvo si je priborilo velike zasluge s tem, da je dresiralo pse, ki zasledujejo lovce na ptice. V tej stroki se je izkazal kot posebno sposoben pes nemški bokser «Dangus», ki je dobil ob tej priliki častno ovratnico z napisom: < Varuh ptic pevk*. Take dresirane pse bi bilo treba poslati tudi v Italijo, ker pokončajo lovci na ptice vsako leto na milijone ptic pevk. • Vsako leto odkrijejo znanstveniki blizu dve sto neznanih žuželk. Večino njih najdejo v tropičnih deželah in v Aziji. * Najmodernejše zakone za varstvo živali imajo dandanes v Nemčiji, v Švici, na Poljskem in v Avstriji. Kaj mora vedeti vsaka mlada mamica Da mora dojenčka vsak dan okopati, tudi kadar ima že več ko pet ali šest mesecev. Vsakdanja kopel otroka osveži in okrepča. Da dobro napravljeni ušesniki zmerom popravijo lego ušes, če preveč štrlijo v stran. Zato naj nosi dojenček čez noč dobro ukrojene ušesnike. Da je dobro, če namažejo dojenčku dlesne z lahkim vinom, kadar začne dobivati zobke. To pa smejo storiti le po enkrat na dan in najrajši s prstom. Da se mora zdrav dojenček zrediti vsak teden povprečno za četrt kile. Da ne sme dojenček predolgo uživati samo tekoče hrane. Ko ima tri mesece, mu že lahko na mleku vkuha zdrob ali pa ovseno moko. Da je v sadnih sokovih največ vitaminov, ki jih dojenček nujno potrebuje. Posebno zdrav je sok od pomaranč, mandarin in jabolk. Da naj bo dojenček vsak dan vsaj po dve uri na svežem zraku. Razen tega mora biti soba, v kateri leži, zmerom dobro prezračena. Ali naj bo zakurjena ali ne, je odvisno od tega, ali je mati dojenčka razvadila ali utrdila. Da mora dojenček, ki ima štiri mesece, mirno in brez prestanka spati od devete ure zvečer do šeste ure zjutraj, če ga je mati pravilno vzgojila. a. Ž.) Draga gosmi Zdi se mi, kakor bi bilo komaj včeraj, ko sem se vozita v novem, udobnem in prijetno toplem jugoslovanskem vozu iz Maribora proti Parizu. Vsa pokrajina je bila še odeta v belo zimsko odejo. Tu pa tam je naletaval sneg. Ko smo se pa pripeljali preko Alp, nas je sprejela burja z dežjem in točo. Danes pa je ves Pariz že v spomladanskem razpoloženju. Iz vseh izložb diha pomlad in vsi veliki magacini so aranžirani v znamenju cvetja, sonca in zelene pomladi. Vse je pripravljeno, da bo pomlad dostojno sprejeta. Velike modne hiše in oblačilni saloni so bahaško razstavili novopečene spomladanske modele. Vse je preračunano na žensko ničemurnost. Ne bila bi Evina hči, ako bi ne bila vzhičena nad vsemi temi novimi kreacijami. Bogate, drage toalete s samozatajevanjem prezrem in si ogledujem predvsem tisto, kar bi si v najboljšem primeru lahko omislila. Čemu bi si delala iluzije in si težila srce z mislimi na draga oblačila, ko bi se s to pretirano načičkanostjo vendarle samo osmešila. In ko je razstavljenih vendar tudi toliko prelepih reči, ki so primerne tudi za nas, preprostejše ženske, in tudi vsaj v nekakšnem skladu z našimi dohodki. Kakor že nekaj let, tako tudi letošnjo pomlad prevladuje črna barva, ki so jo modni diktatorji določili za najelegant-nejšo. In zato se bodo prve lepe in sončne pomladne dni nosili predvsem črni plašči, črne obleke in črni kompleti. Nova je kombinacija okra s črnim, ki je prav posebno učinkovita. Poleg črne barve pa se bo uveljavljala še temnorja-va, temnomodra, rjastordeča, kovinasto-siva in pa Hlasta barva. Za vitke ženske so določeni modeli, ki so krojeni prav ob životu, za močnejše pa ravno krojeni. K črnemu plašču ali paletoju se nosi tudi črna volnena obleka. Plašči so ve- Plašč iz rumeno-r.javo vozlastegn volnenega blaga. Nov je domislek trojnih žepov. Spodnji rokav je učinkovito prepet. Reverja sta velika. Iskreno Vas pozdravljam. Vida. Pomladanski kostum iz sivega volnenega blaga. Reverja sta podložena z ozko belo progo. Bluza v videzu telovnika je iz belega pikeja. K angleškemu kostumu se nosijo predvsem bluze iz belega pikeja ali satena, dalje iz pastelnobarvne rižaste svile, ali pa žemperji iz bukleja. Med čevlji prevladujejo čevlji z na pol visoko peto. Nove torbice so lepe in prostorne. So ploščate ali pa imajo obliko mošnje s pletenim kovinastim ročajem. Posebno efektne so torbice, podložene s pestro podlogo. Iste barve, kakor je ta podloga, so potem tudi našitki rokavic in pa roček dežnika. Monogram ni več iz kovine, temveč je v torbico vžgati ali pa vtisnjen. Pri klobukih prevladuje prav tako črna barva, ki se ji potem postopoma pridružujejo še rjava, modra in siva. Najbolj priljubljen material je lesketajoča se slama. Oblike so najrazličnejše: vidijo se klobuki v obliki sladkornega stožca ter nešteto variacij manjših in večjih čepic in buretov. Moderne so oblike, ki se nosijo potisnjene globoko v čelo, pa tudi take, ki se nosijo pomaknjene prav vrh glave. Vsaki je potemtakem mogoče, da si izbere klobuk, ki ji bo res kar najbolje pristajal. Klobuki so okrašeni z majhnimi pajčolani, s šopki cvetja ali sadja ali pa s pestrobarvnimi trakovi. Ko Vam vse to opisujem, se mi nehote vsiljuje misel, da jih je Bog zna koliko, ki me zavidajo za vso to krasoto, ki se tli nudi mojim očem. A povem Vam, gospa, da mi je marsikdaj hudo. In z radostjo bi zamenjala vse te bogate izložbe za en sam pogled na naša polja, na naše travnike in naše gozdove tam v preljubi domovini. činoma prepasani z ozkim pasom iz blaga ali pa iz usnja in cesto okrašeni z ozkimi progami astrahanskega ali pa perzijanskega krzna. Obleke poživljajo zlasti garniture iz belega pikeja, dalje pestrobarvne agrafe, ali pa so napravljene tako, da se prednji razporek prepleta z eno- ali pa pestrobarvno vrvico na isti način, kakor so prepleteni životki narodnih noš. Posrečeni so palet o ji, podloženi z vzorčasto svilo. Tak paleto se nosi ob hladnih dneh k črni obleki iz istega blaga, ob toplih dneh pa k obleki, napravljeni iz iste svile, kakor je podloga. je pripraven zlasti, če hočemo prenarediti staro obleko. Obleka je oialjšana z ovratnim naborom in naprsnikom iz žoržeta, ki ju spaja ozek žametast trak. Za takšno obleko je treba okoli 3*35 m blaga in 30 cm žoržeta, če sta široka po 96 cm. Obleka s kr a t k i mi r o k a v i je okrašena s prešivi in ima bel ovratnik s plastronom iz pikeja. Bluza in krilo sta lahko ločena ali je pa krilo prišito v pasu na bluzo. Bluze in krila Bluza iz pikčastega blaga z nabranimi rokavi in z ovratnikom. Za bluzo potrebujemo okoli 2.25 m blaga, če je 90 cm široko, za peti jo v pasu pa 1 m žametnega traku, širokega 8 cm. Bluza, ki ima obliko telovnika, se naredi lahko iz enobarvne ali iz drobnovzorčaste svile ali pa iz volnenega blaga. Spredaj sta dva žepa in dve vrsti gumbov. Če je blago široko 130 cm, ga potrebujemo okoli 1'70 m; če je široko samo 96 cm, pa 1'90 m. Krilo iz volnenega kr e p a ima na desni strani tri položene gube. Blaga potrebujemo približno 1-60 m, če je 130 cm široko. Krilo iz črnega volnenega kr e pa je spodaj razširjeno s položenimi gubami. Blaga je treba zanj okoli t-40 m, če je 130 cm široko. Pleteni nedrček Te nedrčke pletemo z dvojno nitjo biserne prejice Me z C. M. S. štev. 8 mareličnorožnate barve. Potrebujemo 30 g prejice in dve kratki kovinski pletenki štev 8. Mere in naš opis veljajo za vitko postavo (84 cm). Pletemo v vodoravni smeri od sredine do sredine hrbta. Nasnujemo 8 petelj, ki jih pletemo 20 vrst visoko na licu in na narobni strani desnozasu-kano, da je pletenje bolj gosto in rob trdnejši. V enaindvajseti vrsti dosnujemo v sredini (med četrto in peto peti jo) novo peti jo. To peti jo, s katero se začenja sredina nedrčka, in vse prihodnje, ki jih še dovzamemo, podpletamo dalje na licu desno, na narobni strani pa levo, krajne štiri petlje na vsakem koncu pletenke pa pletemo še naprej kakor doslej (na licu in na narobni strani desnozasuka-no); te petlje tvorijo obrobo nedrčka. V vsaki šesti vrsti dovzamemo pri zgornjem robu nedrčka, in sicer pod obrobo, po 1 peti jo, spodnji rob nedrčka pa pletemo ravno. Ko imamo na pletenki 18 petelj, začnemo poleg tega dovzemati tudi pri deseti petlji, če štejemo od spodnjega roba nedrčka, in sicer dosnujemo v vsaki drugi vrsti vselej nad prejšnjo dodano peti jo po eno peti jo, dokler nimamo 42 vrst. Te na sredi dodane petlje tvorijo vodoravno črto, ki gre do vrha okrogline. Od dvainštiridesete vrste dalje ne dovzemamo na sredini nič več, pač pa dodajamo še vedno pred obrobo zgornjega roba nedrčkov. Zdaj pričnemo delati navpični posnetek, ki se začenja na spodil jem robu nedrčka in sega do vrha okrogline. Pisani šopki i S temi pisanimi šopki okrasimo lahko najrazličnejše predmete, prte, prtičke, vrečice za prtičke, slinčke in drugo. Vsak šopek je sestavljen iz 13 cvetov s peclji in listi. Posamezne rožice vezemo z zančnim vbodom. Za vezenje vzamemo prejico muline Mez C. M. S., in sicer po tri niti. Šopki na naši sliki so vezeni s štirimi odtenki modre, štirimi odtenki rumene in s petimi odtenki rdeče barve. Listi in peclji so iz dveh odtenkov zelene barve. Šopke cvetja razvrstimo lahko po svojem okusu, samo preveč na gosto nikar. Izvezene predmete obrobimo lahko z ažurjem ali jih pa obzankamo z eno izmed barv posameznih cvetov. KAJ JE JERSEY? Jersey označuje pleteno blago za dam-ske obleke kakor tudi vse izdelke iz tega blaga, obleke, kostume itd. Ime je angleško in dokazuje izvor jersey-blaga. Dokazuje pa tudi blagovno kakovost. Vse damske obleke, katere so angleškega izvora, so brezdvomno zelo praktične in elegantne. Tudi se ta dama s tako obleko lahko pokaže v vsaki družbi. Po izložbah inozemskih velemest se vidi v zadnjem času vedno več damskih oblek iz pletenega blaga. Zadnje čase se je že mnogo odličnih, velikih in modernih trgovin samo na to vrsto blaga speciali- drže tudi najhujšo rabo dnevnega nošenja. Barve so stanovitne, to pomeni, da se obleke tudi lahko perejo, ne da bi obledele. Naposled pa pripominjamo, da je pleteno blago jako prožno (elastično). Če šivamo obleke z navadnimi šivalnimi stroji, ki delajo čvrste šive, se često zgodi, da šivi popokajo ali pa da se pleteno blago iztrga. Tivar Jersey-obleke se šivajo s specialnimi stroji, katerih šiv je prav tako prožen, kakor pleteno blago. Zato se sploh ne more zgoditi, dla šiv poči ali da se iztrga blago iz šiva. To lastnost imajo le ziralo. Pri nas smo imeli do seda j večinoma iz inozemstva uvoženo blago. Sedaj se je lotil te zadeve Tivar in je vzel stvar v svoje roke. Naročeni so najmodernejši stroji in bo tudi na tem polju Tivar izvedel svojo nalogo po svojem znanem principu «od vlakna do gotove obleke. Tudi tukaj omogoča to načelo, nuditi za malo denarja največ in najboljše. Tako stojimo pred izpolnjenim vprašanjem, kaj so Tivar jersey-obleke*. To so obleke za dame in dekleta, ki so narejene iz pletenega damskega blaga in prvovrstnega materiala. Blago je enobarvno in tudi bogato vzorčasto, je elastično in se zaradi tega jako lepo nosi. Barvanju tega blaga se posvečata največja pozornost in skrb. Barve se izbirajo iz najnovejših modnih predlog in niso samo moderne, pač pa take, da iz- redke iz inozemstva uvožene obleke. Tivar Jersey-blago se, kakor smo že rekli, zelo lepo nosi, zato ga lahko uporabite za vse vrste damskih oblek, ki jih lahko nosite za vsako priliko. Ker je blago enobarvno in tudi pestrovzorča-sto, je mnogostransko uporabno. Tivar torej izdeluje enostavne športne obleke za dom in za cesto, za šport in za izlete, popoldanske obleke za obiske in družbo, zelo lahke in praktične poletne kostume in komplete ter ljubke obleke za deklice za šport in šolo. Najbolje boste storili, če kmalu stopite v najbližjo Tivar prodajalno in si ogledate popolnoma neobvezno nove Tivar Jersey-obleke. Sami se boste prepričali, kako lepe, praktične in, kar je glavno, kako poceni so Tivar Iersey-obleke. Rože — same rože a Podajamo vam vzorec vložka, sestavljenega iz samih vrtnic, ki Sa lahko uporabite v najrazličnejše namene. Vložek šteje 36 okenc. Če ga nameravate všitt v životno perilo, ga kvačkajte s kvač-kancem Me z CMS št. 150. Še nežneje in lepše pa bo učinkoval, če ga boste napravili iz kvačkanca št. 200. Krasni so za stori s kvačkanimi vložki. Pa ne samo lepi, tudi trpežni so, kar je posebno važno. Saj ravno zastor prav posebno trpi, ker je najbolj izpostavljen vplivu sonca in prahu. Če torej potrebujete vložek v ta\ namen, ga skvačkajte s kvačkancem barve ekri Me z CMS št. 20. ■ ■■ I .■ ■■!■■ mmmmmm ■■■■■■■ j [•■ ■ i mm ■■■■■■ i ■ BŽISgiii mmm: ass^&sg HNflM fl "■■■■M ci — •■■■M«L-««!!. rr_____,____ »■•«.■■ ■■.M-L-LETIH ■_[!■■■ ■ZTTbmm ml i »«7X111--------- > r>n»i|TTi ~ JI ■» [ ■■ ■ ( ~~ ITTMJJ !■■■■ — [sssssssss '■"i m mmmmm rES_c -ramam ■■■■■ ■■••H I a mmmmmm »immmmi f rt ~n rnmmmmmmmma. •TT _ I^LB ■■■■■■■■■ I ■ iJTiThjrl »•■■TH-LTIH Tt X»' !■■■■■ i : :zssT£ts -"rs::8 mwtmam aZmmmmmm i ■■■■■■ ~r ■■■ »■■■»»lil« ■!*■' MMMaaa« ■ ■■■■■■■ i n ("»■■■■■■•' miimmammmm: ; I I I IH 'rffKSSSSi »aaaaaaaaa. 44. »rT- mm mmmmmm m. ruiaa« n ■»■■■■■■. . Irin-liiiiiM. B«Baa_ i i i T X" ±t»»M_ ----rt MBMB Za vložek, ki ga hočete ošiti v namizno perilo, uporabljajte prav tako kvačka-nec št. 20. Vogal naredite tako, da si na ustrezajočem mestu narišete kvadrate in vanje narišete vzorec, kakor pač ustreza kraju, kjer je treba zaokreniti. je rešena Veliko je bilo zabave z ugankanjem. Naše bralke no imele nekaj ur prijetne-ga razvedrila. Uganka ni bila tako težka, da bi je ne mogle uganiti tudi preprostejše žene. Zato smo pa dobili toliko rešitev, kakor še nikoli prej. Sicer se je pa vsaka, ki ie pravilno rešila, prav gotovo razveselila darila. Pravilna rešitev uganke je: Slika štev. 1. predstavlja strgalo, „ * 2. „ polovico limone, „ „ 3. „ skodelico juhe, „ * 4. „ kos kruha, „ v 5. „ cedilnik, ,6. „ prerezano zelje, „7. „ glava karfijole, „ 8. „ naprstnik, „9. „ sukanec, „ 10. „ bučke. Vsaka, ki je pravilno rešila, je dobila 10. II. 193? knjigo, ki si jo je sama izbrala. Tistim, ki niso navedle, kakšno knjigo hočejo imeti, smo poslali knjigo po naši preudarnosti. Prepričani smo, da je z darilom vsaka zadovoljna. Obenem smo poslali knjižice dr. Karla Petriča tistim, ki so te knjige naročile . Knjig pa nismo poslali tistim, ki so bile izžrebane za darila od II. do XV. Tvrdke, ki so za te uganke darovale različna darila, smo naprosili, da so nagrade poslale naravnost na izžrebana imena, in se jim na tem mestu za nagrade ponovno zahvaljujemo. Nagrade so bile takole izžrebane: II. Darilo tvrdke ELEKTROINDUSTRIJA d. d., Ljubljana, Gosposvetska cesta 13 — moderna električna nočna svetilka — je žreb prisodil gosp. Mariji Bizjak, Rakek. III. Darilo tvrdke A. GOREČ dr. z o. z., Ljubljana. Tyrševa cesta I — smuči s stremeni in palicami — je žreb prisodil gosp. Klančnik Gabrijeli, Mojstrana 62, — drsalke — gosp. Hibi Ne-lici, Slov. Bistrica, — sanke — gosp. Beden Danici, Ljubljana, Kolodvorska ulica 41. IV. Darilo tvrdke V. LESJAK, Ljubljana, Šelenburgova ul. 3 — par nogavic in par rokavic po izberi — je žreb prisodil gosp. Chrobath Maksi. Mozelj pri Kočevju. V. Darilo tvrdke «MEZ», d. d. Zagreb — kaseta s prejicami znamke «Mez» — je žreb prisodil gosp. Macarol Vidi, Maribor, Meljska cesta 14. VI- Darilo tvrdke MANUFAKTURA NOVAK, Ljubljana. Kongresni trg — blago za svileno bluzo — je žreb prisodil gosp. Taciga Antoniji, Stoprce, p. Rogatec. VII. Darilo tvrdke Dr. A. Oetker, Maribor, Trstenjakova ulica 21 — 3 zavitki dr. Oetkerjevih izdelkov — je žreb prisodil naročnicam gosp. Zavod-nik Zini, Split, Masarykova ul. 14. gosp. Senekovič Anici, Pragersko, in gosp. Balon Mariji, Kamnik, Graben 18- VIII. Darilo tvrdke A. PAUSCHIN, Ljubljana, Wolfova ulica — otroška umivalna garnitura — ie žreb prisodil gosp. Vrbič Tekli v Sodražici. IX. Darilo tvrdke PEKATETE dr. z o. z., Ljubljana — 5 kg sortiranih Jaj-niu — je žreb prisodil naročnicam gcsp. Berglez Jolani. štrukovci. p. Bo-donci št. 25, gosp. Finžgar Pepici, Kranj. Blejska cesta 1, gosp. Kincl Marici, Grobelno, gosp. Papler Ivanki, Kokriško predmestje 11, Kranj. gosp. Paulič Anici, Gabersko 30, p. Trbovlje II- X. Darilo tvrdke A. PINTAR, Ljubljana, Gosposvetska c. 14 — zavitek špecerirskega blaga — je žreb prisodil gosp. Ogorevc Ivanki, škofja Loka 11. XI. Darilo tvrdke SAPONIA d- d., Osijek — 3 kasete «Elida» — je žreb prisodil naročnicam gosp. Bajič Mariji, Oklaj kraj Knina, gosp. Possnig Marici, Sp. Hudinja 8? pri Celju. gosp. Korsič Dori, Maribor, Smetanova ul. 30. XII. Darilo tvrdke TIVAR d. d., Va-raždin — damska smučarska; obleka — je žreb prisodil gosp. Kalan Pavli. Jesenice, Pod gozdom 6. XIII. Darilo tvrdke UNIO dr. z o. z Maribor — 10 kolekcij Schinollovih izdelkov — je žreb prisodil naročnicam: gosp. Gjuran Angeli, Ljubljana, Sv. Petra cesta 50, gosp. Arko Nikici, Tr-stenik (Srbija), gosp, Hoinan Milki, Podtpulferca 6, škofja Loka, gosp. Li-povšek Fran ju. Tržišče št. 14, Rogaška Slatina, gosp. Naglic Viki. Trbovlje II. štev. 89, gosp. Rozman Minki, Bled I, gosp. Bačun Marici, Bijelina, Bosna, gosp. Vrbinc Tereziji, št. Jernej, Dol., žand. stanica, gosp. Zupe Anici, Ljutomer, in gosp. Žvan Ivanki. Srednja vas v Bohinju. XIV. Darilo tvrdke FRANC ZORN dr. z o. z., Ljubljana VII — Weckend kovčeg, moder, polokrogel, šivan, 35 cm dolg — je žreb prisodil gosp. Kovač Mirici. Celje, restavracija Narodni dom. XV. Darilo knjigoveznice JOŽE ŽAB-JEK. Ljubljana. Dalmatinova ul. 10 — 2 albuma — je žreb prisodil gosp. Greti dr. Škerjanc, Beltinci, in gosp. Savnik Justi, Štepanja vas 123, p. Sp. Hrušica. Vsi naslovi nagrajenk so bili dvakrat pregledani. Zato je pomota pri razpošiljanju izključena. Če bi katera svoje kn jige ne dobila, prosimo, da nam to takoj z dopisnico sporoči, da bomo na pošti pozvedeli. kje je pošil jka zaostala. Da pa ne bo nagrajenka na izgubljeno kn jigo za časa reklamacijskega postopanja čakala, ji pošljemo takoj drugo knjigo, seveda s pogojem, da nam vrne vrvo pošiljko, če jo bo medtem prejela. Prinoročamo vsem. da prečitajo stran 76 o drugi številki -»Žene in domu », k jer so razpisane nove nagrade. Ali ste za ločitev zakona ali proti njej? Velecenjena gospa urednica, mislim, da na to vprašanje ni težko odgovoriti. Temelj vsakega naroda je družina. Čim kulturnejši je narod, tem več ugodnosti da je družini. Rusi ja se je po svoji revoluciji izkušala otresti tega temelja. Inteligentnejši sloji in delavci so se v veliki meri posluževali lah- kega postopka ločitve in so menjali svoje zakonske tovariše kakor sitna stranka stanovanje. A kaj je bila posledica tega? Bela kuga se je širila z neverjetno vehemenco, otroci so postali žrtev ločitev in jih je morala država vzdrževati v svojih vzgajališčih ali pa so postali <■, naj gresta narazen! Z odličnim spoštovanjem A. š., SI. (Nadaljevanje.) Ko je bila že eno noč mrtva, je prišlo drugo pismo, ki so ga morali vrniti piscu. To pot ni prišlo nikomur na misel, da hi ga čital. IX. Somraeno je v sobi. Na tleh pred pečjo plahutajo odsevi plamena. Zunaj pa sneži. Prav na gosto se vrte snežinke mimo okna nizdol. Ponoči je že snežilo in vse jutro do poldneva. Pod večer pa je spet pričelo. Prve dni drugega tedna, v torek ali v sredo, bo že Miklavževo. Kaj mu le prinese Miklavž? Oh, ko bi bilo že pri kraju! V dveh, treh dneh se mora odločiti. Še štiri in dvajset, šestdeset ur čakanja zanj, ki ni znal nikdar čakati. Ali bi šel v bolnico? Saj je za nič! Sušeč ga je že davi zelo pomilovalno odslovil. On je seveda najbrže sam asistiral pri porodih svoje žene! Živci, živci! Ves svet kriči: «Moji živci, nervoza, nervozen sem!» Vsak hlapec je že nervozen, le doktor Sušeč ni. Vrata v spalnico so bila priprta in svetel trak luči je tekel od vratnih podbojev do zofe tam v kotu. Ondi je bila teta Malči in nekaj pospravljala po predalih. Anamarija jo je bila naprosila, naj ostane tukaj pri njem, medtem ko bo ona v bolnici rodila svojega prvega otroka. Njej, njegovi Anamariji, še na misel ne pride, da bi se moglo kako huje izteči. Ali pa ga ni hotela mučiti s takimi strahovi. Korajžna je, silno korajžna in vdana ta njegova žena. ki že nekaj mesecev nima druge misli kakor na dete, ki ga pričakuje. Fantek bo! Boš videl, Janko, da bo fantek! Krstili ga bomo za Miklavžka, isaj ga bo Miklavž prinesel! Zdaj bo še majhen in ubog, samo vekati bo znal, a pozneje, ko bo znal govoriti, bo klical «Ma-ma-ma> in «a-ta-ta! Boš videl, Janko, kako bo čeden in pameten moj fantek! In mamica mu bo pela, zjutraj mu bo pela, ko ga bo previjala, in potem, ko ga bo nosila okrog, ko ga bo zibala in bo fantek papcal, mu bo govorila, potem pa mu bo spet pela mamica, da bo sladko zaspančkal mali Miklavžek. Pela mu bo: «Kam greš od doma, mamica, mamica. mamica?» In tisto: «!-u-e-o-a, naše muce ni doma. Naša muca v šolo šla, v šoli je tepena b']a.» In ko bo fantek večji, ga bo mamica učila pesmice na pamet, kakor na primer tole: «Naš Francek pijanček klobuček zapil, domov it' ni hotel, še tepen je bil. Je žena regljala, hudo ga zmerjala. ,Žena, v kot! jaz sem gospod!'» Ju fantek bo poslušal mamico in z drobnimi prstki brbal po njenem obrazu, jo vlekel za nos in ji mršil lase. In fantek bo ves mamičin, in mamica vsa sinčkova.» Take samogovore je moral poslušati po cele ure. Potem je po navadi malo ugovarjal, ji nagajal, ko je šivala srajčke, čepice in robila pleničke, in jo naga-njal spat. On sam je šel zvečer še v gostilno. K Marnu ali Vobachu, a vselej, kadar ga -dolgo ni bilo domov, je še bedela v postelji in se naredila, kakor bi se bila prav tedaj zbudila. Samo enkrat, ko je bil zelo vinjen, je bila še zjutraj vsa objokana. A kaj naj bi sedel ves večer doma? Saj je že tako bilo dovolj dolgočasno. Vedno isto! Hvala Bogu, da se je potem najavil otrok — Ana-marija se ni več pritoževala. Sedela je in šivala in bržčas mislila le na svojega otroka in prehodila z njim vsa leta do mature ali pa še dalje. Poprej, ko je bila še zaljubljena vanj, si je od svoje borne plače kupovala blago in si sama krojila obleke, da mu je ugajala. Zdaj si ni več kupovala oblek za na cesto in za veselice. Le doma je bila vedno čedna. Zjutraj, ko se je prebudil, mu je prinesla kavo na posteljo. In v tem je bila ena njenih glavnih vrlin, da je bila že umita in oblečena v čedno domačo haljo, lase pa je imale zavite v pisano ruto, ki se ji je prav lepo podajala. Janko Povoden je iz svoje zdravniške prakse dovolj dobro poznal zanemarjena, nepospravljena stanovanja in zatohle spalnice, da je človeka kar dušilo, če je vanje stopil. Zato je cenil njeno skrbnost. Življenje je postalo zelo tiho in mirno. Ako bi ne bilo te večne borbe s Sušcem, bi bil lahko prav zadovoljen in bi si bil sčasoma priredil še lep trebušček. Kako se bo le zdaj to izteklo? Šele nocoj ga je pričelo skrbeti, ko je ni bilo več v stanovanju. Sama je bila odšla opoldne v bolnico, in oil ni nič vedel, da je bila tam, dasi je imel do kosila tam opraviti. Šele ko je hotel oditi, ga je bolniška sestra ustavila ob vratih. Prvo, kar mu je potem žena rekla, je bilo to, da bo moral iti k Marnu obedovat. Potem je še govorila o novi služkinji, ki jo bo treba poiskati, in kakšna naj bo. «Kar k teti Malči stopi, Janko, saj ti ni treba prositi, ona že ve in ti bo v vsem ustregla. Pa nikar se ne jezi, da boš imel nekaj dni gostilniško hrano, saj mi je sami žal, pa saj veš, kako je. Teta Malči tudi ve, kje in kako imam spravljeno perilo, ona ti bo vse uredila. Tako je govorila, kakor bi odpotovala za nekaj dni. Le v očeh ji je bral njeno veliko ljubezen do njega in nemir, v katerem sta se križala radost in strah pred najbližjo bodočnostjo. Rekli so, idta ga obveste, in Sušeč ga je popoldne poslal domov, ne da bi bil rekel kako tolažilno besedo. Saj je že večkrat trdil, da včasih na uro, na pol ure natančno lahko naprej pove, kdaj bo ta ali ona ženska rodila. Seveda on — pri tej svoji praksi! Zunaj se je tema vedno bol j gostila, kakor komaj razločljive sive niti so padale snežinke mimo okna. Bele strehe so se svetlikale tam zunaj, in samo okrog onegale vogala je treba stopiti, pa si pred bolnico. Ali že trpi? Ali bo vpila? Sicer je pa mogoče, idla je vise! že srečno prebila. Zakaj ga ne obveste? Saj so mu bili obljubili! Morda si pa misli strežnik, ki ga je bil šele včeraj nekoliko ozmerjal: «Eh, saj bo dedec dovolj zgodaj zvedel!» Sicer ni njegova navada, da bi kričal nad ljudmi, a snoči je bil že tak dan. Ah kaj, saj je Anamarija zdrava ženska! Lani proti jeseni je bila štiri dni bolna. Kaj bo to! Angina! Roditi otroka pa prav za prav še bolezen ni. Saj je ženska! Kaj bi tisto polpreteklo čvekanje, da je vsaka porodnica z eno nogo v grobu! Saj skoraj ni verjetno, da bi nastopile kakšne komplikacije, saj je zdrava, saj je nosnost tako lepo prebila. Ali bo postal oče? Zatrepetale so mu listnice, zgrabilo ga je za golta-nec in ga dušilo. Kako bi se rad zjokal! Ah, kakšno je to človeško življenje! Poklical je teto. Ali ne bo opazila, kako mu je? Ali ni bil njegov glas, ko je klical, nekoliko hripav? Eh, kaj! To so živci! No, ko bo vsega tega konec, si bo treba vzeti dopust, pa bo. «Ali ste lačni, gospod doktor?» je vprašala tetka Malči. Drobna in skromna je stala pri vratih. Ali nima objokanih oči? Čudovita je ta njena prijateljska ljubezen dta Anamarije. To je skoraj tako kakor materina ljubezen do edinega otroka. «Nisem lačen in bi tudi ne mogel jesti zdaj, tetka! V bolnico mislim iti pogledat. Takoj bom nazaj. Saj ostanete tu, kajne ?» Tetka je pokimala in se nasmehnila. Tako čudno se je nasmehnila, kakor bi hotela reči: «Kako si moreš sploh misliti, da bi ne ostala tu?» «In če hočete, tetka, pa nama napravite kaj za večerjo. Bom pa z vami jedel.» Ko je odšel, je šla tetka v kuhinjo, kjer je bila Anamarija, preden je odšla, za silo vse pospravila, da bi ne bilo treba nikomur pospravljati za njo. S težavo je zakurila. Tresk ni bilo in tudi nobenega drobnega polenčka. Bog ve, kje ima Anamarija sekiro! Bo treba pa kar z velikim kuhinjskim nožem razklati nekaj polen. Mehkih drv tudi ni! Morda so v drvarnici. Ali bi ne bilo najbolje, ako bi stopila tja k Vobachu po katero izmed dekel? Kaj pa, če pride Povoden medtem domov in je ne dobi doma? Svojega ključa naj-brže tudi nima. Zeblo jo je v prste, ki že dolgo niso bili več vajeni takega dela, in tako neprijazne, puste kuhinje. Doli pri njej je vse tako lepo toplo in udobno, kar pripravljeno, da primes v roke, kar potrebuješ. Seveda, ta dva sta še mlada in plača je zelo skromna. Nagajal ji je tudi štedilnik, ki je bil majhen in za nič. Dvakrat ji je ogenj ugasnil. Nazadnje je le zagorelo. Tetka si je ogledovala boleče roke. Zadrla se ji je bila treska v prst in z nožem se je bila urezala v dlan. Potem šele je začela iskati in stikati po predalih in v mali shrambi. Nekaj mesa je imela Anamarija pri hiši. Menda ga je bila še davi prinesla od mesarja. Napravila bo panirane zrezke, koinpot in čaj. To je dobro, da je nekaj opravka, ji vsaj ne bo treba toliko premišljevati. (Nadaljevanje prihodnjič.) \ ZA BODOGE MATERE adar se govori splošno o modi, tisti, ki jo ustvarjajo, ne gledajo tudi na razne posebne primere. Prav pri teli pa je vprašanje elegance in primernosti dostikrat precej te-žavnejše kakor v normalnih razmerah. Tako imajo mlade žene, ki pričakujejo otroka, pogosto sitnosti, kadar se hočejo ele- gantno obleči, dobrega nasveta pa ne dobe nikjer. In vendar bi tudi one — čeprav se vesele bodočega materinstva — časih rade prikrile izpremembo na svojem telesu, zlasti če morajo iti v službo. Za take žene je najprimernejša ohlapna obleka. Vseh tesno se prilega-jočih oblik naj se ogibl je jo, ker telesno linijo preveč poudarijo. Od petega meseca dalje je najbolje nositi široke obleke iz enega kosa. V tem času bi bilo smešno posnemati modo in nositi na primer širok pas, ki poudari boke. Elegantne obleke za ta čas posnemajo empirsko modo, ki pas čim bolj dvigne in ima spredaj gube. Ničesar ni namreč, kar bi oblike bolje prikrilo, kakor dobro drapirane skupine gub. Tudi tunika je zelo prikladna. Nad ohlapno spodnje perilo oblečemo dobro urezano tuniko, ki je spoda j široka, da spretno prikrijemo preveliko nasprotje med pasom in ostalim telesom. Praktično je, da se obleke zapenjajo spredaj. Laže jih oblačimo in nekoliko predelane lahko uporabimo še pozneje, ko otroka dojimo. Če gremo na cesto, se oblečemo v dolg širok plašč, ki je izdelan po vzorcu plaščev za potovanje. Tudi kepi so praktični, toda pozimi niso dovolj topli. Barve oblek naj bodo temne ali pa nevtralne. Svetlih barv se je treba ogibati, ker puščajo dojem debelosti, ki bi io prav v tem času radi prikrili. Izberemo si lahko volneno blago, krep-satin ali pa žamet. Trikoji niso primerni, ker se telesa primejo. Doma nosimo širok kimono, pod njim pa kakšno staro obleko. Kaj se pripoveduje ob skodelici kave V družbi je treba poznati obzirnost. Skoraj vse družabno življenje se odigrava med štirimi stenami: po kavarnah, društvenih prostorih ali pa doma. Krog znancev in prijateljev se zbere ob skodelici dobre kave ali čaja. Tu se sklepajo nova znanja, utrjujejo stara, in ljudje preživljajo prijetne ure v domačem okolju. Toda pogosto ostane za dobro kavo ali čajem grenak okus v ustih nekaterih navzočnih, ostane mučen občutek nezadovoljnosti in človek se vpraša: «Kako smo prebili ta čas? O čem smo se prav za prav pogovarjali?* Takrat navadno ugotovi, da bi bilo življenje lahko mnogo lepše, če bi ljudje poznali med seboj več obzirnosti. Saj imamo že star pregovor: «Če ne moreš reči o svojem bližnjem nič dobrega, ga rajši ne omenjaj!* Zlasti če ie družba sestavljena iz ljudi, ki se le površno poznajo. Res je, večina ljudi rada posluša zanimive škandalne zgodbice, a vendar bo obsodila tistega, ki take zgodbice širi. To je navadno tisti «govornik», ki začne z besedami: «Videl sem...*, »slišal sem .. .* in ne da nikomur drugemu priložnosti, da bi še on govoril. Da čimbolj povzdigne sebe, govori o vsem in vsakomur in se v svoji nepremišljenosti ne zaveda tega, koliko neprijetnosti in zagrenjenosti lahko prizadene tistim, o katerih slabo govori. Nesmiselno koplje po tuji preteklosti ter odpira rane, ki jih je čas morda že čisto zacelil. Slavna pisateljica Ellen Key pravi v neki svoji knjigi: «Kdaj bodo ljudje tako močni, da se bodo znali premagovati, da bodo majhne in velike grehe svojega bližnjega zaprli v svoji notranjosti?* Vendar pa ne moremo reči o vseh ljudeh, ki ne pazijo na svoje besede, da so zlobni. Morda imajo vroče in odprto srce, toda premalo se znajo vživeti v tuj položaj. Nimajo tega, kar imenujemo «fin* občutek ali takt, tega, brez česar ne more biti prava družba ljudi. Izvir tega pravega razumevanja in čutenja je navadno v družini. Žena ustvari s svojim taktom prijeten dom, varno zavetje pred vsemi surovostmi sveta. Kulturna zgodovina je polna svetlih ženskih osebnosti, ki so bile v svoji dobi spoštovane in ki so imele na svojih domovih nafprijetnejša družabna shajališča. Še v večji meri bi morala poznati to fino občutje vsaka mati in takt bi se moral pri njej razviti do popolnosti. Brez teh dveh lastnosti mati ne more biti dobra vzgojiteljica. Mati, ki pozna takt, ne bo vpričo svoiih otrok nikoli prinašala na dan napak prijateljev in znancev, ne bo nikoli grdo govorila o služabnikih, še manj pa o očetu svojih otrok. * Pomanjkanje takta pri ženi in materi je pogosto vzrok, da mož zapušča svoj dom ali pa se nerad vrača vanj. Pri dobrih, resnično dobrih ljudeh fe takt prirojen, toda lahko se ga tudi s samovzgojo naučimo. Vselej, kadar bomo hoteli o kom govoriti, moramo samo pomisliti, kako bi bilo, če bi kdo pred veliko družbo razkrival naše oregreške ali slabe navade, mi sami pa bi morali stati pred temi ljudmi osramočeni. Po-man[kanje takta občutijo zlasti otroci pri svojih starših in trpe takrat zase in zanje. Prehladi v pomladanskem času Mnogo ljudi se redno vsako pomlad prehladi. Pozimi so zdravi, jeseni in spomladi pa hitro ujamejo nahod, kašelj ali še kako hujše prehlajenje. Vzrok je v tem, da premalo pazijo na zvišanje in padanje temperature. Ko pridejo toplejši dnevi in s tem prehodna doba iz zimskega v pomladanski čas, moramo na obutev in na obleko malo bolj paziti. Zlasti moramo gledati, da bomo imeli vkljub pomladanskemu dežev ju zmerom suhe in tople noge. Volnene nogavice zamen jajmo s tenke jšimi, snežke zamen ja jmo z galo-šami, vendar se moramo takoj preobuti, če je prišla mokrota skozi čevlje. Spodnje perilo je zdaj lahko iz tani-šega blaga. Nekatere ženske so se zadnja leta že tako utrdile, da nosijo pozimi in poleti enako spodnje perilo. Komur to prija, naj pri tem ostane. Res je, da nam delajo spomladanski prehladi časih dosti preglavic. Kaj naj storimo proti nahodu? Stari ljudje pravijo: Če nahod zdraviš z raznimi zdravili in čaji, se ga znebiš v osmih dneh, če ga nič ne zdraviš, se ga tudi znebiš v osmih dneh. In res je tako. Drugače je pa s kašljem. Če se hudo prehladiš, se te kaj rad loti bronhialni katar, ki je mučen in dolgotrajen. Proti kaši ju pomagajo inhalacije. Vreli vodi dodamo veliko žlico soli in nekaj kapljic terpentinovega ali evkaliptovega olja. Inhalirati smemo zmerom samo zvečer, po inhalaciji pa moramo takoj v posteljo. Razen tega pomaga toplo mleko, pomešano s strdjo, ali pa vrelo mleko, pomešano s kako slatinsko vodo. Čaj iz gabesovih korenin tudi rahlja sluz, da se potem laže odkašljaš. Kadar smo prehlajeni, se moram« varovati prepiha in hitrih menjav temperature. Zato je najbolje, da ostane prehlajen človek doma v primerno zakurjeni sobi. Če nima vročine, mu ni treba v posteljo. Ako se mu bolezen ne izboljša, naj se izkuša dobro prepotiti. S potenjem gredo iz telesa toksini, kašelj se rajši zrahlja in splošno počutje bo hitro boljše. (al) Proti zaprtju in težavam vsled hemoroidov vel jajo že več let kot dobro sredstvo Leopilule vsled svojega točnega učinka, ki je brez bolečine in nikoli ne odpove, vsled popolne neškodljivosti in ker se tudi po trajni uporabi njihova učinkovitost ne zmanjša. Dobiva se v vseh lekarnah. Oglas reg. S. br. 3236 dne 19. II. 1936. Gospodinje, pazite na ^higieno! Če imaš v kuhinji lesena tla, ne pometaj nikoli prej. dokler jih nisi poškropila z vodo. Tako se ne bo mogel dvigati prah. V prahu ie zmerom vse polno klic, zato je vdihavanje prahu tako nezdravo. Skrbi, da bodo spalnice in otroška soba zmerom dobro prezračene. Ne dovoli, da bi mož ali pa gostje kadili v otroški sobi. Spomladi začni otroke utrjevati in jih počasi privadi, da bodo spali pri odprtih oknih. Ne dovoli otrokom, da bi nosili denar, svinčnike, papir in razne druge predmete v usta. Skrbi, da si otroci večkrat na dan dobro umijejo roke in osnažijo nohte na rokah. Ne oblizni znamke, ki jo misliš prilepiti na pismo. Prav tako ne oslini z jezikom pisemskega ovitka. Pomoči prst v vodo in omoči z njim znamko in ovitek. Pomisli, da je imelo pred teboj že mnogo ljudi znamke in pisemske ovitke v rokah. Nikoli ne prinesi na mizo sadja, ne da bi ga bila prej dobro umila. Kozarci Poglejte si enkrat tudi notranjo stran Vaših zob, kajti tu se tvori navadno nevarni zobni kamen ter opravlja svoje uničevalno delo. Sargov KALODONT napravi Vaše zobe ne samo bele, temveč odpravlja tudi zobni kamen. Sargov KALODONT je edina zobna pasta v Jugoslaviji, katera vsebuje sulforicin-oleat dra Braunlicha, neštetokrat preizkušeno sredstvo proti zobnemu kamnu. /4I1 so beli zobje zares vedno zdravi? N&MdricL s+oJtiacL upliva na ves organizem. Dobro sredsfvo za odvajali, ki zanesljivo deluje in ima prijeten okus, je Ogl. res. S. Br.l5244j13.VU. 36 za vodo in vino naj bodo zmerom skrbno umiti in obrisani. Posteljno perilo preobleči vsaj vsake tri tedne. Odstrani iz stanovanja umetne cvetlice, izrezljane okvire in podobno navlako, kjer se prah le prerad nabira. Ne dovoli otrokom, da bi poljubovali pse, mačke in druge domače živali. Snažna gospodinja ima malokdaj bolnika v hiši. (al) Jože Kregar: Zdrava povrtnina zVesela pomlad se zbudila je spet, moj tiček, preljubi kanarček...» Tako se meni Prešernova nuna s svojim kanarčkom, tako ogovarja tudi vrtnarica drobno seme, ko ga zdaj pripravlja za setev... Toda setvi slede le prerada razočaranja! Kriv naj bi jili bil seveda samo in predvsem semenogojec, prodajalec semenja! Toda marsikatero popolnoma zdravo semen je klije in raste na naših lehah boležljivo, ker pač mi ne znamo — sejati! A želimo si vsi le bujne, zdrave povrtnine, zato ji oboje zagotovimo že pri setvi! V skupini kapusnic, torej pri rožnem in zelenem ohrovtu ter karfijoli, pri rdečem in belem zelju, zlasti pa pri ko-lerabici, se kaj rada pojavlja bolezen, ki se ji pravi kapusna buličavost koreninic. Boj proti temu zelo nevšečnemu uničevalcu dobre letine moramo vsekakor pričeti že tik pred setvijo. Kapusnica se krčevito brani, ko jo bolezen napade. In kakor da hoče rastlina prekriti, udušiti bolezensko klico, ko ji pričenja glodati koreninico, na-pravlja kapusnica krog kužne klice sta-nico ob stanici, da jo dosloono zazida, žal, v svojo pogubo. Do prihodnje pomladi je okužena od samo ene bolne rastlinice vsa greda, če pa iz bolne grede presajamo po vrtu, kmalu ni kotička, ki bi ne bil okužen po buliča-vosti. Torej ne le med ljudmi, tudi v gredici so kužne bolezni. Te so zlasti nevarne kultiviranim vrstam zelenjadi in cvetic, ko plevelu ne škodijo dosti. Obolelih, uvelih sadik nikakor ne odlagajmo na kompost, na gnoj ali v razor gredice, ker bi tako le še pomagali razširjati bolezen. Bolne rastline spadajo samo v «ogenj, ki očiščuje Če hočemo \pridelati zdravo povrt-nino, postopajmo kakor zdravniki po zlatem reku: laže je preprečiti ko obolelo zdraviti. Tudi zdravnik odredi še zdravemu človeku, da se da cepiti proti kozam, da dobi injekcijo proti davici. Pa tudi naše kultivirane rastline «ce-pimo», vrtnar bi rekel, «namakamo» v razkužilih, kakor v uspulunu, tillan-tinu Ud. Tako obvarujemo žita pred rjo in snetjo, cvetice in povrtnino pred raznimi gnitji, rjami in drugimi bakte-rijalnirni obolenji. Saj se le neradi spominjamo opustošenja, ki so ga talne klice napravile v nasadu aster, slabega pridelka na skoraj brezlistnih paradižnikih, obolelem grahu in fižolu ... Raz-kuževati moramo vsako leto in po vsaki setvi, da ohranimo zemljo za ves čas zdravo. Pripravimo si raztopino uspu-luna, ki ga prodajajo trgovine s semenjem (na 1 liter vode 2 grama uspulu-novega prahu). Povrtninsko, cvetlično ali žitno seme pretresemo d vrečice iz gostega blaga in namakamo te napolnjene vrečice pol ure v raztopini uspu-luna. Nato razgrnemo razkuženo seme po pivniku, da se osuši. Zemljo v gredici, v kateri so doslej rastle obolele ka-pusnice, premenjamo z zdravo prstjo ali pa jo dobro premočimo z omenjeno raztopino uspuluna, in sicer teden dni, preden se jemo. Če je tudi njivska prst oziroma prsi grede, v katero presadimo v sejalnici vzgojene sadike, okužena, potem tudi tu nekaj dni preden sadimo, napravimo luknje, v katere sadimo, in jih zalijemo z raztopino uspuluna. To raztopino vlijemo tudi v posodo in dodamo nekaj gline, potem pa v to mehko kašo potaknemo sadike kapusnic prav do srca in nato sadimo. Tudi očistimo gredo vsega plevela, zlasti pa porujemo plešca, ker se tudi njega prime buličavost in jo tudi razširja. Seveda pa povzroča bolezensko odebeljenje korenin in stebla pri kapusnicali razen glivičnih tudi še nekaj živalskih škodljivcev, ki jih seveda ne uničujemo z namakanjem, ampak spet z drugimi sredstvi. Predvsem pa je dobra, zagnojena zemlja vselej najboljši zdravnik, ker le iz nje in v njej se utrjuje tisto, čemur pravimo dobra konstitucija, ki po svojih skriv-nih močeh uničuje zle sile, da dobi v vrtu prostora bujno zdravje naših ljubljenk. Jože Kregar: Že kliče pomladno sonce ... Spet se vrača, mukoma sicer in v presledkih, mehka modrina neba, pretkana od belih meglic in mladega sonca. Čeprav žde še v temni kleti, v zabojčkih in zavitkih rastline, vendarle čutijo korak pomladi, odganjajo brste in hočejo k svetlobi. Zdaj jim že skoraj moramo ustreči, a prehod od teme na svetlo izvršimo v oblačnem dnevu ali pa prekrijmo za nekaj dni cvetice s papirjem. Kleti prezračimo, da ne plesnijo gomolji dalij in gladijol, ki čakajo tam do srede aprila na svoj pravi čas sajenja. Hor-tenzijam prav zdaj najbolj prija presajanje. Denemo jih v lonec, ki je za centimeter širši od lanskega, zemlja pa naj bo rahla in močna, na lonec prsti pa pridamo za poboljšek še žlico rožene moke. Če hočemo imeti hortenzije modre, primešamo zemlji nekaj železnih opilkov, vendar dajo ti modro barvo samo rožnatim, ne pa tudi belim hor-tenzijam. Pri presajanju hortenzij ne smemo poškodovati vrhnjega popja, sedečega na lesenih vejicah, tudi ne smemo teh vejic krajšati, obrezati, ako hočemo cvetje, ker le ti popki imajo že v sebi pripravljen cvet. Če so vejice predolge, jih navežemo na paličice in jih šele potem, ko odeveto, prikrajšamo. Sredi marca pregledamo še čebulice amarilisa, gomolje begonij, gloksinij in drugih cvetic, izrežemo nagnite dele in pokrijemo z oglenim prahom. Tiste, ki so le že preveč odgnale, posadimo v lonček, ki je napolnjen na polovico z dobro, a ne sveže zagnojeno zemljo in na polovico s šotnim zdrobom, in poveznemo na poganjek klijoče gomoljnice kozarec, ki dopušča svetlost, a brani izsuše-nje. Ob robu pa je plitek jarček za zalivanje, kamor nalijemo vsakih 4—5 dni mlačne vode. Kozarček naj pokriva ka-lečo cvetico, dokler se ne pokažejo prvi listi. Seveda so stale rastoče gomoljnice vse doslej v poltemi, ko pa dobe liste, jih previdno postavimo k svetlobi, kozarček pa dvigujemo nad njimi s pod-laganjem kamenčkov. Amarilise pa zda j, ko se ob strani že kaže nov poganjek, pustimo v stari prsti, sicer se poganjek osuši. Ko odeveto, pa dobe novo prst. Tudi listnate kakteje so skoraj čez noč odprle rožnate cvetove. Zato jim zdaj redno zalivamo, za priboljšek pa dobe vsak teden gnojnice ali umetnega cvetličnega gnojila. Toda teh kaktej pa prav tako, kakor znane božične kakteje, ne smemo prav nič obračati, ko pokažejo popke, sicer jih otresejo. Vedno naj bodo na istem mestu in o istem položaju obrnjene k svetlobi, dokler ne zacveto. Azaleje ne smejo, dokler cveto, pogrešati vode. A male živalce, trips, ki jih napadajo, preganjamo že s tem, da stoji azaleja na kolikor mogoče hladnem in da jo varujemo pred direktnim soncem. Na mizico pa postavimo plitko vazo, da denemo vanjo prve pomladne cvetice, ki naj nam odslej stalno zaljšajo bivališče. Zlasti o Veliki noči naj bo med nami tudi šopek cvetic, šopek nežnih pozdravov zmagovite Vesne, upodobljene v prazniku Vstajenja. «Moja hiša, moja svoboda* — to je ideal vsake gospodinje Da bi imel svojo hišico, — to je želja vsakega malega človeka in to željo nosi s seboj vse življenje. Željo za lastnim domom občuti tudi vsaka gospodinja, ki se zaveda, da bi se mogle vse njene sposobnosti za delo, vse njene skrbi za udobnost doma in zadovolj-nost njenih dragih razviti le v domači hiši. In vendar je prav za prav le malo ljudi tako srečnih, da se jim ta želja uresniči. Malo je takšnih, ki bi si lahko z varčnostjo in delom kupili svoj dom. Izdatki za življenje so tako veliki, da si povprečen človek ne more pritrgati večje vsote za zidanje doma, a kredit za zidanje dobi samo tisti, ki že ima nekaj kapitala kot jamstvo za posojeni denar. Brez denarja si tudi s še tako vnetim varčevanjem ne moremo zgraditi doma, pač pa bi se to lahko zgodilo s primerno denarno podporo, ki bi se vračala v majhnih obrokih. Dosti je družin, ki bi lahko sezidale svojo hišo, če bi dobile kredit za zidanje in bi potem dolg odplačevale, namesto da plačujejo stanarino po tujih hišah. Ti ljudje bi lahko prišli do svojega doma in bi zagotovili sebi in svojim stanovanje, ki bi jih čez nekaj let stalo le še malenkost. V drugih državah, zlasti v Češkoslovaški, oblastva pomagajo tem ljudem. Dajejo uradnikom in stalnim uslužbencem posojila za amortizacijo, mesta pa jim poceni prodajajo zeml jišča. Po istem vzorcu so zrasle cele kolonije manjših hiš naenkrat, in zato so bile razmer an poceni in hitro zgrajene. Tudi zasebna podjetja v tem pogledu ne zaostajajo, ampak omogočajo svojim uslužbencem in delavcem, da pridejo poceni in z lahkoto do svojih domov. Ob robu velikih mest in tovarn so nastale naselbine majhnih domov, polne zelenja, z vsem potrebnim udobjem, in ta naselja so potem kmalu zvezali s pomočjo prometnih sredstev s središčem mesta. V teh domovih žive zdaj zadovoljne gospodinje s svojimi otroki. Ni se jim več treba ukvarjati s tujimi stanovanji v kričavem in prenapolnjenem mestu. Tu imajo možje po svojem dnevnem delu priložnost za udej-stvovanje v gospodarstvu in nič več se jih ne loti želja, da bi šli v kavarne ali zabavišča. Otroci lahko skačejo po ulicah in po igriščih ter so dosti bliže solncu in čistemu zraku kakor sredi mesta. Tudi pri nas bi bilo treba na to stran nekaj ukreniti, ker naši siromašnejši ljudje ne morejo priti brez tufe pomoči do lastnih hišic. Kako zelo bi bili ti domovi potrebni, se je zlasti videlo takrat, ko so se zaprla okenca denarnih zavodov za skromne vloge siromašnej-ših ljudi. Njih denar bi ne bil izgubljen ali bi pa vsaj ne ležal brez koristi mrtev v denarnem zavodu, ako bi bila tem ljudem prej dana možnost, da si z manjšim kapitalom priskrbe večjega, ki bi jim omogočil zidanje doma. Na zidanje takšnih domov bi bilo potrebno misliti v sedanjih časih, ko je gradbena kriza še zmerom v razmahu. Oblastva bi morala dati kredite za zidanje majhih hiš in na ta način ustvariti domove skromnim varčevalcem ter dati dela mnogim brezposelnim delavcem. V naši založbi so izšle tri knjige, ki jih je spisal ing. arh. Rado Kregar, profesor Srednje tehn. šole, in sicer: «Naš dom», «Kaj moram vedeti, kadar si gradim svoj dom» in «Naš dom, kako ga zgradimo«. Vse tri knjige imajo 300 strani in 282 slik, načrtov, skic, proračunov itd. Te tri knjige Vas pouče, kako si lahko za majhen denar zgradite lastno hišico. Vse tri knjige dobite za polovično ceno 45 din. Pišite upravi Ljubljana, Dalmatinova 8. ospodinjstvo Sestavljanje gospodinjskega proračuna Mnogokrat se gospodinji zgodi, da skuha proti svoji volji premalo ali preveč, da jo jed preveč stane ali pa da je zaradi varčevanja kupila slabo blago, ki ni tako izdatno kakor bi moralo biti. To je tudi vzrok, da jedi ni tako dobra, kakor bi bila, ako bi bila bolje izbirala. Če nima to razen trenutne jeze nikakršnih hujših posledic, bi se še nekako dalo prenesti. Toda če se to pogosto zgodi, postanejo vsi domači Na 060 tega ne morete poznati. Tudi pri Kneippu ne morete na oko poznati, da je osla/en in tiafio dobro je osla jen. Kafior Hitro ga pa potiasite, tafioj to spoznate. Zahtevajte zatorej vselej samo za-vitite s slitio župnika Kneippa ! Samo v teti zavittiiti, M so iz fiartona, je prava KNE1PPOVA sladna kava. Kneippova sladna tiava ima posebno slajen oftus in je v vsakem gospodinjstvu čislana pijača. nezadovoljni in ta nezadovoljnost ostane lahko trajna, zlasti če se zgodi razen tega še to, da žena okoli dvajsetega v mesecu nima več denarja, ker ni znala pravilno gospodariti. Zaradi tega je nastalo v družinah že obilo tragedij. Če ima mož svojo ženo rad, utegne v takšnih primerih obupati, ker ne ve, kam naj se obrne, da si prisluži še kaj denarja. Če bi dandanes vsaka žena to pomislila in se pripravila na svoj poklic, bi se v zatonu ne čutila kakor sužnja, postala bi dosti samostojnejša in lahko bi bila tudi ponosna, ker bi s svojim delom pomogla k napredku in zado-voljnosti svoje družine. Že preden se žena poroči, bi morala nekako zvedeti, koliko denarja bo imela v zakonu na razpolago. Mora si napraviti nekakšen proračun oziroma razpored, kako bo denar razdelila, in si mora ustvariti celotno sliko življenja, kakršno ji bodo nudili dohodki njenega moža, potem pa pomisliti, ali si bo lahko s tem denarjem ustvarila srečen dom in ali se bo lahko, če bo potrebno, odrekla čemu takemu, kar je lahko doana dobivala. Šele če bo v tem oziru vse preračunala in če bo z za-dovoljnostjo stopila v zakon, se bo lahko vživela v svoj položaj in se bo znala odreči tudi temu, česar ji možev dohodek ne bo mogel dlati. Dobra gospodinja mora v svojem proračunu upoštevati vse izdatke. Jed in obleka, to še ni vse. Treba je računati tudi na zabavo in razsvetljavo, na drva in premog, na eventualno služkinjo, na ostale hišne izdatke, na zdravnika in naposled na majhno vsoto, ki jo je treba na stran deti, če kdo oboli. Ne moremo se na široko razpisati o tem, koliko je treba denarja 7,a to ali ono, ampak boni; nekoliko bol j obdelala samo na jvažnejšo postavko v proračunu vsake gospodinje — postavko za hrano. Od celotnega dohodka, pa naj bo že možev ali skupen, vzamemo 36 % za hrano. To se pravi, dal moramo naj- HER5AN Gospa} t CAJ Ne bodite neprijateljica sama sebe! Mar ne yeste, da je M EKS AM-caj pri obolenjih želodca, jeter in ledvic dobro sredstvo? Obolenja ob premeni in bolečine pri mesečnem perila (menstruaciji) ublaži HERSAN-čaj! Ali Vas ovira debelost? Ali hočete biti vitki? 1'otem pijte HERSAN-čaj! Čemu bi trpeli bolečine zaradi revmatizma in protina, če ni treba? HERSAN-čaj je sredstvo, ki Vam lahko olajša muke. HEPSAN-čaj pomaga pri poapnenju ži 1 (arteriosklerosi) in zlati žili (hemoroidih). HERSAN-čaj se dobiva v vseh lekarnah samo v originalnih omotih. Zahtevajte brezplačno brošuro od tvrdke RADIOSAN, Zagreb, Dukljaninova ulica 1 Reg min. soc pol. in nar. štev. »9 434/3. manj tretjino dohodkov določiti za hrano, če hočemo, da bo naša družina zadovoljna. Ta vsota seveda ne bo povsod enaka, ker se bo lahko v dtružinah z večjimi dohodki bolje kuhalo kakor v družinah, kjer malo zaslužijo. Razen tega je odvisno tudi od gospodinje, kakšna bo kuhinja. Dobra gospodinja zna skuhati z malenkostnimi izdatki dobro kosilo, medtem ko druga z dosti večjim denarjem nič ne naredi. Glavno je, da je hrana zdrava in tečna, z večjimi ali manjšimi dohodki pa jo lahko izboljšamo. 1 JEDILNI LIST ZA TEDEN DNI. Ponedeljek. Opoldne: 1. Goveja juha z rezanci. 2. Govedina. Pražen krompir. Mrzla drobnjakova omaka (334). Zvečer: Leča s kisom in oljem. Ocvrta jajca. Torek. Opoldne: 1. Kisla repa. 2. Polpeti v paradižnikovi omaki. Špageti. Zvečer: t. Sirovi cmoki. Solata. 2. Kompot. Sredla. Opoldne: 1. Prežganka. 2. Nadevana zeljnata glava. Dušen riž. 3. Pomarančni puding. Zvečer: Močnik z mlekom. Četrtek. Opoldne: 1. Fižolica s klobaso. 2. Krompirjev kolač s sadnim sokom. Zvečer: Szekely-guljaž. Petek. Opoldne: 1. Mlečna juha. 2. Rezanci z orehi. Kompot. Zvečer: Slanikova solata. Sobota. Opoldne: 1. Goveja juha z o h ro v -tovim ponvičnikom (68). 2. Govedina. Rdeče zelje. Krompir v oblicah. Zvečer: Koruzni žganci z mlekom. Nedelja. Zvečer: Gnjat. Kisle kumarice. Opoldne: i. Zdrobova juha. 2. Goveja pečenka. Makaroni. Solata. 3. Pariška bomba s kremo. Velikonočna sobota. Opoldne: 1. Krompirjeva juha z rižem. 2. Ocvrta riba. Solata. 3. Osja gnezda (423). Zvečer: Šunkove omlete. Solata. Velikonočna nedelja. Opoldne: 1. Kruhova juha z jajcem. 2. Pečena gos. Mešana solata. 3. Potica. Kompot. Zvečer: Šunka. Hren ali gorcica. Trdo kuhana jajca. Potica. Čaj. Številke v oklepaju pomenijo številko recepta v naši kuharski knjigi «Kako naj kuham*. Za debelo natisnjena jedila prinašamo recept. Sirovi cmoki. 6 dkg masti dobro vmešamo, potem pa dodamo 3 ja jca, 25 dkg pretlačenega sira, 10 dkg1 pšeničnega zdroba, nekoliko kisle smetane in malo soli. Ta zmes naj počiva tako dolgo, da se zdrob napne (nekako 2 uri). Iz tega naredimo cmoke, tako da pridenemo čisto malo moke, in jih kuhamo v slanem kropu 10 minut. Ko so kuhani, jih poberemo iz vode in zabelimo z mastjo ali pa s presnim maslom, na katerem smo zarumenili drobtinice. Nadevana zeljnata glava. Glavo belega zelja (nekako 1 kg težko) dobro osnažimo, izrežemo štor in jo izdolbemo, da je ostane okoli samo za eni palec. Zelje, ki smo ga izrezali iz sredine, zrežemo na tenke rezance in jih potem še sesekljamo. Zdaj scvremo 10 dkg sesekljane prekaiene slanine, za-rumenimo na njej majhno na drobno sesekljano čebulo, pridenemo za noževo konico sladkorja ter vse še enkrat do- Glej, kako so zdravi Pokaži svoje zobe, mala Eva! i jn t>eli po Chlorodontu. Vse moderne matere vedo, da je treba mlečne zobe skrbno negovati, če hočemo, da postanejo trajni zobje zdravi in močni. Mati, daj svojemu otroku zobne paste Chlorodont, ki je s svojim mikroskopsko finim čistilnim jedrom in prijetnim okusom posebno otrokom primerna za nego zob. Peneči ali ne peneči se Chlorodont, obe kvaliteti sta enako dobri. Domači proizvod. OflM ji registr. pod S. Si. 1675 od 17. XII 1936. bro prepražimo. Potem stresemo v kožico sesekljano zelje, ščepec soli. popra in kumine ter dušimo vse skupaj tako dolgo, da postane zelje mehko. Ko se zel je ohladi, mu primešamo 20 dkg sesekljanega sirovega prekajenega mesa, 20 dkg sesekljane govedine, 1 jajce, majhen strok strtega česna in ščepec sesekljanega peteršilja. Nazadnje polijemo še toliko belega vina ali pa vode, da je zmes sočna, in nadevamo potem z njo votlo zeljno glavo. Odprtino pokrijemo z zeljnim listom in s tenko plastjo slanine ter postavimo glavo z odprtino navzdol v primeren lonec, jo polijemo z dvema žlicama vročega presnega masla in s četrtinko vode, osolimo in dušimo 60 do 70 minut v pečici. Sempatja polijemo še kanec vode. Preden nesemo jed na mizo, razrežemo glavo kakor melono in jo obli jemo s sokom, ki smo mu primešali nekoliko paradižnikove mezge. Po «Wiener Kiiche». Pomarančni puding. Najprej dobro vmešamo 7 dkg presnega masla, 7 dkg sladkor ja in 4 rumenjake. Potem pridenemo sok in drobno sesekljan olupek od ene pomaranče, primešamo nato 6 dkg drobtin in 7 dkg olupljenih in zmletih mandeljnov, nazadnje pa še sneg iz 4 beliakov. Puding kuhamo v sopari kake tri četrti ure in ga serviramo potem s punčnim polivom. Punčni poli v. 3 jajca, 1 dkg sladkorja, tri desetinke litra mrzlega čaja, tri žlice ruma, sok od ene limone in ene pomaranče zmešamo in stepamo tako dolgo nad ognjem, da zavre. Fižolica s klobaso. Četrt kilograma fižolice (belega drobnega fižola) namočimo prej ta večer in jo pristavimo drugi dan v mrzli vodi, pridenemo žlico masti in, če jo imamo, še žlico masti od pečenke, lavorjev list, majhno čebulo, sesekljanega peteršilja, soli, lahko tudi nekoliko paprike in meseno klobaso ali pa kos prekajenega mesa. Vse skupaj do kraja skuhamo in še vroče serviramo. Krompirjev kolač. Najprej vmešamo 3 rumenjake, 12 dkg sladkorja ter sok in sesekljani olupek od pol limone. Nato primešamo 30 dkg kuhanega, pretlačenega in ohlajenega krompirja, 3 dkg zmletih mandeljnov, 3 dkg rozin, trd sneg iz treh bel jakov, za noževo konico pecilnega praška in 2 žlici moke. To zmes spečemo v dobro namazani posodi za torte. Ko je kolač pečen, narežemo še toplega na rezine in polijemo s toplim sadnim sokom. Szekely-guljaž. Na masti opražimo 15 dkg na rezine zrezane čebule, pridenemo nato nekoliko paprike in tri četrti kilograma na kocke zrezane svinjine, posolimo in opo-pramo. Ko je meso na pol mehko, pridenemo pol kilograma kislega zelja, za-lijemo vse skupaj z vodo in dušimo dalje tako dolgo, dokler ni meso popolnoma mehko. Nazadnje pridenemo še eno desetinko litra kisle smetane. H gu-Ijažn serviramo lahko kruhove ali pa krompirjeve cmoke. Slanikova solata. Štiri slanike namakamo nekaj ur v vodi. Nato jih osnažimo, podolgem razpolovimo, potegnemo iz njih glavno kost ter jih zrežemo na majhne koščke. V skledo denemo plast kuhaneea krompirja (1 kg), ki smo ga narezali na rezine, nato slanike, povrh pa natresemo nekoliko sesekljanega kopra in polijemo vse skupaj z omako. Omaka. Kozarec olja, dve desetinki litra kisle smetane, nekoliko mesne juhe, kisa in ščepec soli zmešamo in polijemo čez krompir ter počakamo tako dolgb, da popije krompir omako. Pariška bomba s kremo. 10 dkg presnega masla, 10 dkg pogrete in zmehčane čokolade, 6 dkg sladkor ja dobro vmešamo, potem pa pridevamo po malem 5 rumenjakov ter mešamo to zmes tako dolgo, da se peni. Nato naredimo iz 5 beljakov trd sneg in mu potem primešamo 4 dkg sladkorja ter ga še enkrat stepemo. V penasto zmes primešamo najprej samo toliko snega, da jo razrahlja, potem pa še sneg, kar ga je ostalo, in nalahno tudi 10 dkg ostre moke. To zmes stresemo v namazano in potreseno posodo za puding, da sega za prst pod rob. Posodo za puding postavimo potem v pekačo na obroč, da se ne prevrne, in jo porinemo v srednje-vročo pečico. Vratca pečice naj bodo kakih 15 minut samo priprta, da puding lepše naraste. Potem zapremo vratca in pečemo pudijig še približno 55 minut. Ko se ne pozna več prst, če pritisnemo na puding, je pečen. Nato zvrnemo puding na cedilo in ga postavimo za 24 ur na hladno. Na širši strani te bombe od-režemo potem prst debelo plast za pokrov, bombo pa izdolbemo in napolnimo s kremo. Krema. V kotličku zmešamo 25 dkg zdrobljene čokolade in čert litra sirove sladke smetane ter mešamo ves čas na zmernem ognju, dokler ne zavre. Ko krema dvakrat prevre, jo postavimo v mrzlo vodo, da se popolnoma ohladi. Ko je hladna, jo spet stepamo kakih 5 minut s stepalnikom, da se peni, in z njo takoj nadevamo bombo, ki smo jo deli nazaj v posodo za puding, in sicer zato, da ohrani lepo obliko. Če nam zmanjka kreme, napolnimo bombo do kraja z izrezki, ki smo jih narezali na kocke. Potem pokrijemo bombo z odrezanim pokrovom in jo postavimo za približno eno uro na hladen prostor. Nazadnje namažemo bombo na tenko z mezgo in obli jemo z gostim, toplim čokoladnim ledom. Nekoliko tega leda denemo v papirni zvitek, ki ima na dnu luknjico, skozi katero brizgnemo po vrhu bombe nekaj neenakomerno razporejenih črt, in sicer šele potem, ko se je led že nekoliko posušil. Na sredo bombe pritisnemo višnjo, okrog pa položimo nekaj poševno narezanih in s sladkorjem potresenih vršičkov angelike. Po «Wiener Kiiqhet. Glej jedilni list v štev. 2, stran 87. Scherkovi Nasveti Puder, ki se obdrži, je «Scherkov Mysticum puder*. Ta puder prekaša vse druge s svojo sestavino in ker je nedosegljivo fin in duhteč. Prekrasna usta po obliki in barvi da Scherkovo rdečilo za usta, ki pa ni kričeče. Gospa! mnogo bolj Vas bo ljubil, če mu ublažite nepri-jetnosti pri britju. Nabavite mu cTarr vodo», ki ne učinkuje samo antiseptično, marveč naprevi kožo tudi gladko in nežno v SCMErR PARIŠ • NEW YORK Scherkova voda za nego lica. Pomagala bo tudi Vam, a samo pri redni uporabi. Lice čisti od za -jedalcev ter mu daje svež in mladosten videz. Dobi se v vseh boljših strokovnih prodajalnah za ceno Din. 18.-, 35.-, 56.- itd. Pošljem Vam prav rad vzorec,če pošljete svoj nasiovtvrdki vit Schon, Za-Jelačieev trgi. priložite Din. 3.-znamkah štrasburški guljaž. 25 dkg pljučne pečenke zrežemo na majhne koščke. Potem opražimo na masti precej na drobno zrezane čebule, pridenemo žlico kisa, noževo konico paprike, popra, kumine, nekoliko ingvera, muškatovega oreška, meso in dva osna-žena paradižnika ali pa nekoliko paradižnikove mezge. Vse to dušimo eno uro počasi v lastnem soku. Nato dodenemo še 25 dkg na kocke zrezane svinjine in kozarec rdečega vina. Ko se vino po-kuha, pa pridamo še 25 dkg teletine. Če je treba, zalijemo meso še malo z juho, toda ne preveč, da ostane omaka gosta in okusna. Ko je meso čisto mehko, dodamo še na koščke zrezanega krompirja, ki ga prav tako skuhamo do mehkega. Potlej razžvrkljamo v rdečem vinu žlico moke, zlijemo to v omako in še enkrat prevremo. Guljaž moramo ser-virati čimbolj vroč. Orehov puding s šodojem. Iz 4 beljakov stepemo trd sneg, v katerega denemo 10 dkg sladkor ja in 5 dkg zmletih orehov (lahko tudi mandeljnov ali pa lešnikov) in vse rahlo premešamo. To zmes stresemo v dobro poma-zano in potreseno posodo za puding in jo kuhamo v sopari pol ure. Ko je puding kuhan, ga oblijemo z vinskim šodojem in takoj serviramo. Pod imenom «Kneipp» se prodajajo različne pomaredbe «Kneippove sladne kave*. Izkušena gospodinja kupuje in vzame samo originalne zavitke s sliko dobro znanega župnika Kneippa! Zapuščinska. «Slišal sem, da je gospod Keber vse zapustil ubožnicib «To je lepo. In koliko ie zapustil?« «Sedem otrok.» Večerna molitev. «Ljubi bogec! Poglej v čitanko na strani 68. Amen. Lahko noč!» O K X |e značka priznanih testenin. Go-soodin e. ako hočeta štediti, kupujte samo testenine Katera oosoodinja ne pozna kvalitativno najboljših testenin In še polno drugih preinosti imajo testenine Gospodinje, zahtevajte vedno samo testenine O K X Dobite jih v vseh špecerijskih trgovinah Priporočilo. Tujec: ^Oprostite, ali se v temle hotelu dobro spi?* Domačin: «Prav dobro. Že celo uro trkam in razbijam, pa mi nihče ne odpre.» Saksofonist: «Rad bi imel toliko denarja, da bi mi ne bilo treba več pihati tu skozi!» Sosed: «In jaz bi rad imel ta denar, da bi vam ga dal.» Upnik zaloti svojega dolžnika v kavarni, ko pije vino: — Tako torej! Nalivate se lahko, nalivate! Dolga pa ne morete plačati! — Kdo vam je pa rekel, da bom tole vino plačal? — Mama me je poslala vprašat, ali bi nam dali na upanje kilogram masti in pol kilograma mesa. — Zakaj pa mama ni sama prišla? — Ona je šla vprašat drugega mesarja. Banovfnska tkalnica bosenskih in perzijskih preprog v Sarajevu Vam nndi svoje prvovrstne ročne izdelke tudi na dolgoročno odplačilo. Pismena naročila na naslov: Tkalnica v Sarajevu, ulica 6. novembra, št. 11, ki daje tudi vse ostale informacije. Prodajalnice: Zagreb, Gunduličeva št. 8; Beograd, Knez Mihajlova št. 53; Dubrovnik, Plača kralja Petra. Nove nagrade so razpisane v « Ž e n i in domu» št. 2, stran 76 Vsem, ki se hočejo dobro odpočiti, na znanje, da je na žimnicah iz Master-love žime najslajše spanje. Predilnica za žimo Stražišče pri Kranju Zahtevajte brezplačne vzorce in ponudbe. Vilko Masterl KLIŠEJE ENO IN VEC BARVNE JUGOGRflFIKP LJUBLJANA, SV. PETRA NASIP 23 Naročnina za list s krojno prilogo in 5 gospodinjskih knjig: za vse leto Din 105.—, za pol leta Din 54.—, za četrt leta Din 27.—; za Ameriko in inozemstvo dolarjev 5.—; za Italijo Lir 70.—. Posamezna številka Din 5.—, krojna priloga Din 2.—, gospodinjska knjiga Din 80.—. Deset broširanih leposlovnih knjig Din 100.—. Vezava Din 60.—. Dosot broširanih rodbinskih knjig Din 67,—, Vezava Din 60,—. Rokopisi se ne vračajo. Izhaja vsakega 1. v mesecu. Odgovorna urednica Rija Podkrajškova v Ljubljani. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Dalmatinova ul. 8/1. Tel. 21-32. Tisk Delniške tiskarne d. d. v Ljubljani. Predstavnik: Josip Štrukelj v Ljubljani. Imela sem vse~razen Igralec dandanašnje dobe. Ravnatelj: « Torej lirski tenorist, pravite, da ste? Kaj pa višine, vam ne delajo težav?» « Sploh ne, prosim!» Ravnatelj: «No, prav! To mi je zelo važno, ker pri meni boste morali nositi premog iz kleti v četrto nadstropje!> Najlepši okras sobe je knjižna omara z Jepo in okusno vezanimi knjigami. — Lepo vezavo, od preproste do najfinejše, Vam oskrbi knjigoveznica JOŽE ŽABJEK LJUBLJANA, DALMATINOVA ULICA STEV. 10 Telefon 24-87 Izdelava vsakovrstnih trgovskih knjig po naročilo, kakor tudi vseh drugih v to stroko spadajočih del. Lastni črtalni stroj. LJUBEZNI Tragična zgodba žene, žejne ljubezni, ki je iskala sorodno dušo »Vse sem imela, kar si žena more želeti — denar, dragocenosti, drage obleke — vse razen ljubezni. Občutila sem se nesrečno in zapuščeno in naveličala sem se samotnega življenja po razkošnih hotelih. Noben moški me ni snubil in vedela sem tudi zakaj: imela sem strašno slabo polt. Koža je bila pokrita z zajedalci in razširjenimi znojnicami. Kar sem poizkusila zoper to, nič ni koristilo. Takrat sem po nasvetu svojega zdravnika preizkusila belo kremo ffiSšifc^jDi Tokalon. Ze v nekaj dneh je bila koža bolj sveža in jasna. V tednu dni so vse BT^L.i. I razširjene znojnice z zajedalci vred izginile in koža je bila gladka, mehka in bela. Kmalu sem se poročila z možem po glasu svojega srca.« Bela krema Tokalon (ki ni mastna) vsebuje prečiščeno smetano in oljčno olje. Te sestavine predro v znojnice in spravijo na površje globoko skrito nesnago, do katere mil" in voda ne moreta priti. Druge sestavin« bele kreme Tokalon pa redijo in pomlajujejo kožo, strnejo razširjene znojnice tei tudi najtemnejšo in najodpornejšo kožo v treh dneh napravijo mehko, belo in gladko. Celo žene srednjih let lahko dobijo svežo lepo polt, s katero bi se mogla ponašati vsaka mladenka. Uspešni rezultati so zajamčeni, ali pa se denar vrne. za ročna