POŠTNINA PAVŠALIRANA
Prijeten kotiček, ki ga je izdelala renomirana tvrdka I. I. NAGLAS, Ljubljana, Turjaški trg štev. 6
Prva knjiga: «Za pridne roke — šivanje* je priložena
1932. SEPTEMBER.
akšno pohištvo otrebujete Vi?
Vsem tem željam ustrezajo izdelki tvrdke
Moderno lepo
praktično
iz suhega, mirnega lesa in primerne cene
NTON ZALOKAR
Št. Vid nad Ljubljano
Takile so zavitki pravih
doutctiiU izdelkov
jugoslovanske tvornice Dr. A. Oetkerja
_»_

pecilni prašek
Zakonito zaš&ten pod imenom
9
Dr. Oetker-jev
1
PRIP0NOCEI
Vsebina Hega' zavojčka unorabllena po pnostrajiskctr,'navodilu. da 5 k« vkoha-
nega'' sokovja, kumaram in sllinemn *	ia •> labraat n!ih kvatjeai« po
olesnobi ter kisanio.
»vsebule-rmoSi barve : enega- rumenjaka
s Bactamid-; se koristno doda vsaki rnoS,-f naffij«dt'ittit>eciv«i!3?osebB!>' »mcietam,
(nadomestek za jajca)
od Dr. Crata in Dr. Oetkerja
Mdom&ajunoe za lp|e testa In
m
: jSif
pAlfJE
j- i "spodinjo.
Dr. Oetkerjevi šartlji kakor tudi pudingi, kreme In drugI Izdelki se dobe v vseh trgovinah
* '
<9aa^MM i /	*

'A 2i/
Lepi jesenski dnevi prihaj a j o
in potrebno je, da si preskrbite toplejša oblačila zase in za svoje drage. — Pri nas dobite veliko izbiro po Vašem okusu. — Oglejte si zalogo
DRAGO GORUP & Cov Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 16/1. hho Del. tisk. [Bambergi. Telefon 32-33.
VSE. KAR STE SHRANILI*	jBT^SSFiB a ČBiBiSttS?BMff/SV0HKHKM3HB *UDOHfl< 1 1 ^iiiiiHm
zimsko obleko, ki ste jo odložili, volneno perilo, svitre, nogavice, preproge, Vam aničijo v kratkem času molj. Zato kupite Še danes H fl f*] P1 Fll fl 1 z; lekarni ali drogeriji L! !l3 LiJ Lk! LL L3 S ki Vam uniči prav vso zalego.	
Lahko pa naročite 0000 P pri Chemotechni, d. z o. z. v Ljubljani, Mestni trg št. 10 (Skabernetova hiša, na dvorišču).	
SVOJE OBLEKE OHRANITE VčDNO KOT NOVE, AKO JIH DASTE
KEMIČNO ČISTITI ALI BARVATI	VTOVARNI J O S. REICH
IZVRŠITEV V 2 4 URAH.	LJUBLJANA, POLJANSKI NASIP 4-6
ČE HOČETE, DA BO VAŠA DECA ZDRAVA
POTEM POMNITE, DA JE
ZAHTEVAJTE JO PRI SVOJEM TRGOVCU!
yPRAŠUdEM
I	Ti odgovarjaj
Odgovori
Bolniško zavarovanje. Ako postrežnica ni imela več ko po Din 200— na mesec, Vam je ni bilo treba prijaviti Okrožnemu uradu v zavarovanje. L. K.
Skrb za sina. Vaš sin je sedaj v pubertetni dobi in postaja iz otroka fant. To so tako imenovana nerodna leta. V tem času so vsi otroci bolj ali manj podvrženi notranjim duševnim izpremembam. Da bi ravnali s fantom grdo, Vam odločno odsvetujem. Vsak otrok potrebuje v takem času svetovalca. In kam naj se otrok obrne, kadar je razdvojen, kakor na mater. Zato ga sedaj poučite o vsem, kar še ne ve, da ne bo delal neumnosti. Z resno besedo ga navajajte k delu. Ko bo ta prehodna doba v kraju, bo Vaš sin gotovo zopet dober dijak. R. P.
Hudobni sosed. Ako Vam senca sosedovih topolov dela škodo, lahko dosežete, da bo moral sosed drevje posekati. Svetujem Vam pa, da se s sosedom poravnate, to je najboljši izhod. Lepa beseda lepo mesto najde. In videli boste, da bo sosed na prijazno besedo topole posekal.
Obrtna pravica. Po obrtnem zakonu ne morete izvrševati samostojnega obrta, ako nimate učnega izpričevala. Stopite k sreskemu poglavarju in mu razložite svoj položaj. Mogoče bo našel izhod, da Vam ne bo treba ustaviti obrta.
Vprašanja
Ali je lepotičje potrebno? Moja hči je poročena z zdravnikom, ki zahteva od nje, da se zaradi zunanjega videza lepotici. Čeprav se moji hčerki šminka in puder upirata, pa vendar oboje uporablja, da ustreže možu. Meni se pa kot preprosti ženi neumno zdi, da se človek umetno polepšava. Kaj je za boljše kroge lepotičenje res tako nujno potrebno?
Ločitev zakona. Zaradi nevzdržnih razmer sem vložila tožbo za ločitev zakona. Sedaj mi hoče mož sedemletnega sinka vzeti. Kaj naj storim, da se to ne ^godi?
Hranilne vloge. V neki hranilnici imam večjo vsoto denarja. Ker se pa bojimo da bi denarja ne izgubila, sem hotela vlogo dlvigniti. Hranilnica mi je pa neče izplačati, čeprav sem jo o pravem času odpovedala.
O d g o v o r. Ako denarja ne potrebujete, ga le mirno pustite v hranilnici. Zavod, ki ste nam ga navedli, je povsem varen, saj jamči zanj občina z vsem premoženjem. Prav nič ne boste izgubili. Če ga pa dvignete in kje shranite, Vam ga lahko kdo ukrade, pa tudi obresti ne bo nobenih. Ravno zaradi tega, ker so nekateri nerazsodni ljudje začeli dvigati vloge, je moralo priti tako, da se ljudje prisilijo k pameti s tem, da se vloge ne izplačujejo.
V tujino. Po dolgem iskanju sem dobila službo v Beogradu, ki jo moram nastopiti prvega oktobra. Starši mi pa branijo, češ da se bom v takem velikem mestu 'pokvarila. Stara pa sem 20 let. Ali mi lahko starši za-branijo prevzeti službo v tujem mestu?
Dediščina. Po stricu sem podedovala precejšnjo vsoto, ki jo nameravam naložiti v korist otrokom. Moj mož, ki je sedaj v državni službi, pa hoče s tem denarjem pričeti trgovino. S tem bo seveda izgubil pokojnino. Trdi, da bo v desetih letih toliko zaslužil, da bo lahko živel od dobička. Jaz pa prav nič ne verjamem, da bi se s trgovino še kaj dalo zaslužiti. Prosim Vas, svetujte mi, kaj naj storim.
Kajenje. Moj mož je strasten kadilec in se cigaret ne more odvaditi, čeprav dobro ve, da mu močno škodujejo. Zaradi kajenja ne more spati ali pa spi zelo nemirno, ima želodčne težave, nima teka in srce mu nagaja pri vsakem naporu. Kaj ni nobenega sredstva,
da bi ga odvadila kajenja?
*
Nekaj vprašanj nismo mogli objaviti, ker niso za javnost. Pošiljateljice naj pošljejo svoj naslov, da jim v zaprtem pismu odgovorimo.
Našim čitateljicam
Med tem časom, ko sem bila odsotna, so vse zadeve reševale naše uradnice. Upam, da so vse^ prav storile in da je vsaka dobila vse, kar je želela. Tudi pisma, ki sem jih dobila na svoj naslov, sem že vse rešila. Če kateri ni bilo v vsem ustreženo, pa prosim, da se name obrne. Vse bom storila, da bo vsaka zadovoljna. Naročnice, ki so v Ljubljani, lahko uporabijo telefon štev. 24-87.
Sedaj na jesen bo ugoden čas za pridobivanje novih naročnic. Prosim Vas, prečitajte še enkrat naš razpis v osmi številki, stran 287. Meni osebno zelo ustrežete, če vsaka izmed Vas pridobi vsaj po eno novo naročnico. Čim več bo narocnic, tem popolnejši in lepši bo list.
Od 3. do 12. septembra bomo razstavili naše knjige in liste na ljubljanskem velesejmu v paviljonu I. Obiščite nas takrat. Na velesejmu bom vsak dan od 11. do 13. ure, drugače me pa dobite v pisarni, Dalmatinova ulica 10.
Nekaj naročnic je še, ki še niso plačale letošnjih knjig. Prosim jih, naj to takoj store. Za
37 dinarjev dobe pet knjig. Te so zelo važne in poučne za vsako ženo.
Prva knjiga «Za pridne roke, II. del (Šivanje)», je danes priložena. Preglejte jo in vem, da jo boste pohvalili. S prihodnjo številko Vam pošljemo knjigo «Vzgoja za zakon» (Sitni možje). Ostale tri knjige pa meseca novembra in decembra. Vseh pet knjig bo imelo nad 500 strani in je torej cena 37 dinarjev za toliko dobrega in praktičnega čtiva res malenkostna.
Cena je tako preračunjena, da moremo knjige poslati samo tistim, ki jih imajo plačane.
Zato prosim še tiste, ki niso nakazale naročnine za knjige, da to še danes store.
Ko sem potovala po svetu, sem videla veliko bogastva in izobilja, še več pa bede in uboštva. Videla sem, da se pri nas v Jugoslaviji povprečno veliko bolje živi, kakor žive ljudje v drugih državah. Povem naj le toliko, da morajo žene v nekaterih mestih prodajati svojo čast za košček kruha in da pobirajo otroci odpadke jedi iz pomij, moški pa begajo za delom, ki ga le s težavo dobe.


lETE
• ZA
V* V^SAA/jr^
Pazite
na linijo
Napočil je čas dopusta. Vsi si želimo iti za nekaj dni na oddih, da si odpočijemo dušo in telo od prekomernega dela. Oj kako prijeten je tak počitek! Nič ne delamo, nič ne mislimo. Edina naša skrb je, kako se bomo zabavali in kaj bomo — jedli.
Toda posledice vsega tega so neprijetne. Le-narjenje, brezmejni apetit in izvrstna hrana nas odebelijo.
Ko pridemo domov, je prva naša skrb, da se stehtamo. Prvi hip sploh mislimo, da je tehtnica pokvarjena. Ko pa nas še druga in tretja tehtnica prepričata, da smo se za toliko kilogramov zredili, nas minejo vsi lepi spomini, ki smo jih prinesli z dopusta. Linije ni več ...
Kar nerodno nam je. Ne vemo, kaj bi storili. Doslej se je taka maščoba težko odpravila. Zdaj pa imamo za shujšanje posebne SLATINSKE TABLETE Bahovec, ki so uspešno in neškodljivo sredstvo proti debelosti (korpulenci).
Uživajo se zjutraj, opoldne in zvečer po eno ali dve tableti po jedi.
Nabavite si torej še danes SLATINSKE TABLETE v najbližji lekarni. Uspeh Vas bo prijetno presenetil!
Doza s 100 tabletami Din 46'—, velika doza z 200 tabletami Din 74'—.
Izdeluje jih apoleka:
Mr. BAHOVEC, LJUBLJANA
Kongresni trg 12
Ako bi ne bilo škoda prostora v našem, listu, bi Vam svoje vtiske popisala. Toda prostor lahko uporabim za koristnejše članke.
Namen potovanja je pa bil o prvi vrsti ta, da* si ogledam moderne uprave in redakcije velikih listov. Vse, kar sem videla dobrega, bomo uvedli tudi pri «Ženi in domu».
Seveda se bomo pri tem ozirali tudi na razmere in želje naših naročnic. Preden pričnemo z izpremembami, Vas prosim, da mi sporočite še ta mesec, kaj naj «Žena in dom» še prinaša, kako naj se list izpopolni in kaj naj se opusti. Le s skupnim sodelovanjem bo mogoče ustreči vsaki posamezni naročnici. Zato mi pomagajte pri «Ženi in domu» s preudarnim nasvetom, s širjenjem in pridobivanjem naročnic in s prispevki.
Stojim na stališču, da imajo naročnice pravico sodelovanja pri svojem listu.
Vas lepo pozdravljam. lRija Podkrajšk
ova.
Vaš dom bo pnjetnejš z dobro razsvetljavo, t lektrične svetilke, lestence, ampule za	,
stanovanje in za splošno razsvetljavo v veliki izberi in tovarniški ceni nudi
ELEKTROINDUSTRIJA, d. d., Ljubljana
Telefon 2-14 Gosposvetska Cesta 13 Telefon 23-14
Žena je lepa, če ima zdrave negovane zobe.
Neprijeten duh odbija vsakega človeka. Nič ne pomaga, če je dama po videzu še tako lepa, če pa nima v redu svojih zob.
■zoBiii nraiE
LJUBLJ AH A/Go? p omMa ordlnfraod - \b
po Jooovoraiudifzverffeh ar. ob sobotah * ' s>eord!nira ledo4
LUTZ
ING. GUZELJ, Ljubljana VII.
Beljaška ulica št. 4. Tel. 32-52.
Letnik
Ljubljani, dne 1. septembra 1932
Štev 9.
Ivan Albreht:
Petrinov nagrobnik
Noč je vlažno soparna in nekje se leno oglaša čuk. Na vasi včasi zalaja pes, sicer je vse mrtvo. S farnega zvonika v mesečini poblesteva križ. Kakor nenadoma vzdramljeno se zgane in za-škriplje kolesje cerkvene ure in kladivo enajstkrat udari na zvon. Na pokopališču za cerkvijo se zganeta čuvarja Petrinovega groba in se hkratu prekrižata. Vzlic toplini oba izpreletava mraz in se stiskata drug k drugemu.
«Če pride,* šklepetaje šepeče dolgoroki Fran-con, daleč naokrog najmočnejši orjak in na glasu, da bi se po svoji moči lahko menda kosal s samim živim vragom, «morava oba hkratu lopniti po njem.»
«In če ie duh?» se prihulieno ozira proti križu sredi pokopališča Jernej Balantač, ki ga nista izvabila na stražo niti pogum niti želja po nenavadnih doživljajih, ampak zgolj obilna nagrada, kakršno je obljubila Petrinka tistemu, kdor bi izsledil nočnega skrunilca. Jošt Petrin je namreč na pokopališču dobil nagrobni spomenik, dasi njegove kosti niso počivale v tej zemlji, ampak Bog ve kje daleč na Ruskem. Tedaj se je zgodilo nekajkrat zapored, da je nekdo čez noč prevrnil ta spomenik. Dogodek ni razburil samo Petrinke, ampak vso vas in še ljudstvo daleč po okolici.
Jošt Petrin je bil leta 1914. odrinil na voino in ga potlej ni bilo nič več na izpregled. Vse čakanje, povpraševanje in poizvedovanje je bilo zaman. Ko se je slednjič vojna vihra v lastni grozoti ugonobila in so se jeli pomalem vračati ujetniki in pohabljenci, je povedal Končanov Andrej, da je videl Jošta Petrina, kako je padel v Karpatih. Tik kraj njega da je bil vzkliknil:
«Jezus Marija, Alenka —»
Samo to, in ni ga bilo več. Andrej je še pokleknil k njemu, toda krogla je bila trpinu predrla srce.
Štefonov Matevž, ki je bil prišel tam od nekod s Kitajskega, se je na žive in mrtve dušal, da sta bila z Joštom v Sibiriji skupaj in da je tamkaj Petrina legar spravil pod rušo. Z zavezanimi očmi da bi še zdaj našel njegov grob.
Razen teh jih je bilo še več, ki so vsak drugače poročali o ubogem Joštu Petrinu. Alenka je jo-kaje poslušala strahotna pripovedovanja in ni mogla verjeti ne temu ne onemu. Saj je vendar poznala samo enega Jošta Petrina! Kako da bi nenadoma ta ubogi, ta njen edini Jošt umiral v
Karpatih in v Sibiriji, daleč na Sahalinu ali kje doli na Črnem morju?! Ne, Alenka ni mogla verjeti in je čakala in čakala, da je minilo leto in dve ter se je že tretje nagibalo čez pol. Tedaj je začenjala spoznavati, da ne bo nikoli pričakala trenutka, ki je tolikanj hrepenela po njem. Žup-ljani so bili sklenili, da postavijo skupen spomenik svojim žrtvam svetovne vojne, in so jeli zbirati prispevke. Tudi Petrinka je dala svoj del, poleg tega pa se je odločila, da postavi izginulemu možu še posebej nagrobnik, ki naj priča o njeni ljubezni in bolečini. Ker otroka ne bosta nikoli poznala niti očeta niti ne njegovega groba, naj jima vsaj v skalo vklesane besede vedno obujajo misel nanj. Tako je na pokopališču že tretje leto po vojni s črnega kamna o vseh svetih v zlatih črkah blestelo upanje, da bo nekoč večna Ljubezen zopet v nerazdružni ljubezni zedinila, kar je tako kruto ločil srd vojnega viharja. Alenka je s črno ruto na glavi kakor živa bolečina stala pred to nemo pričo svojega gorja, medtem ko sta otroka, Aleš in Lenkica, prižigala sveče. Ko je prišel duhovnik tudi semkaj opravit bilje, je žena z otrokoma tako bridko zaihtela, da se je v grenkem ganotju zganila vsa srenja, zbrana na tem smrtnem vrtu. Slednje oko je bilo rosno; še samemu duhovnemu gospodu je podrhteval glas, ko je po končanem obredu izkušal z bodrilno besedo potolažiti ubogo ženo.
Polagoma se je Alenka potlej vdala v usodo in kmetija sama ni niti preveč pogrešala gospodarja. K Petrinovim se je bil preselil Alenkin brat, Kožarjev Šimon, ki je v vojni izgubil desno nogo. Prevzeti bi bil imel doma kmetijo, a se ji je odpovedal in jo prepustil mlajšemu bratu, češ, kako naj bi se takšen ženil?! Sestra Alenka se mu je smilila in ji je na moč pomagal, kakor je vedel in znal, tako res, da sta ga otroka imela kakor za očeta. Zlasti Lenkica, ki je bila prišla na svet šele nekaj tednov po Joštovem odhodu, ga je klicala kar za ata. In je tedaj čas polagoma celil skelečo rano, a gospodarili so tako dobro, da je Petrinka kmalu celo nekaj zemlje dokupila h gruntu. Lenkica je bila tedaj v devetem letu in kesno spomladi je bilo, ko sta se mati in stric odpravila v trg k notarju zastran kupnega pisma. Aleš je bil odgnal živino na pašo in je bila tedaj deklica čisto sama za varuha v hiši. Popoldne, ko se je bilo sonce že močno ponižalo, se je izpred hiše
ozirala po klancu, če se morda že ne vrača mama s stricem. Tedaj vidi, da prihaja po brežini proti hiši neznanec, ki je bil tak, da jo je kar streslo. Vse je viselo z njega in leva noga mu je na vsak korak tako čudno zanihala vstran, da bi se bila Lenkica vzlic preplašenosti najrajša zasmejala. Ali ko je tujec prišel bliže, deklici ni bilo nič več do ismeha. Prišlečev obraz je bil tako neznanski in spačen, da je Lenkica samo kriknila in se zaklenila v hišo. Pod mizo se je celo skrila, ko je oni začel trkati in butati na vezna vrata: «Hoj, ali ni nikogar pod Petrinovo streho?» Čez malo se je trepetaje splazila, da bi ušla skozi okno in priklicala koga na pomoč, a grozni človek jo je zgrabil, ko je planila venkaj. In joj, pod čelom se mu je izmed gub in nabreklih obronkov svetilo eno isamo oko, kjer bi bilo moralo biti drugo, pa je samo sluzasto zijala slepa votlina.
«Kam bežiš?» je hreščal. «Čigava pa si?» «Petrinova», je dahnila v ismrtni grozi in ga s sklenjenimi rokami nemo prosila, naj ji prizanese. Povedala mu je še, ko je le hreščal, da je mama odšla z atom v trg k notarju, a tedajei je prihajač zaškripal z zobmi r «Z atom, praviš?»
Ona je plaho prikimala, možak pa jo je pri tej priči popustil in dirjaje odkolovratil po rebri. Lenkica je bila vsa iz sebe in kakor brez uma. Pod oknom, kjer je bila, je pocenila in začela šele zdaj na vse grlo jokati. Tamkaj je prevekala, dokler se nista vrnila mati in stric, ki sta po dolgotrajnem izpraševanju komaj izvlekla iz nje, kaj se je zgodilo. Alenka je prebledela in stric Šimon je začel zmajevati z glavo. Potlej se je materi svetlo utrnilo v očeh: «Kaj deš —»
Šimon je skomignil z rameni: «Klatežev je sedaj povsod dosti —» «Ne, ne,» se je Petrinki tresel glas, «ko bi bil on, mislim —»
In je sklenila roke. Noge so se ji začele šibiti v kolenih in kakor izpodrezana jelka je omahnila na brata.
«Ko bi bil on, Šimon, moj brat,» je krčevito podrhtevala, «ko bi bil on, ne veš, kako bi bila srečna —»
Lenkica je strme gledala mater in z odprtimi usti poslušala strica:
«Če je tudi on, se mi zdi, da ne bo čisto pri pameti -—»
«Tak ali tak, za skozbog te prosim, Šimon, pojdi in ga poišči! Jošt, moj ubogi Jošt! je jecljala mati Alenka in krčevito stisnila k sebi hčerko, ki nikakor ni mogla razumeti, čemu si mati tako želi odvratnega tujca.
Šimon je vzdihnil in odšepal na vas, a kakor bi bil tudi rad kaj izvedel, se je hkratu le bal novice, ki bi utegnila sestro zadeti hujše mimo vse te pričakovanja polne negotovosti. Kakor da nosi breme za tilnikom, se je molče sklanjal v tla in krenil naravnost k županu. Ta mu je stopil naproti, ko ga je zagledal skozi okno, češ:
«Kakor nalašč, Šimon, da si prišel! Prejle je bil prinorel k nam pokveka in trščil po vsej sili, da je Jošt Petrin in da naj mu pomagam do pravic.* Šimona je zadelo, da se je malone opotekel. «Kaj si ga v trgu preveč srebnil?» je bil župan dobre volje, ko sta odhajala v hišo. Grede mu je smehljaje se pravil, kako je bilo. Opisal je tujca kakor malo poprej Lenkica, Petrinkin brat pa je gubančil čelo in samo skimaval z glavo.
«In veš, kaj je še čvekal?» je župan hlastno bušil v smeh. »No?*
«Da je Alenka vnovič omožena, čeprav še živi on, njen edino pravi mož!»
«Se mi je zdelo —» se je izvilo Šimonu, župan pa ga je debelo pogledal, češ: «Kaj praviš?»
«No, da ni čisto pri pameti ta, naj bo že kdorkoli -»
«Si že morebiti kje kaj slišal?* Ko je Šimon povedal o tujcu, ki je bil prišel k Petrinovim, tudi županu ni hotelo v glavo, kdo in odkod naj bi se bil priklatil s takimi trditvami in zahtevami.
«Za nocoj smo ga zaprli kar pri nas tjale v pastirjevo izbo poleg svinjske kuhinje. Postelja je itak tam, da se bo lahko prespal, jesti sem mu pa tudi ponujal, a se spak ni maral dotakniti nobene jedi», je zdaj nekam v zadregi razlagal župan. Ko je bila že trda tema, je streslo Šimona: «Ali bi ga lahko videl?» Župan je nažgal luč in segel po ključu: «Zastran mene, kolikor hočeš, a to mi že lahko verjameš, da prismuknjenec ni Jošt Petrin. Nak, še malo ne! Ne glas ne postava ne nič ni njegovega na tem! O, saj sem vendar dobro poznal Jošta! Kar poglej b
Odklenil je vrata, toda izba je bila prazna, okno široko odprto in železna mreža izrvana. Županu bi bila skoraj padla svetiljka iz rok, Šimon pa se je samo prijemal za vrat, tako ga je
dušilo---
Poslej ni bilo o čudaškem tujcu sledu, a na pokopališču je bil že tri dni kesneje Petrinov nagrobnik prevrnjen. Alenka je od groze in žalosti kopnela, ko je to izvedela, ali komaj je dala možev spomenik nanovo postaviti, so ga kmalu zopet našli zjutraj podrtega. Blizu in daleč je vse govorilo zgolj o tem in ljudi se je čez in čez lotevala groza. Kakor čez noč so se je}e dramiti govorice, da Jošt Petrin na onem svetu ne najde pokoja. Alenka je dala opraviti črno mašo in iznova urediti nagrobnik, nakar je bil res nekaj časa mir, že kmalu po svetem Petru pa se je neko noč ponovilo. Ljudje, ki so prihajali k rani maši, so se v grozi križali, ko so videli, da leži Joštov nagrobnik v travi.
Petrinko bi bilo skoraj ugonobilo, ko je izvedela in videla, kaj se je zgodilo. Noč in dan je jokala in si očitala, da je morda ona s čimerkoli zakrivila gorje. Stotero neznatnih malenkosti iz sožitja z možem si je klicala v spomin, češ:
« Takrat in takrat sem ga brez pravega vzroka razjezila, tedaj in tedaj sem mu to in ono po krivem očitala...»
Bilo je vse tako neznatno in ničevo, da se Šimon ni mogel premagati.
«Bodi pametna, Alenka, pa malo na otroka misli! Ali ni najboljše, da daš čez noč zastražiti nagrobnik? S tem bo kmalu za vselej pojasnjeno, kdo je neznani zločinec.*
Dolgo je trajalo, preden si je zbegana in potrta žena dala dopovedati. Slednjič je najela Francona in Balantača, ki sta krog in krog bila edina tolikanj drzna, da sta si upala na tak kraj___
Noč je bila topla in v brezvetrju se ni ganil niti list. Z zvonika je čuti Skrivanje kolesja v cerkveni uri. Zdajle se je zganilo in kladivo začne oznanjati polnoč.
Balantač in Francon. sta kakor okamenela. Čez zid je hušknila senca in se jima počasi bliža. Jerneju glasno šklepetajo zobje in samo v mislili še izgovarja pobožne vzdihijaje; jezik mu je čisto trd od groze. Tudi Francona zazebe in roka se trdno oprime plankače. Senca se majavo bliža in se z vriščečim, blaznim smehom zaleti v nagrobnik. Balantač krikne, izpusti bat in zdirja, Francon lopne po senci in plankača težko pade z ušesi na trdo. Ali je bila senca ali nagrobnik? Nekaj je zarjulo, nekaj omahnilo, toda oba čuvarja sta že daleč od groznega kraja.
Ko se je pričelo svitati, sta se oba napotila k Petrinovim.
«Komaj sva se rešila*, se je ustil Jernej Balantač.
«Je res kdo prišel?* je strmel Šimon, a Francon je iztegnil dolge roke:
cKakor resnično vidiš zdaj mene, tako sem v resnici videl pošast. Lopnil sem, kar sem mogel, pa ni nič pomagalo —> «Greva pogledat?* «Za ves svet ne grem več tja —» Oba sta tedaj ostala pri Petrinki, medtem ko je Šimon sam krenil na pokopališče. Nebo je že rdelo na vzhodu in po vrteh so gostoleli ptiči. Previdno je stopal med grobovi, a pri Petrinovem nagrobniku je zagomazelo po njem. V travi je ležalo truplo. Isti človek, kakor sta ga opisovala Lenkica in župan.
Ina Slokanova:
Sredi bele ceste je ležala še bolj bela od ceste same. Na nji so se v zlatem žigu vabljivo bleščale zlate črke: Vardar.
Morda jo je izgubil gospod, bogat in uslužen, ki je med potjo ponudil prijatelju cigarete, pa mu je pri tem ena padla iz prepolne doze. Mogoče pa je tudi, da jo je izgubil le siromašen vajenec. Iz trafike grede je tekel, da bi čimprej ustregel delodajalcu, pa jo je izgubil med potjo. Sedaj siromak gotovo ždi v temnem kotu kake delavnice in jo objokuje. Lahko pa je, da jo je izgubila gospodična,
Šimon se je sklonil. Srce ležečega je mirovalo. Osivele lase je po temenu in sencih zlepila kri. Kakor je gledal, je v Šimonu rasla groza. Najsi je bil tale obraz na tleh spačen, poln brazgotin in strašnih sledov vojnega gorja in bogve kakšnega trpljenja, so zdaj v smrtnem miru le dobile poteze nekaj svojega nekdanjega izraza. Šimon je tipal in tipal. V hlačnem pasu je bil všit trd predmet. Z drhtečo roko si je Šimon izrezal tisti štirioglati medeninasti medaljonček in ga odprl. Na listku, shranjenem v njem, je bilo še vedno čitljivo: Jošt Petrin, roj. 1886. V trpki boli je omahnil na kolena in se razjokal nad mrtvim svakom.
*
Na Simonovo željo so pokopali tujega mrliča pred Petrinov nagrobnik. Ko so padale prve grude na revno krsto, so se Šimonu udrle solze. Hlastno je s prstjo vred vrgel nekaj svetlega v grob. Alenka se je bila tisti trenutek ozrla in v slutnji, ki je ni bila ves ta čas zapustila, zakrila obraz:
«Šimon, Šimon, ali je res?»
Brat jo je prijel za roko in molčal. Pogrebci so se spogledovali. Zvonovi so utihnili, otroka sta v začudenju strmela zdaj v mater, zdaj v strica, zdaj zopet v grob, ki se je naglo zapiral.
Z neba je sijalo sonce in vabilo mlade kali, naj hitro prerasejo rano v zrahljani zemlji.
Jošt Petrin se je umiril; njegov nagrobnik tudi. Oba sta negibna v senci snivajočih cipres.
mlada in lepa, kajti mnogo je dandanes gospodičen, ki kade cigarete, zlasti Vardar.
Pa naj bo to že kakorkoli, cigareta je ležala na cesti. Ležala bo, dokler ne pride kdo, ki jo zagleda in pobere. In potem bo njegova, najsi jo pobere kdorkoli, čeprav ubog vajenec.
Ante, Tonče in Bine so šli iz šole. Ante in Tonče sta bila v šoli med najboljšimi. Sedaj sta' vneto razpravljala, kako napravita matematično nalogo, in tako nista opazila cigarete. Bine, ki je šel za njima sam, je pa poleg drugih grdih navad imel
Cigareta
tudi to, da je v šoli, na cesti in doma vselej gledal v tla. Za to je seveda imel tudi tehtne vzroke, ki so bili v soli, ker se nikoli ni naučil naloge, doma ga je zato pekla vest in je spet gledal v tla, da bi se ne srečal s strogimi očetovimi in očitajočimi materinimi očmi, na cesti pa, ker se je sramoval pred prezirljivimi in posmehljivimi pogledi sošolcev. In ti tehtni in žalostni vzroki so mu danes pripomogli do imenitne najdbe: zagledal je cigareto.
Cigareta!
Kako si je Bine vedno želel, da bi mogel kaditi cigareto. Doslej kljub vroči željli še ni bil tako srečen. Pred meseci je kupil za dinar cigaret. Toda komaj je doma v svoji sobici potegnil prvi dim, že ga je zasačil oče. Zapela je palica tako silovito, da je Binetu izbila ves pogum, da bi ponovno poizkušal kaj takega. Kaditi mu tudi sicer nikakor ni bilo mogoče, kajti od takrat mu oče ne mati nista dala nobenega dinarja več. Ostala pa je zatrta želja po kajenju. Zavidal je učence višjih razredov, ki so kadili. Večkrat je slišal govoriti, da kdor kadi, je odrasel. In on si je tako želel biti odrasel, velik, močan. Samo cigarete mu je še treba, je mislil. In sedaj je nenadoma ležala pred njim cigareta, sladki, prepovedani sad. Samo roko je bilo treba iztegniti, se skloniti, in njegova bo.
Pobral jo je.
Njegova sreča je bila prevelika. Ni mogel molče spraviti cigarete, ni mogel prenesti, da bi ne vino nalogo in da je Bine najslabši učenec v šoli, da najbolj preziran, našel nekaj imenitnega, dragocenega, česar nima izmed njih nihče. Visoko je zamahnil s cigareto in zakričal:
—	Hej, hej, poglejte kaj sem našel 1 Cigareto, ci-ga-retooo!
Ante in Ton če sta v hipa pozabila na matematično nalogo in da je Bine najslabši učenec v šoli, da sedi v oslovski klopi in da zaradi tega sploh nikoli nočeta z njim govoriti.
—	Pokaži!
Tri glave so se sklonile nad cigareto. Troje ust je slovkovaje, kakor sebi ne verujoč, počasi razbiralo zlate črke v zlatem žigu: Var-dar!
Tonče se je prvi zavedel.
—	Kaj nameravaš s cigareto? je vprašal oklevajoče.
—	I, pokadil jo bom!
—	Kaj ne veš, da ne smemo kaditi? se je silno razjezil Ante.
—	Če vem, kaj zato? Pa jo bom le pokadil.
—	Zaprt boš!
—	Grajan boš!
—	V vedenju boš dobil zadostno!
—	Izključili te bodo!
Tako sta z grožnjami drug drugega prehitevala Ante in Tonče, hoteč ostrašiti Bineta, ki sta mu silno zavidala cigareto. Bine pa se je na vse le smejal in neprestano ponavljal eno in isto:
—	Pa jo bom le pokadil.
Ko sta uvidela, da vse grožnje nič ne zaležejo, sta začela v drugem tonu.
—	Čuj, Bine, bodi no pameten in daj cigareto meni, da jo bom dal očetu, je svetoval Ante. Seveda
so to govorile le ustnice, mislil je pa prav tako kakor Bine.
—	Meni, meni, daj jo meni! je planil Tonče in odrinil Anteja. Jaz jo bom nesel stricu, veš, tistemu, ki prodaja knjige. On tako rad kadi, gotovo ti bo kako lepo knjigo podaril zanjo. Njegovo moledovanje je silno kačilo Anteja.
—	Kaj se čeljustiš s tistim skopuškim stricem, ko vendar veš, da še nikomur ni podaril niti počene pare. Pa bi dal za pohojeno cigareto celo knjigo? Ne rečem, moj oče bi mu gotovo dal zanjo dinar.
—	Lažnivec lažnivi, dinar, kakšen dinar neki. Ti bi očetu cigarete niti ne pokazal. Sam bi jo pokadil, misliš, da te ne poznam?
—	Misliš, da govoriš s sebi enakim? Bahač ogabni!
—	Kaj pa si ti, kaj? V šoli tablo brišeš in prah čistiš, pa misliš, da si nekaj, šolska dekla si, da veš.
—	Ha, ha, ha, šolska dekla! se je zasmejal Bine, ki ju je ves čas prej molče opazoval.
Ante ves zelen od jeze se je zaletel v Tonča, da se je ta opotekel in padel. Bine se je še vedno smejal in tiščal v pesti cigareto. Ante se mu je tesno približal in siknil:
—	Takoj mi daj cigareto, če ne ti razbijem betico za tvoje posmehovanje.
Bine se je zasukal na peti in se zasmejal na ves glas: — Misliš, da sem neumen kakor sta vidva?
—	Le počakaj, boš takoj videl, kdo je neumen, lenuh ošabni! S pestmi in brcami sta Ante in Tonče, ki je pravkar vstal, navalila na Bineta. Zavalili so se v cestni prah. Zvezki in knjige so sfrčali v cestni jarek. Oni pa so se rvali, grizli, tolkli in suvali — za cigareto.
Ker je Bine uganil, da ne gre toliko za drugo kakor za cigareto, jo je v neopaznem trenutku zagnal nazaj na cesto. In tako je obležala zopet sredi ceste, nekoliko zmečkana sicer, vendar še prav tako bela z blesteče zlatim žigom.
Ob cesti pa je hropla, se premetavala in brcala živa kopica treh deških teles, — molče, le tu pa tam je kateremu ušel sikajoo vzklik:
—	Na, tu imaš, da boš vedel, kdo je neumen, na, na! — Boš dal cigareto, boooš? Boš dal takoj? — Ne, ne, ne! — Še rad, le počakaj, na, na, na!
Po sredi ceste jo je mahal berač, siv in raztrgan. Na palico se je opiral in gledal na tla. Berači navadno gledajo v tla. Morda zato, da ne gledajo ljudi, sitih in lepo oblečenih, gotovo pa tudi zaradi tega, da ne prezrejo na tleh kakega dinarja, ki bi slučajno padel iz torbice kake nervozne gospe ali iz raztrganega žepa kakega uradnika. Seveda se zadovoljijo tudi s čiki, kajti tudi čik je vreden, da se upogne star hrbet in ga pobere tresoča se roka. So pag skromni nekateri berači. In prav tak je bil tudi ta. Zagledal je cigareto. Postal je, jo brcnil s palico in si pomel oči, češ, starS oči so pogosto brljave. Toda to pot niso bile. Pred njim je ležala prava, pravcata, cela cigareta.
Pobral jo je in ponesel prav pred oči. In kakor prej Bine, Ante in Tonče je slovkovaje bral: — Var-dar.
Nocoj bom pa kadil imenitno, ime-niiitno, kakor grof, hahaha!
V stotero zadovoljnih gub se mu je raztegnil obraz, ko je skrbno shranil cigareto v naprsni žep obnošenega suknjiča.
Živa kopica kraj ceste pa je še vedno hropla in sikala:
—	Daš? Daaaš? Ne! Ne, ne! — Na tu imaš, na, na, na!
—	Šššš, fantiči, vi ste pa hudi kakor sam šment, saj se boste še zgrizli — jih je prestrašil berač, s palico bijoč ob tla.
—	0, mladost! Kakor živo srebro je mlada kri, — je modroval sam sebi, ko je krevsal dalje.
—	Kje imaš cigareto, kje?
—	Vrgel sem jo!
—	Kam?
—	Proč!
Roke so narnah popustile, živa kopica se je razletela in se razdelila v tri povaljane, obtolčene postave, ki so kakor volkovi planili po cesti in iskali, iskali... Zaman.
—	Lažeš! Skril si jo. Za norca naju hočeš imeti! sta ponovno planila k Binetu Ante in Tonče še srdi-tejša. Ta je obračal žepe in žalostno ponavljal:
—	Res, res, prav res! Vrgel sem jo na cesto. Nekdo jo je moral pobrati.
—	Kdo?
Razgledali so se vzdolž ceste. V daljavi se je opotekal berač.
—	Nihče drug je ni pobral kakor berač. — Berač! — Berač!
Bine se je udaril po čelu.
—	O, zakaj sem bil tako neumen, da sem jo vrgel na cesto!
Tonče in Ante sta ponavljala za njim:
—	Zakaj smo bili tako neumni, da smo se tepli.
Pobrali so knjige in zvezke ter z žalostno sklonjenimi glavami složno odšli domov.
Tudi v taki fotografiji je lepota.
Ante Novak:	K O I U m b O
Ko sem bil v tretjem razredu vadnice mariborskega učiteljišča, nekega dne ni bilo učitelja. Nadomestoval ga je kandidat iz četrtega letnika.
Otroci se vedno vesele, če namesto učitelja pride kdo drug, ker ta nikoli ne izprašuje, pač pa mnogokrat pripoveduje pravljice ali kaj podobnega.
Precej, ko je kandidat stopil v razred, smo ga prosili, naj nam kaj pripoveduje.
Kandidat je sedel na prvo klop in nam pripovedoval o Kolumbu.
Pazno in napeto smo poslušali, kako se je Kolumb odpravil, da bi odkril pot do indije, pa se je po težkih mukali in težavah izkrcal na drugi — do takrat neznani celini — v Ameriki. Kako je potem prišel Kolumb nazaj v Španijo in pred zbranim zborom poročal o svojem odkritju.	,- i ;j Mi otroci smo prav vse doživljali s Kolumbom, ki je bil naš vodja...
in grdo se nam je zdelo, da so rojaki Kolumba zasmehovali, češ da to, kar je storil, ni nič posebnega.
Kandidat je pripovedoval: <Ko je Kolumb videl, kako mislijo njegovi rojaki, je zahteval, da mu prineso jajce, in ko so mu ga prinesli, je pozval rojake, naj postavijo jajce na konico. Rojaki so sicer dejali, da to ni mogoče, vendar pa je ta in oni poizkušal, a uspelo ni nikomur.
leda je Kolumb zagrabil jajce, ga s silo postavil na mizo in odločno dejal: ,'iakol'
Saj razumete, kako je to napravil? Kar močno je postavil jajce na mizo, tako da se je na konici ubilo in obstalo.* Dvignil sem roko.
cPotem boš vprašal, Novak! Sedaj počakaj, da povem do končal*
Ko so rojaki to videli, so se prezirljivo zasmejali. ,To zna vsaki' so mu dejali.
Kolumb pa jim je odgovoril: ,Zakaj pa potem vi niste storili tega? Potem ko je delo opravljeno, lahko vsakdo govori kakor vi: ,To zna vsaki' in kakor je z jajcem, tako je z mojim odkritjem! Preden sem se odpravil na morje, ste tudi dejali: ,To ni mogoče! To je neumnost!' Sedaj pa, ko sem se vrnil, pravite, da zna to vsak. Seveda zna vsak. Tudi jajce zna vsak postaviti na konico, ampak šele sedaj, ko sem vam jaz pokazal, kako!
Takrat so rojaki obmolknili.
Vidite, tako je bilo, ko je Krištof Kolumb odkril Ameriko.*
«No, Novak, kaj hočeš?>
»Gospod kandidat, Kolumb ni prav storil, ko je ubil jajce 1»
«Zakaj pa ne?>
<On bi bil moral zares postaviti jajce na konicob «že, že, pa to se ne da!» «0 pač, gospod kandidat, se da!» «Ne otrok dragi, to se ne da! Sedi!> «Pa, gospod kandidat, zares se da!» «Kdo pa ti je to natvezel?» Gospod kandidat je postajal nestrpen. «Nihče mi tega ni natvezel! Oče mi je sam pokazal !> Tedaj se je bodoči gospod učitelj zasmejal in z njim se je smejal ves razred. Meni pa so stopile solze v oči.
«Veš, Novak, takih storij si pa nikar več ne izmisli! Sedi!»
v o jajce
Po teh besedah sem se pa ujezil: »Ničesar si nisem izmislil! Jajce se da res postaviti na konico! Moj oče je to že večkrat napravil! In jaz tudil» Razred se je krohotal. «Le dajte mi jajce — pa boste.videli!» Kandidat pa me je osorno zavrnil: cMolči in sedil Jajce se ne da postaviti na konico!* «Se dal» «Ne! Se ne da!» <Pa se da!» <Se ne da!> «Se da!»
Tedaj je gospod kandidat skočil k meni, me zagrabil za ušesi in me dvignil iz klopi. Tako me je držal za ušesi in me tresel v zraku, da sem si želel smrti...
«Tako! Sedaj boš verjel, da se jajce ne da postaviti na konico!...»
Čeprav sem bil majhen dovzeten otrok, nisem verjel. Pozabil sem na bolečino, šel domov, vzel jajce in ga po potrpežljivem balansiranju postavil na konico. Nasmehnil sem se. Toda še danes čutim, kako trpek je bil ta nasmeh.
Mati me je klicala, pa je nisem slišal. In ko me je našla, sem jokal. Govorila je z menoj, jaz pa sem obračal glavo, leda j je opazila, da sta ušesi zabuhli. Ničesar ji nisem hotel povedati, pa je prišel še oče. Moral sem pojasniti.
«Nič ne slišim na levo uho,» sem rekel vzdihovaje, cin v desnem mi brni... Gospod kandidat...» Oče se je razburil. Razgrajal je in kričal: <Zakaj pa nisi molčal ?»
<Če je pa dejal, da se jajce ne da postaviti na konico!*
In oče mi je na to odvrnil: <Če je gospod kandidat tako dejal, bo že res tako!» Zastokal sem. Ta krivica je zvrhala kupo. Pokazal sem jajce, ki je še vedno stalo na konici. «Da, da, že, že» je dejal oče, «že gre! Saj vem! Toda molčati bi bil moral!» Potem je opasal sabljo in odšel. <Kam gre oče, mama?> me je zaskrbelo. <V šolo gre, otrok!»
«Bo kandidata tepel?» sem vprašal boječe. <Ne, dragi, samo lepo bo govoril z njim!> «Da! Povedal mu bo, da se da jajce res postaviti na konico! Gospod kandidat tega pač ni vedel, zato se je malo razhudil. Kajne, da nisi hud nanj!» «Ne, mama I >
In potem sva z materjo še mnogo govorila. Tako toplo je zavelo v moji duši... Vsega me je pomirila. Mati.
Dama v perzijskem šalu
Spoznala sva se v gledališču. Sedel sem v loži in poslušal cCarmen», pogled pa mi je begal po dvorani, zakaj kakor mi ugaja ta opera in kakor jo hodim rad poslušat, mi interpretacija znamenitega alta gospe de Brionove ni podajala dovolj jasne in temperamentne Španjolke pa sem se zato dolgočasil in jezil. Pogled mi je uhajal preko foteljskih vrst in se mi je zviškoma ustavil. Mlada ženska, zavita v dragocen pisan šal, je gledala vame. Nisem se motil. Njene oči, ki so se skrivnostno svetile v polmraku, so se vpile v moje lice s komaj opaznim izrazom porogljivosti, skoraj pre-zirljivosti. Bil sem iznenaden. Te dame nisem nikdar prej videl niti srečal. Zakaj je gledala prav mene in prav s tem čudnim pogledom? To me je toliko zanimalo, da nisem mogel pričakati odmora, in ko sem zapazil, da je moja čudna neznanka odšla v foyer, sem pohitel tja tudi jaz.
V dolgi dvorani, polni palm in eksotičnih rastlin, skrit za zaveso dolgih lian, sem spremljal vsak gib dame v pisanem šalu.
Videlo se je, da nekoga išče. Nezaupno se je obračala, stqpala po dvorani z nemirnim korakom, pogledala v vsak kot, a ko me je zagledala, je vzkliknila in mi stekla nasproti.
—	Viktor! je vzkliknila. Kaj tukaj se dobiva!
—	Viktor? Jaz nisem Viktor, sem odgovoril začudeno.
—	Nikar se ne skrivaj pred menoj! Dasi obžalujem tvoje jadno ravnanje — ti odpuščam vse.
—	Gospa... sem ves zmeden za jecljal, gospa, vi se motite.
—■ Viktor! je še glasneje vzkriknila, ali jaz te imam še vedno rada!
Občinstvo se je zgrinjalo okrog naju. Počutil sem se tako neprijetno pod vprašujočimi pogledi občinstva, da sem, ne da bi mislil na posledice, prijel neznanko izpod roke in zavil z njo k izhodu. Ona se je obesila z vso težo telesa name in se blaženo smehljala, pri tem pa neprestano vzklikala: Viktor, moj Viktor I
Nervozen od negotovosti, sem jo potisnil hitro v avto in, želeč razvozlati uganko, stopil tudi sam vanj, šoferju pa sem naročil, naj počasi vozi po ulicah.
Brž ko je avto krenil, sta se mi ovili dve topli roki okoli vratu in še toplejša usta so mi ovlažila obraz.
Moja nevolja se je polegla. ^Doživljaj ni bil brez vsake prijetnosti. Lepa dama v- šalu je bila temperamentna in strastna. Poljube je prekinila s celo kopo besedi, iz katerih sem spoznal, da je bil zloglasni Viktor defravdant, s katerim je bila ona v ljubezenski zvezi, in da jo je zapustil in pobegnil v Ameriko, ko je storil zločin.
Ko smo se ustavili pred nekim hotelom, sem bil že
izurjen v novi vlogi in sem ljubeznivo ponudil dami,
da večerjava. Z veseljem je sprejela moje povabilo. Ali ko je zagledala uniformirane služabnike, je vzkriknila in me potegnila za roko nazaj.
Njen strah me je iznanadil, zato sem jo odvedel v separe, kjer sem naročil najboljše jedi in vina.
Radio je prenašal glasbo z vseh koncev sveta in ona je po taktu melodije nalahno majala z glavo.
Hipoma pa je osoren, raskav speakerjev glas presekal glasbo, prav tedaj, ko je ona vstala in ovila obe roki okoli mojega vratu.
— Halo! Halo! je javljal z vznemirjenim glasom. Vse policijske stražnice in vsi poslušalci se opozarjajo, da so danes v tukajšnji blaznici priredili zabavo in koncert za blaznike, na katerem je bilo tudi blaz-
nikom dovoljeno, da poslušajo v svoji obleki. Ena izmed najnevarnejših blaznic, visoko dekle zagorele polti, oblečena v rumenkasto obleko in ogrnjena s pisanim perzijskim šalom, je pobegnila v mesto.
Poslušal sem okamenel od groze in si nisem upal odmekniti oči, ki sem jih imel uprte v njene motne uporne zenice.
Tudi ona je pozorno poslušala. Nekakšen krč je iz-preletel njen obraz, usta je skrivila, da so se pokazali zobje, a tiste nežne, tople roke so hipoma dobile nadčloveško moč in prsti so se mi z ostrimi nohti zasadili
v grlo.
Obupen vzkrik je presekal tišino. Viknil sem iz zadnjih moči in sunil besno žensko od sebe. Borba je bila huda. Kakor kača je sikala in se ovila okoli mene.
— Našla sem te! Ubijem te!
Ko so jo ločili od mene, je bila za čuda mirna. Gledala je predse z izrazom nedolžne žrtve, ne da bi se še ozrla name.
Krvave krotovice na mojih rokah, na obrazu in na vratu so pričale, da ta ženska ni mirno bitje, ampak nevarna blaznica.
Odtlej se strašno bojim novih slučajnih poznanstev in avantur.
Blaznica v rumeni obleki in perzijskem šalu mi je neprestano pred očmi.
Zakaj se nam zeha
Zehanje je za zdravega človeka užitek, in zato ves svet rad zeha, kadarkoli more in kadar mu ne branijo
kakšni posebni oziri.
Zehanje ni vselej posledica dolgega časa. Včasi je zehanje največji izraz priznanja našega poslušalca.
Novorojenček zeha. Toliko da je pogledal na svet, ves nebogljen še leži tam, in že ga nenadoma prevzame nekakšen nagon. Starši gledajo vsi v skrbeh, kako se mu lica krčijo, kako se mu očesne veke njegovih zaprtih oči vedno bolj zapirajo. Rožnata usteca se mu široko odpro, ročke se mu stisnejo v pest, prsni koš se vzdigne, nato se pesti razklenejo, telo iztegne. Solze se prikažejo in usteca mu postanejo vlažna.
Zasliši se nekakšen «uah», starši pa se divijo čudesu, ki so mu bili poklonili življenje. Zehanje je eden prvih vzvišenih in čudnih doživljajev, ki jih dete doživi. Prav pogostokrat je to za dete pravi zajtrk: polna usta najcenejšega in najdragocenejšega daru življenja, zraka. Vprašali se bomo: čemu vse to?
Dasi je videti obličje tega človeka, ki sedi na sredi, ravnodušno, vendar ga zehanje
izdaja, da je razburjen.
Vsi zehamo, dosti in radi. Kaj si moremo?
zazehamo skoz nos. Zehanje je lahko v zvezi z najrazličnejšimi vzroki. Zeha se nam, kadar nam je dolgčas, a zeha se nam tudi, kadar smo vznemirjeni; zehamo, kadar smo zaspani, pa tudi po dolgem spanju. Zeha se nam, kadar smo popolnoma zdravi in kadar se kažejo znaki te ali one bolezni. Čudno, da se človeku zeha tudi, kadar je utrujen. Najrazličnejše reči nas lahko pripravijo do zehanja. Resna, pusta družba, nalezljivost, kadar se komu drugemu zeha, nervozna razdraženost, ljubezen, prevelika pozornost, pa tudi raztresenost. Ali vse to, kar omogoča refleks mišic, je utemeljeno v resničnih vzrokih zehanja, to je, kadar telo nujno potrebuje zraka. Zehanje ni prav za prav nič drugega kakor globoko vdihavanje zraka. Mehanizem je isti kakor pri normalnem dihanju. Gibanje istih mišic, seveda z večjim naporom, pri čemer dela hkrati tudi telo.
Zdravniki trde, da upravljajo zehanje možgani. Ako bi se ob zdravih dihalnih organih odstranili možgani, bi ne mogli dihati in bi se zadušili brez vidnega vzroka. Odtod si lahko razlagamo tudi zehanje. Denimo, da vam preseda dol- Zehanje je lahko tudi simptom bo-gočasen posetnik ali da ste du- lezni. Ta gospod na sliki n. pr. zeha, še v no in telesno utrujeni ali ker je preveč ali premalo spal ali pa pa da vas katera druga oseba,	ker mu živci nagajajo;

Zehanje je nehoteno dejanje. Vzlic najboljši volji se ne moremo premagati. Edino, kar lahko storimo, je, da
Ali zeha ta gospodična, ker se dolgočasi? Ne, nji se zeha zato, ker je razburjena.
Zehanje je nalezljivo. V tej dolgi vrsti mladih deklic se je eni zazehalo,
začele zehati šei vse ostale.
izvoljenki v vas. Dobi jo doma. Njeni starši so slučajno z doma. Prilika je kakor ustvarjena zanj. Toda mladeniča veže vsiljeni mu pogovor namesto nameravane ljubezenske izjave in osre-čujočih besed: «Ali hočeš biti moja?» Sempatja se oju-nači, in prav tedaj, ko jo hoče ujeti za roko in ji pogledati globoko v oči, pokrije ona z roko usta, da bi potlačila zehanje. Mladenič izgubi glavo in je kakor bi ga kdo polil z mrzlo vodo. cTako je torej?* pomisli on in mu takoj upade pogum. Nobene nade ni več! Zakaj je morala kakor zanalašč prav tedaj zazehati? To je tako kakor pri srečnem kvartopircu. Zmanjkalo ji je kisika zaradi razburjenja, in njeno srce, ki je tako gorelo za njenega oboževalca, je hotelo czraka, več zraka». nakar so Značino je zehanje za razne bolezni. Zdravniki vedo, da je zehanje večkrat vzrok utrujenosti, nezavesti, žalosti ali kakšne druge bolezni. Kaj pogostem se pojavlja pri srčnih boleznih (vnetje srčne mrene ali kadar aorta ni v redu). Zehanje je tudi lahko posledica motnje v krvnem obtoku ali pa duševne utrujenosti. Oče zdravilstva Hipokrat je smatral zehanje za prvi znak mrzlice, zlasti malarije in drugih mrzličnih bolezni (škrlatinka, osipice, koze). V nasprotju s tem naziranjem, da upravljajo zehanje naši možgani, je teorija znanega angleškega zdravnika Levisa. Dr. Leviš trdi, da so vzrok zehanja mišice, ne duh.
Bebi se zeha že prve dni njenega življenja.
ki zeha, okuži z zehanjem. Vselej je potrebna vaši krvi določna množina svežega kisika, da se osvežite. Ta potreba se takoj prenese preko živcev k centru dihanja. Center dihanja opravlja globoko vdihavanje, kakor hitro cnervus vagus» tako hoče. Tako se prične zehanje. Po močnejšem zehanju se telo zaradi zvišanja kisika oprosti tegob, ki utrujajo, in človek se počuti veliko ugodneje. Poglejmo človeka, ki igra poker. Igra z izpremenljivo srečo, dokler nazadnje ne dobi srečnih kart. Kot izkušen igralec se neče takoj izdati. Vloga je vedno večja in <komar» se čudi, kako se more igralec z dobrimi kartami tako premagovati, ki mora na vsak način dobiti, pa je videti tako miren, dasi drži cdinamitno granato* v rokah, s katero bo razbil banko.
cKomarjevo* začudenje pa doseže svoj vrhunec, kadar začne človek s srečnimi kartami povrh tega še nenadoma zehati. Ko pomaši igralec, ki
se mu je zehalo, svoj dobiček v žep, ne more «komar» pre-hvaliti igralčeve mirnosti. Zlasti njegovega zehanja za časa razburljive situacije. To pa ni tako. Zehanje se da v tem primeru čisto naravno in lahko pojasniti. Kakor hitro je igralec privzdignil dobre karte, se je njegovo srce za nekaj trenutkov ustavilo in je začelo potem močneje utripati. Prevzelo ga je nekakšno razburjenje. Naravno bi bilo, da bi bil dal duška svojemu velikemu veselju, toda udušil je z vso silo svojo razburjenost in kazal čudovito mirnost.
Ta napeta notranja borba je potrošila ves kisik, tako da ga je zmanjkalo. «Takoj malo kisika!» zakliče srce malim možganom in pri tisti priči nastane krčevito zehanje.
Poglejmo si drug primer! Plašen mladenič gre k svoji
Ali lahko gledate vsaj eno minuto to sliko, ne da bi se vam zehalo?
Dr. Alojz Gradnik — petdesetletnik
Pretekli mesec je praznoval svoj petdeseti rojstni dan goriški poet dr. Alojz Gradnik, avtor pesmi: «Padajoče zvezde», «Pot bolesti* in «De profundis». Poleg teh lastnih pesnitev se imamo njemu zahvaliti za odlične prepesnitve in prevode srbskih, hrvatskih, francoskih, italijanskih, nemških in drugih del.
Mila S c h o 1 © o v a - Zupančeva:
V zapuščenem stanovanju genialne češke umetnice
Jasna solnčna svetloba se je razlila čez zlato mesto... Rezek zrak se nemirno giblje... Tok Vltave se je zaklenil pod ledeno plast... Oko obstane z nekakim zadovoljstvom "na snežni belini in skoraj žal mi je, da jo je solnce obsodilo že v skorajšnji eksil...
Misel zablodi v umazano stanovanje, kjer tudi ubogo bitje žaluje za snegom. Brezposelni ne bodo več pričakovali snega drhteč! v nemirnem pričakovanju ... Noge, onemogle od gladu, ne bodo drsele k oknu, srce ne bo vriskalo : zapadel je sneg,... tlak je pokrit z belim kruhom ...
Blodim po nabrežju ... Reka počiva ... Galebi režejo z ostrino belih peruti razdaljo od Štitkovskych mlinov prav tja do sivega stolpa... Petrin in Nebo-zizek se mi nasmihata vsa lisasta. Razgledni stolp sili v nebo... moja objestna misel se vzpenja ob njem...
Zavijem v ulico na levo... Stolpič cerkvice sv. Voj-tžcha je razril s svojo ostrino modro višino, ožarjeno od solnčne luči...
Obstanem... Pštrossova ulica št. 3. Pred menoj se dviga tipično renesančno poslopje... Stopam po stopnišču ... Drugo nadstropje... Z vrat se mi zableščita dve vizitki: Vaclav Hiibner... Marie Hiibnerova... Prvi je odšel za večno pred desetimi leti in zapustil svojo ženo v brezmejni žalosti... Mesto na njeni strani je ostalo prazno ... Ljubezen njena je živela njegovemu spominu... In ljubezen do umetnosti in odra se je podvojila ...
Marija Hiibnerova je odšla pred nekoliko meseci... Pisatelji so pisali zanjo svoja dela, toda ona je odšla prej, preden so jih dokončali... Odšla je... In na vratih njenega stanovanja je ostalo njeno ime, zgolj nekoliko črk na belem papirju ... Moj pogled obstane nad vrati na treh črkah, ki jih veže križec... Z blagoslovljeno kredo je napisano: K+M+B (Kašpar, Me-lichar, Baltazar). Tudi to je še ostalo od takrat, ko je še živela... Stanovanje je prazno in vendar duh obeh se ni umaknil odtod ... z nevidnimi je tu ostala dobra duša Fanynka, ki je stregla obema prav do smrti. Ona je skrbela, da je imela umetnica vse, kakor je želela, in da ni bil izgubljen niti trenotek njenega dragega časa... Bila ji je več ko samo družabnica, dobra hči ji je bila. Spremljala jo je na izprehodih, v letovišče in v filmski atelje... In ko stopim v sobo, govori Fanynka samo o svoji gospe. . . Naša gospa ni nikdar študirala vloge na glas (Fanynka vse to pripoveduje v izbranih izrazih), na kolenih je imela vlogo in jo čitala ... Saj je bilo znano, da je Marija Hubnerova, ko je ovladala tekst, ovladala in imela v popolni moči slednji ženski lik... V ustih genialne umetnice je oživela vsaka beseda dvojno... Vsaka beseda se je prelila v prepričljivo resnico, saj jo je spremljala najprepričevalnejša gesta ...
S Fanynko se pogovarjava o njej ... Vidim jo pred seboj smehljajočo se in zdi se mi, da je skoraj nemogoče, da bi nikdar več ne izpregovorila... Hipoma se oglasi ostro lajanje psička, njenega psička ... «Žu -žak» priskoči k menj in se vzpenja po kolenih... Spomnim se, kako pogosto sem srečavala Marijo Hub-nerovo s tem sivkastim psičkom, njenim zvestim spremljevalcem. In <žužak» je osirotel. Fanynka pripoveduje, da ni izgubil upanja, vedno čaka in čaka... Zadnjič je slišal pogovor na hodniku. Glas se mu je zdel znan in bežal je k vratom. Ko mu jih je Fanynka odprla, je zbežal po stopnicah v najvišje nadstropje in vse preiskal... Ubogi cžužak ... Misli, da se je njegova gospa nekam odpeljala in da se zopet vrne... Zvesti psiček čaka zaman ...
Na besedo najvišjega režiserja je umetnica zapustila svoje sobane, Fanynko in «žužaka»... Počiva na 01-šanskem pokopališču... Preprost grob s sivim spomenikom je kakor božja pot, kamor tako pogosto roma hvaležna mladina, ki ni pozabila do danes njenih pravljic, ki jih je pripovedovala pokojna umetnica res edinstveno .. . Zato ji še danes prinašajo rož. kakor so jih ji nekdaj prinašali v gledališče ... Kako bi bila vesela tega cvetličnega bogastva! Fanynki je pogosto rekla: Ko bom umrla, mi morate prinesti na grob vedno veliko, veliko rož...
In Fanynka nosi rože, ki jih kropi s svojimi solzami .. . Žaluje in živi spominom . ..
Ako bi bila naša gospa vsaj dočakala sedemdesetletnico! Ta nesrečni film! Marija Hubnerova je podpisala pogodbo, pri filmanju ji je obolela noga... Zdravnik je rekel, da mora počivati. Toda bilo je črno na belem, in Marija Hubnerova je bila vedno tako vestna...
Ko je bil film narejen, je rekla: Če nie vsega, pol življenja pa me je prav gotovo stal ta film...
In mi danes občudujemo na platnu njeno edinstveno umetnost, z naslado poslušamo njen glas ... Marsikomu se utrne solza, toda malokdo si je svest, kako drago odkupnina je umetnica plačala, da je lahko poznim generacijam zapustila dokaz svoje genialne umetnosti ...

»t? m
1 \' \ ji
PSI«
ii§§
Izkušnjavec
Ing. arch. Janko O m a h e n :
Sodobna stanovanjska kultura
Dosti je že pri nas ljudi, ki so se sprijaznili z moderno strujo v arhitekturi, toda na žalost je še veliko tistih, ki te struje niti poznati nečejo. Vzrokov za to je mnogo; eden najvažnejših je dejstvo, da ta večina ne najde nikjer tiste priložnosti, ki bi ji odkrila vsa lepa in človeka vredna načela današnjega stremljenja. Premalo se o vsem tem pri nas piše, in še to, kar se, so po večini članki, nanašajoči se le na gotov del celotnega stanovanja, človek prihaja nehote do prepričanja, da manjka vezi med sodobnim hotenjem in med vso ogromno večino. Pomisliti moramo namreč, da ljudje pri nas izkušajo vsako stvar doumeti, le povedati jim je treba in razložiti. Niti prepričevati jih ni dosti treba, ker uvidijo prej sami, preden privleče človek še zadnji ndut nn dan. Glede na to dejstvo in glede na vzroke, zakaj odklanja ta večina moderno strujo, pa je jasno, da manjka enega člena v verigi razvoja. In ta manjkajoči člen je glavno; navedeni vzroki so le pretveza in zadrega.
Po vseh večjih državah so v vprašanju stanovanjske kulture gotovo naprednejši ko mi, to je res, toda če pogledamo, s kakšnim aparatom si to napredovanje utira pot med narod, se nam temu ni treba čuditi. Vsaka revija, vsak časopis, vsak magazin prinaša razprave o stanovanju in mobiljarju, in če pade od vsega tega zrnja devet in devetdeset zrn na nerodovitna tla, eno le vzklije v drevo. Celo pri nas imajo inozemske revije, to so gospodinjske, modne, umetnostne in športne velik delež na tem, da se pomikamo z mrtve točke. Slične domače revije vršijo enako z uspehom to nalogo, le škoda, da jih je premalo. Pozabiti ne smemo dejstva, da imajo prav domače revije v tem pogledu težko nalogo, ker nismo imeli prilike zasledovati razvoja, ko se je vršil, da torej nismo mogli sami v sebi postopoma, to je naravno priti do tega spoznanja. Med stopnjo, ki jo je dosegel razvoj, in med stopnjo, kjer smo ostali mi, je vsled tega dejstva nastal majhen prepad. Tako nima večina člankov, ki je pisana z današnje stopnje razvoja, pravega odnošaja do ljudi. Izkratka, manjka nam osnova. Večina ljudi gleda pri nas na sodobno stremljenje za zdaj še nezaupno. Današnjega stremljenja, ki ubira pota po pravcu zahtev današnjega človeka, ki nima torej samo potrebe, ampak celo dolžnost do obstoja, torej ne smemo primerjati mogoče z žalostnim polomom secesije ali z raznimi poizkusi, ustvariti nove oblike, ki niso imele notranje potrebe in upravičenosti. Ni zato čuda, če naletimo na ljudi, ki ne vedo, zakaj so nezaupni, dasi mora imeti vsako odklanjanje svoj tehtni vzrok. Neštetokrat čujemo pomisleke, ki pa niso prav nič drugega ko dokaz nered-nosti oziroma opravičilo za neorientiranost. Glavni vzroki odklanjanja naj bi bili trije:
t.) Nečemo takega pohištva, ki je danes moderno, jutri pa lahko že staro, oziroma nečemo pohištva, s tako izrazito letnico.
2.)	Nečemo pohištva, ki je brezizrazno, ravno in gladko in v svoji obliki podobno skladišču zabojev.
3.)	Nečemo moderno urejenega stanovanja, ker je mrzlo, podobno prej sanatoriju kakor človeškemu prebivališču.
Pa poglejmo prvo točko:
Na jasnem si moramo biti predvsem, da ima vsak pristen slog svojo letnico, tako barok v vseh svojih odtenkih kakor današnji povojni slog. Nima pa prav
nobene letnice vse tisto, kar je površna kopija nekdanjega pristnega sloga, ker je dandanes vsako tako delo neobčuteno, brez življenske upravičenosti. K po-tvorbi sloga pripomorejo običajno še različni kosi, ki se današnjemu življenju potrebni, ki pa jih tedanja doba niti poznala ni. Taka potvorba sloga res nima letnice, ne bo imela pa čez leta niti starinske vrednosti, ker ne bo niti barok, recimo, niti današnji slog. Original, pa bodisi iz katerekoli dobe, je gotovo dragocena stvar, ki bi je sam ne zamenjal za nobeno moderno pohištvo. Ampak samo original ima to prednost, ker predstavlja resnično občuteno pristnost, zgodovino, lepoto, dragocenost in vrednost. Da bi si pa danes dal izdelati natančno kopijo kateregakoli sloga, bi predstavljala vso njegovo vrednost le material in delo. Vsekakor bi to bila silo draga kaprica. Gotovo je iz tega jasno, da je bilo svoječasno pohištvo precej drago in da je tekmovalo med seboj le v lepoti in dragocenosti —■ ne pa v ceni. Še jasneje je iz tega razvidno, kdo si je nabavljal te lepote, če ni imel denar pri tem nobenega pomena. Pohištvo, ki so ga imeli tedaj manj premožni sloji in kmečko ljudstvo, to pohištvo ni imelo v slogih nobenega pomena, razen pri nas nekoliko v bidermajerju. Toda časi se izpreminjajo — ni več gradov in grofov in nima več samo peščica ljudi pravice do življenja.
Civilizacija in kultura sta dali širokim plastem naroda potrebo po udobnostih in lepoti, tehnika dosegljivo možnost teh udobnosti in lepot z materialom in s stroji. Slog, ki je nastal iz teh potreb široke mase in je njegovo izhodišče v nalogi, napraviti življenje udobno čim širšim slojem, tak slog je današnji povojni slog.
S tehničnimi pridobitvami, to je z vezanimi ploščami na eni, z jasnimi nalogami pohištva na drugi strani, pocenjuje ta slog pohištvo in prehaja zaradi tega do tako imenovane — stvarnosti. Kar je odveč, naj odpade, ker podraži. Čisto gotovo je seveda, da je pohištvo, narejeno po teh pravcih, lahko tudi zelo drago, vendar ne smemo tu pozabiti glavnega smotra, namreč, da je pohištvo, narejeno v tem slogu, lahko tudi čisto poceni in solidno. Te čudovite lastnosti vsi prejšnji slogi niso imeli, ker sta doba in tedanje mišljenje nasprotovala današnjemu. Vsi prejšnji mogočni slogi so bili vedno in samo — za gospodo. Sodobna stvarnost izključuje podražitve z vsem nepotrebnim okrasom na pohištvu, ker te navlake kratko ne priznava, in prav v tem je moč in garancija, da te pridobitve ne bodo doživele poloma kakor n. pr. secesija. Premočno zadeva interese vsega ponižanega človeštva.
Iz vsega tega so jasne ravne oblike edina možna rezultanta.
Nečemo torej prav takega pohištva, je druga trditev, ki jo čujemo dan za dnem.
Pa poglejmo prednosti in svojevrstne lepote tega pohištva.
Najvažnejša prednost je pač udobnost v dvojnem smislu, namreč kolikor služi človeku direktno in kolikor hrani njegovo delovno moč. Direktno mu služi z vsemi kosi, ki naj bodo individualni, kolikor se tiče individualnih potreb in zahtev gospodinje. Njeno moč pa hrani pri upravljanju stanovanja. Če pomislimo le s stališča higiene v stanovanju. Svoj čas je bilo izrezljano pohištvo pravo skrivališče in zaloga prahu, sodobno pohištvo pa je prav v tem oziru razodetje.
Nadalje, koliko nepotrebnega in zamudnega dela je zahtevalo vsakdanje snaženje takega izrezljanega pohištva — človek je bil pravi suženj vseh tistih nekdanjih lepot. Vprašanje služinčadi ni imelo za dobe rokokoja, baroka, renesance itd. prav nobenega pomena. Dandanes je stvar drugačna. Za tisto, kar danes z lahkoto opravi ena človeška moč, je bilo nekoč potrebnih pri tedanjem slogu po več človeških moči. In to so stvari, ki jih pri nas upošteva sleherna rodbina v vprašanju gospodinjstva, a ne zaradi racionalnosti, ampak le zaradi finančne možnosti. Večina gospodinj pri nas preživlja vsak dan v trdem trpljenju m delu in v svoji čudoviti konservativnosti ne vidi napredka, ki ji nudi lažje življenje in več svobode. Ne samo da ga ne vidi — še zanikuje ga!
Lepote, ki nam jih odkriva novodobno pohištvo, so zlasti v lepoti lesa. Vse večje ploskve so v modernem
pohištvu furnirane z najrazličnejšimi lesovi, ki dajejo
ali po naravni strukturi lesa ali po naravni barvi potrebni efekt pohištvu. Uporablja se za furniranje samo pristen les, ki je po večini tuj — eksotičen. Kakšne čudovite lepote se morejo ustvariti ravno z nebroj možnostmi v načinu furniranja, kažejo razstave. In ne smemo pozabiti, da so to same naravne lepotne možnosti, katerih nobena prejšnjih dob ni poznala. So pa še druge lepote sodobnega pohištva, ki se upoštevajo v kombinaciji s prostorom — sobo. Toda o tem pozneje.
Oglejmo si sedaj še tretjo točko, kjer se očita, da je moderno urejeno stanovanje prej sanatorij kakor stanovanje.
V vsakem razvoju so struje in vsaka struja ima svoje privržence in med temi privrženci so v vsaki struji fanatiki, ki jih imenujemo v katerikoli struji — ekstremiste. V sodobni arhitekturi jih imamo v vseh področjih mnogo, in vsi ti računajo s človekom le še kot bitjem, ki stremi za materialnimi, zgolj telesnimi dobrinami. Do neke mere so njih naziranja povsem v redu, brž pa ko prezrejo pri človeku tudi njegovo duševno plat, se nam zdi, da so zašli s cesarske ceste na stezo. Stanovanje naj nam bo več ko le kraj, kjer spimo in jemo, stanovanje naj nam bo kraj, kjer živimo. Življenski optimizem ni v skladu s sanatori-jem, človek ne s strojem. Res je sicer, da je človek dostikrat resničen stroj v svoji službi, doma pa je le človek. Zato so za uradne in poslovne prostore v splošnem do neke mere umestne take ekstremne ureditve, kjer gladke svetle stene brez slik in okrasov ter jekleno pohištvo ne motijo človeka pri izvrševanju njegovega poklica. Za dom pa to ni umestno. Želeli bi, da bi bilo v vseh uradih tudi v resnici tako, vendar z drugega stališča, ne da bi bil človek v poslovnih prostorih nemoten, temveč da bi občutil razliko med praznim, pustim in mrzlim birojem in med toplim in prijaznim domom. Tako bi vedel ceniti drugače svoj dom. In to, da bi sleherni znal ceniti in uživati svoj dom, to je prava tendenca sodobne notranje arhitekture. Stvar o sanatoriju kljub ekstremnemu jeklenemu pohištvu ne drži, čeprav je sodobna notranja arhitektura povsem prelomila s tradicijo. Poslužuje se v svojem stremljenju le novih načinov, da zadovolji in — ozdravi sodobnega človeka.
Današnja stvarnost nam je odkrila v stanovanju nove vidike — posebno prostor kot tak. In to dejstvo zadeva razen tretje naše točke predvsem še drugo, kjer je govor o pohištvu, ki je nameščeno «podobno skladišču zabojev».
Ni več pohištvo glavno, ne slikarija, ne zavese, ampak vsako zase je del tiste popolnosti, ki ji pravimo soba. Naravno, da mora biti zato neka organska vez
med vsemi deli, neko razmerje, neka odvisnost. Zaro morajo vsi ti deli dati celoto, ki vpliva ugodno in prijetno na stanovalca. Nobeden teh posameznih delov ne prevladuje več, nobeden ni sam zase več umetniška popolnost. Delimo jih v dve vrsti, v tiste, ki služijo direktno človeku, in v tiste, ki mu služijo indirektno. Tisti, ki služijo stanovalcu direktno, mu morajo izpolnjevati vse zahteve, zlasti kar se tiče njegovih potreb in ugodnosti. Ta del celote je tudi pohištvo, ki se deli v posamezne kose, katerih vsak je v funkcijskem oziru popolnost, v umetniškem pa le drobec enega tistih delov, ki tvorijo skupno harmonijo prostora — sobe. Naravno, da so ti posamezni drobci pohištva usmerjeni predvsem na svojo nalogo, kar je imelo za posledico uničenje simetrije v pohištvu, človek sam kot najpopolnejša stvar na svetu je funkcijsko tudi asimetričen, saj izpolnjuje levica čisto drugo nalogo ko dcsnica itd.
Prostor, ki je bistvo materialnega doma, je torej glavni faktor, in tega je treba njegovemu namenu in stanovalcu ustrezajoče opremiti, da dobi vse skupaj pravi izraz resničnega — doma. Življenje je gibanje in doin je del našega življenja — torej tudi del gibanja. Je torej naravno, če si arhitektura prav to gibanje postavlja za cilj, ki naj ga kaže vsak opremljen prostor. Dinamika pravimo temu hotenju, ki hoče življenja v vsakem prostoru. In v čem se izraža to hotenje?
Sodobna soba je že v projektu oblikovana tako, da je možno z namestitvijo pohištva doseči tisti cilj, ki ga moderno urejen prostor zahteva. Široka mogočna, okna odpirajo živi naravi pot v sobe; med zunanjim življenjem in notranjim posreduje živ pas rastlin, ki daje občutek, kakor da ni prostor ograničen, ampak da se razteza kljub svojim mejam daleč preko njih. Pohištvo je nameščeno kakor zahteva potreba, brez simetrije, toda z možnostjo vzidanja, da ostane prostor, v katerem se gibljemo, še dovolj velik, ker za prostor gre in za življenje, ki ga naj neoviranega živimo v takem prostoru. S pohištvom v organski zvezi gre slikarija sten, ki izpolnjujejo prazne vmesne prostore v stenah, tako da se nam ne zdi kakor pri monotono barvanih stenah, da ostro omejujejo prostor, ampak da s svojimi barvnimi efekti približujejo in oddaljujejo steno. Vso mehkobo in čar prostoru dajejo zavese, ki so bogato nameščene ne samo pri oknih, ampak celo pri vratih in kjer je treba — včasih je celo vsa stena pregrnjena z njimi. Barve same prevladujejo tople, žive, ki imajo moč nastrojenja v sebi in del tistega življenskega optimizma, ki smo ga prav danes vsi tako potrebni. Da je razpoloženje človeka odvisno od okolice barv in svetlob, s tem vsem računa sodobna notranja arhitektura bolj ko z vprašanjem, ali je en sam kos pohištva preveč sličen zaboju ali ne. Celo tla imamo danes že prevlečena z raznobarvnimi pliši, ker se arhitektura dobro zaveda, da je potreba za vse izgubljene nepraktične in predrage nekdanje lepote (izrezljano, zavito pohištvo, izrezljani okviri, lestenci itefc) nadomestila. In vsa ta nadomestila išče v naravi, barvi in svetlobi.
Kje je torej upravičen očitek, da je moderno opremljeno stanovanje sanatorij, da je moderno pohištvo podobno zaboju itd.?
če si nabavimo moderno pohištvo in ne storimo drugega nič kakor da ga postavimo v staro sobo, seveda ni potem pravega navdušenja, pač pa marsikdaj razočaranje. Ali tega ni krivo pohištvo, še manj moderna sodobna struja. Vse ostalo je toliko važno kakor pohištvo, in če homo to upoštevali, bo nepotrebna marsikatera kritika in slaba volja in bomo spoznali, da so še lepote, ki so enakovredne nekdanjim.

Zgoraj: Pisalna miza Levo: Knjižna omara Desno: Omarica za radio
Odlična gospodova soba iz delavnice D. Lancoša Ljubljana, VVolfova ul. 12
Orehova spalnica. Po načrtih I. Miklavca Izdelal I. Sedej
KAKO IZKORISTIMO PROSTOR
Takole se lahko uredi prijeten kot v sobi. Otomana je obenem tudi postelja, mala knjižnica je lahko mizica, če je pa na razpolago še udoben fotelj in pa primerna svetiljka ob pisalni mizi, preteče v takem kotu marsikatera prijetna
urica.
Prostor med okni se lahko različno izkoristi. Če je malo širši, se vanj postavi pisalna miza, visoka omara ali pa majhna mizica in dva stola. Na sliki vidimo v takem prostoru postavljeno preprosto pisalno mizo s policami za knjige, le na desni strani je zaprt predal. Kako se praktično izkoristi ožji prostor med okni, je videti na drugi sliki. Tu je postavljena moderna omara za knjige, ki nadomešča obenem tudi mizo, na stemo pa je pritrjeno visoko zrcalo.

ZA POČITEK H
Prinašamo sliko prijaznega kota z udobnim di-vanom, ki nanj radi ležemo v prostem času, kadar lahko malo čitamo. Prav čedno je videti, če je zavesa iz enakega blaga kakor divan ali pa vsaj v barvni harmoniji. Cvetje v moderni vazi, slike na steni, knjižna polica in pa prijetna toplota od peči v kotu oslajajo prijetni počitek.

ipd "hjj
I
iS Jfif
, - >(?■-t -jji • .,, - &
Pri nas takele spalnice še niso posebno udomačene, čeprav se v njih najbrže prav dobro spi. Široka postelja je popolnoma gladka in pregrnjena z enobarvnim pregrinjalom, obrobljenim s širokim volanom, tako da jo lahko uporabljamo čez dan za divan. Posebnost so posteljne omarice z odprtim predalom za knjige in časnike. Preproge, ki so tudi prav dekorativne, so sešite iz ostankov raznobarvnega blaga.
Za svetovno znane peči g. Lutza je ustanovljena v Jugoslaviji tovarna Ing. Guzelj, Ljubljana, Beljaška ulica 4.
Levo: Prijeten (kotiček ob Lutzovki.*Soba gdč.THiter, Ljubljana-oiška.
Desno: Od čuvarjev narodnega^.zdravja je bila Lutzova peč izbrana kot naiprikladnejša v vseh ozirih I Urad direktorja^Higijenskega zavoda g. dr. Pirca.
Ena izmed mnogih slik iz novega kataloga pohištva «Novodobna oprema*, ki ga je izdala tvrdka ROK ARHAR v Št. Vidu nad Ljubljano in ga razpošilja proti naprejšnjemu plačilu Din 20'— vsakemu
interesentu. (Plačilo ianko znamke v pismu.)

/

Visurt, ki fe Mcua*
J^juba
naroemea i
SKo lem prejlnjl mtlie potovala po tujih hrajih, lem millila tudi na tf%d.' ^faj veite, da nad tedno veze nad Uit ,,j£ena in dom". ^fhupnt ihrbi m težave in ihoraj vie imo ene miiii, da naj 4C	in dom" eum leple razvija.
inoztmdtvu lem li ogledala nehaj velikih zalozb. 'iftdtla lem mahlihaj dobheja., har bom lahho uporabila pri naitm Hitu. 'V^jjotoviia pa lem, da le dajo izučiti horiitne it^ari lamo pri tahih zalozbah, hi imajo vciiho naroenie. JPolamezna žena nihjer nie ne opravi. <3 jih je 'pa pet in dvajlet ati thioLelet tiloe, potem taka armada ze veiiho itori.
^fvoje mUli tf%m dom razooLela v prihodnji itevi&hi.
^fe nehaj imam na Ircu. tf dvojem b-ozienem pilmn, hi je v prvi itevilhi na itravu 7-; dtm proliia, naj li naroee ^odpoolinjlhe hnji^e prav vle naroeniee. $ej moji ztljt lo le odzvale ihoraj vle eitateljiee. ^famo nehaj ito naroenie je prezrlo mojo prolnjo. S udi /lf%le naročilnice nidem dobila. /ftlorda li midlite, da teh petih ^olpodinjlhih hnji^ ne bolte potrebovali. fPovem /7f %m pa, da dobite za	3*1'— toliho horiltne^a berila, da
Ivoje^a nahoda prav gotovo ne boite obžalovali. C^e am pa hnji^e nt bodo po volji, mi jih lahho vrnete, jaz pa tf%m potem vrnem nahajam zneleh. *%ato ^l/prohm, da li naročite tih pet hnji^ in da mi nahazete ^ori omenjeni znelth.
lani nidte dobili hnjt^ ,,3*oJtaneh otroha in njegov razvoj" in ,,3(<x-ho naj huham", li obe te dve hnji^i zdaj lahho naroeite, her ita izJh te dni v dru^i izdaji. C^cna za obe je $in jO-—.
Vlah
dan bom lama presedala polto in bom Ireena, ee dobim V%lo naročilnico.
S^rodim, preberite popil teh hnjvt^, hi je na naslednjih itraneh.
lepo pozdravljam 5\ija ^odhrajltova
gih jezikih v sto in stotisočih izvodih, smo sedaj izdali v slovenskem jeziku.
Knjiga obravnava tale poglavja: Uvodna beseda materam. Beseda dekletom. Telesni in duševni razločki spolov. Prebujenje ljubezni in ljubezensko življenje. Smisel in bistvo zakona. Izbira moža. Vzgoja za zakon. Nevestovanje. Ženitvovanje. Mlada žena in bodoča mati. Srečni in nesrečni zakon. Žena v boju za obstanek.
Knjiga stane Din 30—. Vi jo pa dobite za Din 6-20.
Kako naj kuham, da bo mož zadovoljen.
To vprašanje dela vsaki gospodinji skrbi. Teh skrbi se pa iznebite, ako si naročite knjigo «Kako naj kuha m». Iz te knjige se boste naučili, kako se pripravljajo preproste jedi, okusne in tečne, da Vam bo hvaležna vsa družina. Vse kuharske tajnosti se Vam bodo odkrile.
Z dragimi sredstvi kuhati ni nobena umetnost. Naša knjiga Vam bo povedala, da je mogoče tudi za majhen denar napraviti jed, ki je boste Vi sami veseli, še bolj pa Vaš mož in otroci. Seveda so v knjigi tudi recepti za slavnostne prilike, tako da Vam priprava eksotične jedi ne bo delala težav.
Če še niste poročeni, pa pomnite, da pravi star, resničen pregovor: «Ljubezen gre skozi želodec».
Prvo naklado knjige «Kako naj kuham», ki smo jo izdali lansko leto, je bila v treh mesecih razprodana. Sedaj je izšla druga naklada. Podoba je, da bo tudi druga naklada kmalu razprodana. Knjiga ima 524 preizkušenih receptov na 116 straneh. Poleg teh receptov so v knjigi še splošni nasveti o kuhanju na plin in na štedilniku, o varčevanju, o sestavljanju jedilnikov, navodila, kako se je treba vesti pri mizi, kako se pripravi miza, kako serviramo jedila in pijače, kako kavo in čaj, kako se prirejajo čajanke, večerne prireditve, routi in obedi ter kakšen naj bo jedilni red. Knjiga ima tudi praktičen jedilnik za razne mesece v meščanski kuhinji (za vsak teden in dan posebej), 10 obedov za delavsko kuhinjo, 10 obedov za kmetiško kuhinjo in, kar je za vsako gospodinjo najbolj važno, tudi proračune za posamezne obede.
Knjiga stane za nenaročnice Din 30-—, Vi pa jo dobite za Din 15'—. Zato jo takoj naročite, da ne bo prepozno. Ako ste položnico založili, dobite drugo pri svojem poštnem uradu. Na to položnico zapišite: «Žena in dom» Ljubljana, štev. 15.490.
Pred tremi tedni sta se vzela. Vsak dan, ko gre on v službo, si imata še toliko povedati. Mlada sta in srečna. Kakor so srečni vsi novoporočenci. Ali pa bosta tudi zanaprej srečna?
Vsi vemo, da je veliko zakonov nesrečnih. Pred zakonom ne moreta živeti drug brez drugega, po nekaj lttih skupnega življenja ali pa še prej, sta si tuja. Nekateri pa se celo z isto strastjo mrze, s kakršno so se prej ljubili.
Kdo je kriv, da se ljubezen izpremeni v besno sovraštvo? Žena ali mož?
Ko sta se vzela, nista bila dovolj poučena o vseh težavah zakonskega življenja. Potem se pa dostikrat zaradi malenkostnih stvari začne prepir in sovraštvo.
Le tisti zakoni so srečni, kjer je sporazumnost, kjer se oba prilagodita drug drugemu, kjer sta oba zakonca kolikor toliko poučena o zakonskih zadevah.
Kakor se moramo izobraziti za svoj poklic, tako se moremo vzgojiti tudi za zakon.
Znameniti filozof Reinhold Gerling je spisal knjigo «Vzgoja za zakon». To knjigo, ki je izšla v dru-
Ali bosta ta dva vedno srečna?
Naše knjige Vas pouče, kako morete biti srečni in Vaši dragi zadovoljni in kako se hitreje, laže in ceneje izvršujejo gospodinjska dela. To je več vredno kakor pa sedem in trideset dinarjev.
J L ll	\awixj bv^ji^t,
,, SK&fio vi2.j kufiavn". jc iedxj izh\vicf. m z m-VID JI eivujc t j.
IhVl, 01X '^IjlbcllVLjlfzi' (lVL\i<ll ,!7t1At Ivi
■ovna*
via-voi
■zino,
«Postanek otroka in njegov razvoj.»
Otrok je največja zakonska sreča. Ljubezen, ki jo goji mati do svoje dece, je tako vzvišena in čudo= vito lepa, da jo upravičeno opevajo vsi veliki pess niki. Kaj vse stori mati za svoje dete! Žrtvuje sebe, žrtvuje vse dobrine tega sveta za srečo tistega, ki mu je dala življenje.
Zato je razumljivo, da se hoče vsaka žena poučiti o postanku otroka, o njegovem rojstvu in razvoju.
Vse pa nimajo sred« stev in prilike, da bi si nabavile drage knjige in da bi se dale poučiti po zdravnikih, ampak si pomagajo pač tako, kakor so jih poučile matere ali sosede.
Knjiga «P o s t a n e k otroka in njegov razvoj« Vam bo dala pojasnila, ki jih kot žena in mati ali pa kot dekle potrebujete.
Tudi ta knjiga je bila lansko leto v nekaj me« secih razprodana in smo jo dali zaradi številnih naročil ponovno natisniti.
O letošnjih petih knjigah smo že pisali v prejšnji številki. Prvo knjigo «Z a pridne roke (Š i v a =
n j e)» smo danes priložili vsem tistim, ki so jo na= ročile in plačale.
Vam jo pošljemo takoj, kakor hitro nam nakažete naročnino za teh 5 knjig, t. j. Din 37 —.
Drugo knjigo «Vzgoja za zakon« pa Vam pošljemo 1. oktobra.
Najbolj važna knjiga pa je «Kako vzgojim svojo d e c o». To je prva slovenska knjiga, ki temeljito obravnava vsa vprašanja o pravilni vzgoji otrok.
Knjigo «N a š e zdravje« je spisal zdravnik dr. Karel Petrič. Zdravniških knjig bomo izdali pet. Prva knjiga «P os tanek otroka in njegov razvoj« je izšla lansko leto, letošnja knjiga pa bo vsebovala opis človeka in ogrodja človeškega telesa. Zato je ta druga zdravniška knjiga važna za razumevanje nadaljnjih treh knjig.
«G o s p o d i n j s k i koledar za leto 1933.» dobite še pred Božičem. Koledar bo imel poleg za= bavnega in poučnega čtiva veliko praktičnih na= svetov.
Kakor vidite iz tega popisa, potrebuje gospodinj: ske knjige vsaka žena in vsako dekle.
Zato nikar ne odlašajte in nam nakažite za letos*
njih 5 knjig...........Din 37-—
za knjigi «P ostanek otroka in
«K a k o n a j k u h a m« pa.....Din 30'_
skupaj torej za vseh 7 knjig.....Din 67'—
Opozarjamo Vas, da bo veljala posamezna knjiga Din 30—.
Z ŽIVO E>£StDO IN NAZOPiNO SLIKO V-ftm P.AZLOZI
NASA KNJIGA O POSTANKU OTfcOKA IN NJ£GOV€m RAZVOJU
Normalni porod
novo.
Klične stanice in
i« r
T
.»• »l«to c.
"> kaj
5e obn z
'°fiovi
H	Iznv telesnega ploda iz materinskega organizma imenujemo
H porod. Porod nastopi pa lahko tudi prej, preden je dobil plod spo-B sobnost za samostojno življenje. V tem slučaju govorimo osplavu Izriv zrelega telesnega ploda nastopi prvič, če je ta dobil ■ sposobnost, da živi dalje izven ženskega organizma drugič, če je 1 postal tako velik, da nima več dovolj prostora v medenici matere. I kar potem vodi k izvestnim dražljivim pojavom. Ti dražljaji so zopet -JU-~~«l,_krCakib skrčenj maternice, ki ima. kakor znano.
tenko črevo	oosielur«•
Dostellico	„ Kfitm ^^^gBte/""*""
o voli
P«*iti. h
en>embe '
"»' živa hi
mi n e lači«no
trdi hrani
tenko trf\0 i floti o

maternico
oooko vino
itsiir
ioo eb
popkovino
\ormalna matcrnic
»retenčnr kosti
normalni
(desni •
laorio usti'
maternice iftni mehur
nožnico
■belo trevo
sramna (osi


oresredek
nožnico
Dojenček pri prsih
organi
ob Volte*
f*ri5**ra apsev
Prerei
Kakor smo že omenili, lahko čaka novorojenček 24 ur na hrano, ee zahteva stanje matere miru in počitka ali pa če se prsne žleze le počasi polnijo. Toplo kravje mleko, ki naj ga pije mati takoj pc porodu, precei pripomore k hitrejšemu dotoku mleka v doike. Na-
Postanek, odvrnitev in zdra Ijenje splava
Malokrvnost, splošna slabost, telesni prenapoi. spolna i duševna razburjenja. zarasla in uklonieria maternica, težkfc, groznic.v bolezni in še mnogo drugega so navadni vzroki splava Pri slaboti ženah, ki nimajo potrebne nege. se razvije celo nekaka vrsta spla »7 navade, to se pravi, dva- ali trikrat gredo od nie plodovi v »tare dveh do štirih mesecev brez posebnega vzroka, seveda » ' izgubo krvi in močnim oslabljenjem vseh medeničnih jjcjJa«*"
n*fi»t'U»c"*
da«
dan
Meset
januai
me««« oktober
dobimo zdrave in lep otroke
Naj takoj tu popišemo posamezne stopnie telesnega razvoja pri 1 človeku, da bo čitateljici nazorno prikazana rast oplojenega laičeca (glej slike štev 4—13)
Natančnejših opazovanj o razvoiu človeškega laičeca v prvih sedmih dneh ni; raziskana so samo živalska iajčeca Dvanaisti dan pa je oplojeno jajce že majhen mehurček, posejan z dlačicami, in
-Š»7"j2	33
Do,.*,, m pravilno d,U».	°«<<""
Glede mnoiine nalerineija mleka, k, ga potrebuje zdrav doia-~«r.il/a nd 50 tr prvega dne hitro na približno 1/1O0 Gramov Pr?"
Uvajanja
otrok v
p„. „ prav nai b. «e ne poročilo ibilo o svoiMV	n|-Q
Sltfca 11. 39.'
"""""o	pr.rtlaS:
"«»«■>«10 majhni premiki. Coiienie poedmih delov ki 'amen. mnoao
tem« * odpora
i>or«>» J
Ravnanje s prsmi
KAKO IZKORISTIMO PROSTOR V VELIKI SOBI
Nekatera stanovanja, posebno v starih hišah, imajo zelo velike sobe. Kaj naj napravimo s tako viteško dvorano, v kateri zase prav za prav nimamo nobenega kotička? Te dve sliki nam kažeta posrečen način opreme kota v taki sobi. Ogradimo ga z dvema omarama
ali policama za knjige tako, da imamo znotraj kvadratni prostor, v katerega postavimo umivalnik, zrcalo in toaletno mizo. Prostor med omarama zapremo z dvokrilno špansko steno ali pa s težko zaveso. Tla pogrnemo s preprogo iz linoleja.
*
Načrti za salon, steno in kredence, ki so bile napravljene za I. razred novega parnika S. S. ^Jugoslavija*
Vse je izdelala znana tvrdka
I. I. NAGLAS
LJUBLJANA, TURJAŠKI TRG 6
iii mM .

.....
.......-r
ItllSSiP
KRM19
Bel ali enobarven mrežan prt za okroglo mizico. Modni vzorec je izšit na beli mreži v redkem platnenem vbodu z lanenim sukancem, na barvasti mreži pa z barvasto prejico v temnejši barvi.
Za hladne dneve
H'«;«	VJ * jf J <t *
»v % * v \ r e 111 * t » s < » -Mf*	'/ ' *
»U \ V«; iflr* ' ' *
.t. v > /»k1 \> v**'rm<t^.
Kostum iz modnega angleškega blaga. Kratki jopič je popolnoma gladek in priležen, krilo pa ima spredaj globoko zalikano
gubo.
Kostum iz blaga pepita z drobnim vzorcem. Posebno apartni so široki reverji, ki dajejo videz širokih ramen. Obleka v videzu kostuma. Široko sedlo in spodnji rokavi so iz belega svilenega krepa. Obleka, kombinirana iz modne volne in svetle svile. Za okras so svetli kovinasti gumbi, našiti ob robu plastrona. Usnjen pas
se zapenja s kovinasto zaponko. Kostum iz modnega diagonala. Posebnost je zapenjanje, podobno kakor pri vojaški suknji.
Za solnčno jesen

i

t "
W I
ii«r
Pil ■ S ..
ur .1
|»ilv%P««f| ■ KO"
m
rap
»J®
Iti*
_, M i
Itiigf
m
K ^M«! X
r > • r* ♦ *! \ '
mi« i
14: si11
tv <£<2 li
Mi &S 2
Mzd m
sV ■ .;.:-: i
. Kostum iz črtastega lahkega volnenega ali svilenega blaga s kratkimi rokavi. Ovratnik je iz lahke ' bele svile z rdečimi ali črnimi pikami. Letni kostum, sešit iz dveh vrst svil. Krilo je iz črne, jopič pa iz pikčaste svile na črni osnovi.
Pod njim se nosi bela svilena bluza. Bel letni kostum iz svile ali platna. Jopič ima kratke kimono-rokave in je v pasu priležen. Pisan šal okrog vratu v barvi, ki pristoja obrazu, tak
kostum prav prijetno poživi. Kombiniran svilen kostum. Jopič je iz svetle, za-pestniki, ovratnik in krilo pa iz temne svile. Kostum iz široko črtaste svile ali lahkega volnenega blaga. Krilo ima spredaj všite globoke gube, zadnji del je pa gladek. Jopič je okrašen s svilenim plastronom, ki ima dečji ovratnik s petljo. Žepi na jopiču so samo markirani.
Za Vaše šolarice
Dekliška obleka, sešita iz lahkega volnenega ripsa. Okrašena je z drobnimi robčki in majhnimi gumbi, krilo pa
je položeno v gube.
Oblekica za tri do pet let starega fantka. Bluza je iz belega ripsa, hlačke pa iz temnomodrega ševiota. Obleka za šolarico, kombinirana iz dolge bluze in v gube položenega krila. Nedeljska oblekica, sestavljena iz belega svilenega životka in temnomodrega volnenega krilca. Letna oblekica iz rožastega etamina. Plastron je iz enobarvnega etamina. Nedeljska oblekica iz svetlozelenega volnenega blaga. Bluzica je iz belega batista. Obleka iz temnorjavega gabardena, plastron je iz svetle svile. Ljubka otroška oblekica iz lahkega volnenega blaga. Otroška oblekica, kombinirana iz enobarvnega in kariranega blaga in okrašena z ozkim volanom.
Plašč za Dsak dan iz gladkega volnenega blaga, ki se zapenja na dve vrsti gumbov. Ovratnik in zapestniki so
okrašeni s prešivanjem. Ansambel s kratkimi rokavi za poletne večere. Obleka je iz vzorčastega, plašč pa iz gladkega krepdešina. Oboji rokavi so krojeni kimono, le da so rokavi od obleke spodaj nabrani, od plašča pa zvončasto razširjeni.
Moja srčna zadeva je «Nicotless».
Z Nico lessom uničim strupeni nikotin. Mirno lahko kadim, ker vem, da mi cigareta z dvema kapricama Nico-tlessa ne mo e škodovati. — Nicotiess stane 10 Din, se dobi v vsaki lekarni ali pa pri «Nicotless», Ljubljana, Dalmatinova ulica 10/c. — Pišite po brezplačni popis.
Praktični ansambel in
Modna bluza iz črtastega blaga, ki se kroji iz več kosov po širini in dolžini, tako da se s sestavljanjem dosežejo efekti. Modna bluza, sestavljena iz črno-pikčastega belega in belopikčastega črnega blaga, je prav originalna. Modna bluza iz rožnato barvaste svile. Ovratnik, petlja in vsi deli
so obrobljeni z entlanjem. Lahka poletna bluza brez rokavov, ovratnik se zavezuje z veliko peti jo. Modna bluza iz belega krepdešina, okrašena s plisiranjem. Bluza iz črtaste svile. Modna bluza iz krepdešina z velikimi pikami ali okroglimi vzorci.
Bluze
za vse prilike
Mira Zorova:
Pridna roka tiho veze . . .
Arhitekt nam sezida lep dom, opremi prostorel z modernim pohištvom, stene z ustrezajočo slikarijo. Potem pa pripomni, da spada v tako lepo spalnico še lepa, na roko vezena pregrinjalka, lepa štora, v jedilnico vezene zavese, prti, blazine in druge vezenine. To delo pa je prepuščeno pridnim ženskim rokam ali pa — denarnici.
Lepa vezenina je kakor lepa slika. Vrednost ima, če je narejena na roko.
Moški tega ne razumejo. To je samo ženska zadeva. Smisel za vezenje je kos inteligence vsake žene. Sicer je ta čut skoraj pri vsaki ženi razvit, ker je ni, ki bi zaljubljeno ne vzdilinila ob pogledu na lepo in okusno vezenino. Nekaj žen je še, ki vezenja ne eenijo, ker
ga ali same ne znajo izdelovati ali pa ker nimajo
nobenega okusa.
Res je dandanašnji težko govoriti o dragocenih vezeninah za okras stanovanja, zlasti še če gospodinja sama ne pozna vsaj nekaterih tehnik finejšega veziva. Nekaj zaradi slabih časov, nekaj pa zaradi tega, ker ni med vsemi ženami pravega razumevanja za vezenino. Le tista, ki zna sama vesti, zna tudi oceniti vrednost vezenine, zna pretehtati trud, ki ga je zahtevalo delo, in je vedno mnenja, da lepo žensko ročno delo ne more biti preplačano.
Pričela sem to rubriko, da uvedem marljive naročnice v to lepo žensko udejstvovanje, da si bodo znale same okrasiti svoj dom, da bodo vzljubile vezenine in se izživljale v njih, kakor so se žene vseh tisočletij človeške zgodovine. V časih, ko je bilo vezenje privilegij kraljic in plemkinj, ker sta bila strokovna izobrazba in material tako draga, da tega žena iz siro-mašnejših slojev sploh doseči ni mogla. Pozneje so se razmere izboljšale in posihmal je bilo vezenje edino, s čimer se je ukvarjala žena izven svojega gospodinjstva in vzgoje otrok.
Pri nabiranju in sestavi gradiva za to rubriko sem prosila gospo urednico,- da je stopila v stike z raznimi strokovnjaki in ustanovami, ki so nam priskočili na pomoč ob pomanjkanju lepih slovenskih izrazov in razlage raznih vbodov. Predvsem s hvaležnostjo omenjam požrtvovalnega ravnatelja Osrednjega zavoda za ženski domači obrt g. Boža Račiča.
V tej rubriki bomo prinašali razlago raznih tehnik in pojasnjevali uporabo, omenjali zgodovinske zanimivosti, razlagali kombinacijo vezenin s pohištvom, razne sloge vezenja, spoznavali različen material, ki se za Vezenje uporablja, in se učili sestavljati razne barVe itd. Vse to dovolj obširno in po najboljših virih. Zakaj vsaka naročnica cžene in doma> mora biti dobra vezilja.
Kako moramo prilagoditi vezenine pohištvu.
Ni vseeno, kakšne vezenine uporabljamo za okrasitev svojega doma. Pri tem se moramo v prvi vrsti ozirati na kakovost in slog pohištva. V drugi vrsti pa moramo upoštevati praktične razloge in zlasti higieno. Dandanes so minili časi, ko se je z vezeninami lovil prah po stanovanjih, ko se je s težkimi zavesami zastirala pot solnčnim žarkom v stanovanje, ko so imeli ljudje svoja stanovanja prenatrpana z vezeninami. Večjo važnost polaga dandanašnja moda na kakovost vezenine. Pohištvena industrija je na visoki stopnji. Vse vidne ploskve so izdelane v umetnih kombinacijah slikovitih furnir-
jev, v lesnih intarzijah itd. Velik greh bi torej bil, ko bi pokrivali te mizarske umotvore s težkimi prti in prtiči, skozi katere bi ne bilo videti krasnih oblik in slik lesa. Zato polagajo sedaj majhne prtiče (miljeje) v sredino mize kot nekakšen podložek za vazo s cveticami. Ti miljeji morajo biti mrežani, izdelani na tilu ali prosojnih tkaninah (etamin, batist, tusor in podobno, vse seveda redko). Vzorci so sedaj najbolj priljubljeni V geometrijskih oblikah, najmodernejši osnutki pa imajo celo radi nesomernost (asimetrijo). Prtiči morajo biti obrobljeni z nežnimi čipkami ali volanami. Največ se uporabljajo bele vezenine. Priljubljene so aplikacije eeru (rjavkaste) in bele barve. Namesto teh pogostoma vidimo na rjavkasti tkanini bele oblike, izvezene v ploščatem vbodu. Isto velja tudi za zavese, store, vitraže itd.
Če se ozremo po posameznih prostorih v stanovanju, je dobro, da se držimo tehle načel:
V sedanjih kuhinjah prevladuje bela barva pohištva in so jako močno poudarjene higienske zahteve. Stene so večinoma do človeške višine prepleskane z oljnato barvo, da jih lahko umivamo z vodo. Živahne bordure krase prehod na navadni belež, ki je res najbolj higie-ničen in dela kuhinjo svetlo. Kaj bi torej z vezeninami? Tako imenovane »kuharice* (stenski prtiči) so že precej izginile, ker zapuščajo na stenah lise, zakaj barva, ki je pokrita, se drugače razkroji od tiste, ki je izpostavljena svetlobi. Prtiči spadajo kvečjemu na kredenco, v košarico za kruh, potem vezene pasice na police v kredenci ali zunaj. Za vezenine važno je samo okno. Tega krasi po navadi snežnobela draperija, ki se končava, zvezana z ozkim vložkom, v lahno volano. Spodnji deli oken pa so zastrti z vitražami. Jako radi všijejo v te vitraže mrežane ali kleklane vložke, da učinkujejo kot transparent in puščajo v notranjost dosti svetlobe.
Za jedilnice sem že omenila majhne prtiče, ki le deloma pokrivajo vodoravne ploskve mize, bufeta itd. Zavese so priljubljene iz rjavkastega platna ali tusora. Všiti naj bodo v njih okusni vložki z belo ali pisano vezenino. Tehnika je lahko poljubna, vendar prevladujejo geometrične oblike. Isto velja za salon ali spre-jemnico. Popolnoma napačno je, če obešate na stole, fotelje in divane kake prtiče. To ni več moderno. Namesto tega uporabljajo dandanes okusne in dragocene blazine. Te so porabne tudi za verande ali vrtne lope. Praktično je močnejše platno, povezeno s trpežno vezenino. Mnogo uporabljajo v ta namen rišelje in druge izrezane vezenine, ki jih potem podlagajo z živo umetno svilo. Tudi na samo svilo vezejo radi z volneno ali svileno barvasto nitjo v ploščatem in drugem vbodu. Posebno elegantne pa so blazine v »kelimus, katerih vzorci predstavljajo izvirne orientalske ornamentne motive. Pri «kelimu» je velike važnosti izbiranje barv. Prav tako pri blazinah, ki so izdelane z gobelinom ali križci. Te blazine radi montirajo z baržunom, ki pa mora biti v barvi jako dobro izbran in mora ustrezati celotni harmoniji desena.'
In spalnica? Pol življenja preživite v njej, zato zasluži, da jo res lepo opremite. Okno naj zagrinja lahna prosojna štora iz etamina, tusora, tila ali podobne tkanine. Moderna je barva eeru. Krase naj jo lepi mrežani vložki, dragocenost vezenine pa naj se ravna po kakovosti pohištva. Velike važnosti v spalnici je posteljna pregrinjalka. Propuščati mora čimveč zraka, da ustreza higienskim zahtevam. Zato ne prekrivajte postelj z debelimi in gostimi tkaninami. To tudi ni več moderno. Kakor pri stori, naj bo tkanina redka in lahka. Po-vezena naj bo z izrezanimi vezeninami. Na sredi naj bo lep mrežan vložek. Bordure ob strani postelj niso več moderne, zelo priljubljene pa so volane, včasih kar v dveh, treh ali več vzporednih vrstah. V zglavje radi
polagajo dolgo blazino, nad zglavje na steno pa lepo vezeno zaveso, ki cesto nadomestuje sliko. Ta zavesa, pogrinjalka in štora pa morajo biti izdelane v istem slogu. Na posteljne omarice in psiho polagajo navadno fine, dragocene prtiče pod steklo na živo baržunasto ali svileno podlago. Celo zlate starinske čipke so priljubljene. Stene lahko krase dragocene gobelin ske slike in majhne, okusne silhuete. Na psiho spada tudi lepa ša-tulja za zlatnino, ki se vsak dan rabi. Na pokrovu se lepo poda motiv, ki je izvezen v fini, a težki tehniki «petit point». Navadno so to živobarvni šopki in venčki iz cvetic.
In še splošno o preprogah. Na lep parket lepe, dragocene preproge. Ali izvirne orientalske ali pierotske, morda tudi bosanske ali pa doma izdelane zopet v ele-' gantnem kelimu oziroma gobelinu ali križcih. Če pa od teh nobena, se izogibajte slabim tvorniškim imitacijam in si nabavite kar preproste, enobarvne.
(Dalje prihodnjič.)
Izven doma
(Nadaljevanje.)
Na ozkem pločniku so stale neki dan tri ženske. Vse natovorjene so bile, ker so šle s trga. Ena je. postavila celo košaro poleg sebe na tla. Vsi ljudje so se morali umikati klepetuljam, ki so stale tam toliko časa, da sem se medtem vrnila z drugega konca mesta. Potem pa jih je stražnik vendar opozoril, naj ne stoje tako trdovratno in dolgo na istem mestu. Toda že se je vsula na stražnika cela ploha psovk, ,da mu ni preostajalo drugega, kakor da je premagal žensko klepetavost s svojo uradno strogostjo. Zapisal si je vse tri in jih naznanil. Zadnji čas je v Ljubljani na to stran nekoliko boljše. Zato stopite v stran ali pa v vežo, če se imate s kom kaj pomeniti.
Če vas na cesti ogovori neznan moški, ga morate prezreti. Seveda, če vas lepo vpraša, n. pr. kje je kolodvor ali gledališče, ste mu dolžni odgovoriti. Saj se hitro opazi, kdo ima kakšne druge namene. Ako je moški predrzen in vas zasleduje, se obrnite in pojdite v drugo smer. Lahko stopite za kratek čas tudi v kakšno vežo ali trgovino. Če vas bo zasledoval še naprej, se brez obotavljanja zatecite k stražniku. Paziti pa morate, da si zasledovanja človeka, ki ima slučajno isto pot kakor vi, ne izmislite. V takem primeru boste vi osramočeni.
Na potovanju z vozom, avtomobilom, avtobusom ali vlakom je žena upravičena vedno na tisti prostor, ki je obrnjen z licem nasproti smeri vožnje. Moški mora sesti svoji spremljevalki vedno nasproti. Le na posebno povabilo lahko prisede ob stran. Seveda vedno na levo.
Tudi v avtomobilih mora sedeti moški vedno na levici. Če je treba vstopiti z desne strani, vstopi moški naglo naprej ali pa gre okoli voza in vstopi z one strani. Izstopiti pa mora žena vedno zadnja, da ji lahko moški pomaga.
To velja v enaki meri tudi za preproste ljudi. Kako lepo je videti postavnega kmetiškega fanta, ki je do svoje matere, do svojega dekleta ali do starejše ženske vljuden in ji pomaga.
Na potovanjih pazite, da s svojo prtljago ne motite sopotnikov. Ne zastavljajte z njo prehodov in hodnikov ali celo drugih sedežev.	(Dalje prihodnjič.)
V službi
(Nadaljevanje.)
Dandanašnji službo dobiti ni lahka reč. Gotovo se tega zaveda vsaka naročnica, ki je kdaj iskala zaslužek. Po dolgem tavanju, posredovanju, po skladal-nici prošenj in večnem predstavljanju pride človek končno do «stolčka», ki je v teh časih bolj ali manj trden.
Zato velja službo, kj ste si jo s tako težavo priborili,
tudi obdržati, da se izplača trud. Ostati morate v njej tako dolgo, dokler morete, vsekakor pa tako dolgo, dokler ne dobite druge. In ko si zagotovite službo, pomislite na mnoge brezposelne, ki komaj čakajo na delo. Preskrbite ga tej ali oni naročnici, ki vam bo hvaležna vse življenje.
Kako pa je treba ravnati, da lahko ostanete v isti službi?
Kar poglejte, kako tvrdke po navadi creducirajo* svoje ljudi. Najprej se ozro po tistih, ki jim je bilo že prej kdaj odpovedano zaradi kakšnega greha, pa so bili potem milostno zopet sprejeti. Take uslužbenke vedno precej rahlo sede, ker se njih stolček neprestano maje.
Potem pridejo na vrsto druge najslabše, ki prihajajo prepozno v pisarno, keir jim vsako jutro ravno <pred nosom zapro prehod čez progo*, da ne morejo o pravem času v pisarno. Vsak šef si misli: «Pa bi šla minuto prej od doma, da bi šele za teboj zaprli prehod.* In tako si bržkone tudi ona misli, toda tista minuta prostega časa se ji zdi tako neumne) dragocena, da rajši pride v razred ckolebajočih*, ki stoje blizu vrat. Ni je reči, ki bi šefa bolj jezila od netočnosti.
Za temi pridejo uslužbenke, ki se s tovarišicami neprestano prepirajo. S tem motijo vso okolico in so še same zaradi razburjenja ves dan za nič. Tvrdka jih vendar plača, da bi delale, ne pa da bi se morala ozirati nanje, ker so «nervozne». Taki ljudje ne spadajo v službo, zato so prvi na vrsti, da »lete*.
Tudi take, ki jih pri delu ovirajo razne okolnosti, n. pr. bolezen, družinske razmere, otroci itd,, vise na nitki. Ni to brezsrčno, če šef neče ljudi, ki so bolni. Poslovalnica te ali one vrste je delavnica, ne pa bolnica ali okrevališče. Tudi vi bi ne bili zadovoljni s služkinjo, ki bi bila vedno bolna, ali z mesarjem, ki bi imel zaradi bolezni zaprlo mesnico vselej prav takrat, kadar bi vi meso najbolj potrebovali. V takem primeru menda ne boste brez kosila, ko je drugih, morda še boljših mesarjev vse polno v vašem okolišu. Vidite, prav tako se godi šefu. On se ne more ozirati na nobeno stran. Vi ga stanete denar. On hoče, da mM zaslužite novega. Poslovalnica ni dobrodelna ustanova. Preveč stane.
Prav nazadnje pa pridejo na vrsto tiste, ki so iz bogatejših krogov ali katerih mož že mnogo zasluži. Moj Bdg, ali ni čisto pravilno? Ali ni čisto človeško, da se bo morala umekniti tista, ki hodi v službo samo zato, da se lahko lepo oblači in zabava, pred tiste, ki mora delati za svoj najskromnejši obstoj? Kaj
pravite?	(Dalje prihodnjič.)
Domače nevarnosti
Gospa, pazite, v vaši hiši je polno na hitri pogled nenevarnih reči, ki so kaj lahko silo nevarne za vaše življenje in vaš dom.
Dasi so naši domovi opremljeni z vsem modernim kon-fortom in raznimi modernimi napravami, skrivajo vendar v sebi vse polno nevarnosti, ki so večkrat lahko tudi smrtne. To se sicer na hitri pogled ne vidi, toda v resnici je moderna hiša lahko pravi peklenski stroj za neoprezne in nepoučene ljudi. Malenkostna reč, navadna igla na primer, večkrat lahko prinese nesrečo v hišo, In koliko je še drugih reči! Res je, če ravnamo s temi nevarnimi rečmi pozorno in previdno, one ne samo da niso nevarne, ampak nam nudijo celo velike koristi in uslužnosti, brez katerih bi bile hiše primitivne in nehigie-nične.
Prav pogostokrat pa so gospodinje, družinski člani ali služinčad zelo malomarni in ne-oprezni pri ravnanju s temi domačimi napravami. In rado se
zgodi tisto, kar ni nihče pričakoval: nikar da bi imeli korist od teh naprav, začno one nepravilno delovati in nam prineso namesto koristi škodo, večkrat celo smrt. V takšnih primerih ljudje po navadi udrihajo po teh modernih izumih in jim očitajo, da so nepopolni. A ne delajo prav. Krivda je v nas samih in našem početju.
Teh nekoliko primerov s slikami vam jasno pokaže, kje tiči nevarnost teh domačih nevarnosti in odkod one izvirajo.
Poglejmo najpoprej električni tok. Sami veste, koliko koristi prinaša on našim domovom, ali ne primeri
Gospodinje stresajo v zabojčke pepel, v katerem je še žerjavica, kar je zelo nevarnov ker lahko nastane čez noč ogenj v hiši.
Na sredi: Tudi električni tok je nevaren naoprezni gospodinji. — Na levi: Lonci z vrelo vodo večkrat pogube otroka. — Pregladke stopnice so lahko nevarne tudi za najkrepkejše noge. — N a d e s n i : Če se na žerjavico vliva špirit, lahko kaj eksplodira in nastane ogenj. — Tudi zaprto konservo
lahko raznese nad ognjem.
se tako poredkem, da naredi tudi veliko škodo. To se zgodi tedaj, kadar se neuka gospodinja preveč vtika v električno instalacijo. Napačen prijem žarnice je lahko vzrok kratkega stika in tok udari v roko, večkrat pa tudi v ves organizem človeka. Zato ne smemo, kadar privijamo ali odvijamo žarnico, nikdar prijeti za medeni, ampak vselej samo za) beli porcelanski obroček.
Po mestih, kjer so plinovne instalacije, ognjišča, peči in razsvetljava, je nevarnost silo velika. Če se pozabeljši puste cevi odprte, se hiša napolni s plinom, ki lahko zastrupi vso družino.
Prav tako so lahko tudi samovari silno nevarni. Zlasti tisti, ki se kurijo z bencinom. Če se dovolj ne pazi, se takšni samovari lahko razlete in kaj lahko nastane ogenj v hiši. Ali pa če se gospodinji mudi in hoče hitro pripraviti večerjo pa dene na samovar ali na štedilnik zaprto škatlo konservirane jedi. Če se pa napravi v škatlo le majhna luknjica, se bo jed hitro segrela in škatla ne bo mogla napraviti nobene škode. Zato je tudi tukaj potrebna opreznost.
Marsikatera gospodinja, tudi če ve, nikoli ne pomisli, v kakšno nevarnost spravlja sebe in vso hišo, kadar vliva na žerjavico ali v samovar, kadar gori, špirit iz steklenice ali kanglice. Brez števila tragedij, grozni slučaji, ki jih dan za dnem prinašajo novine, niso izpametovale tega nepremišljenega sveta in ga naučile, da se špirit nikdar ne sme vlivati v ogenj". Vselej še so se v takšnih primerih, potem ko se je raz-počila steklenica s špiritom, dogodile strašne nesreče.
Razen teh primerov pa je še veliko drugih. Gospodinje n. pr. nikoli ne pomislijo, da so preveč izglajeni parketi ali stopnice za otroke, pa tudi za odrasle bolj nevarne kakor poledica pozimi. Šele kadar kdo izpod-drsne na njih in se kaj polomi, izprevidijo ženske, da ta pretirana vnema lahko prinese nesrečo.
Poročile so se: gdč. Alma Baldasinova z g. dr. Ivanom Podpečanom, zdravnikom iz Ce-l'a; gdč. Tanja Pevalekova z g. K Stenovcem, uradnikom iz Tržiča, in gdč. Fanei Rudolfova z g. Cirilom Legatom, poročnikom iz Beograda. Čestitamo!
Omenimo naj še tisto grdo razvado marsikaterih žensk, ki devajo šivanko med zobe. Na hitri pogled se zdi ta navada precej naivna, ampak pomislite, kaj bi se lahko zgodilo, ko bi takrat zakašljali, zazehali ali kihnili... Ni treba, da bi kaj več govorili o tem. Ko bi vam ušla šivanka v grlo ali v sapnik, bi bilo to nevarno za vaše življenje.
Kakor torej vidite, niso vse te malenkostne in nepomembne naprave in reči nevarne zato, ker bi bile morda same na sebi nevarne, ampak zato, ker se z njimi ne ravna zadosti oprezno. Vse dotlej, dokler ne dobi človeštvo naprav, ki bi avtomatično odvračale nesrečne slučaje, ne smemo nikoli pozabiti, da se lahko najhujše zgodi, če dovolj ne pazimo.
Jedilni list za teden dni
Ponedeljek, obed: ječmenčkova juha z gobicami, govedina, garnirana s posiljenim zeljem, krompirjevo kašo in jajčno omako, kuhano sadje.
Večerja: dušen riž, garniran z nadevanimi paradižniki.
Torek, obed: široki rezanci z govejo sekanico, stročji fižol z maslom in drobtinami, omlete.
Večerja: telečji zrezki v kisli smetani, garnirani z drobnim pečenim krompirjem in solato. Sreda, obed (brez mesa): surovi paradižniki z majonezo, grahova juha z ocvrtimi krušnimi kockami, jabolčni zavitek.
Večerja: jurčki s posajenimi jajci, kompot iz mešanega sadja. Četrtek, obed: na juhi vranični žličniki, govedina, garnirana z dušenim malim korenjem, praženim krompirjem in kumarično omako, sadje.
Večerja: omlete z gnjatjo, solata. Petek, obed: krompirjeva juha, cvetača z maslom, sirovi upognjenci z maslom in drobtinami.
Večerja: ocvrti krompirjevi hlebčki, solata. Sobota, obed: na goveji juhi vranični ponvičnik, nadevana paprika, garnirana z dušenim rižem, kompot.
Večerja: ledvice v kisli omaki, krompirjevi žličniki, solata.
Nedelja, obed: možganja juha z žeinljevimi krapki, telečji ptički v kratki smetanovi omaki, garnirani s širokimi rezanci, solata, piškotna torta.
Večerja: biftki, solata, sadje.
Recepti k jedilniku
Sirovi upognjenci. Iz dveh jajc in primerne količine moke naredi na deski mehko rezančno testo. Ko nekoliko počije, ga tenko razvaljaj. Med četrt kilograma svežega, pretlačenega sira vmešaj dve jajci, nekaj žlic kisle smetane in nekoliko soli. S tem namaži raz-valjano testo in ga zapogni od obeh strani proti sredini, nakar ga prereži na dve polovici. S topo stranjo lesenega noža naredi od obeh delov za prst dolge in debele svaljke in jih skuhaj v slanem kropu, nato od-cedi, stresi v gorko skledo in zabeli z maslom in drobtinami.
Ženske imajo navado, da drže med
deloin iglo v ustih, kar ima lahko hude posledice.
Krompirjevi hlebčki. Pet ali šest srednjedebelih, kuhanih in olupljenih krompirjev pretlači, še dokler so vroči. Deni jih v skledo in primešaj na presnem maslu precvrtega, drobno zrezanega peteršilja, eno jajce, nekaj žlic kisle smetane, soli in nekoliko moke. Dobro premešaj in zvrni na desko, razvaljaj za prst debelo in izreži s krapovim obodcem hlebčke. Te povaljaj v raztepenem jajcu in drobtinah in ocvri.
Ptički iz telečjega mesa. Od telečjega stegna nareži za dlan velike tanjše zrezke, jih potolči in nasoli. Male odrezke od teletine sesekljaj in prepraži z drobno zrezano prekajeno slanino in ohladi. Ohlajenemu primešaj en rumenjak, nekoliko timijana, soli, popra in žličko drobtin. S tem namaži zrezke, jih zavij in po-veži z nitjo, nato jih pa na masti in rezinah prekajene slanine pokrite duši, da lepo porumenijo. Po potrebi pomalem zalivaj z juho. Ko so že skoraj pečeni, jih potresi s pol žličke moke, pusti, da moka porumeni, nato zalij z juho in dodaj eno žlico kisle smetane. Pokuhaj še toliko, da je omaka gladka. Preden servi-raš, odstrani nitke in garniraj krožnik z vencem pečenega, drobnega krompirja.
Piškotna torta. 14 dkg presnega masla, 14 dkg sladkorja vmešaj v skledi z dvema rumenjakoma, da naraste. K temu primešaj polagoma l/s litra mrzlega mleka, 4 dkg olupljenih in zrezanih mandljev, končno sneg od dveh beljakov, 17 dkg presejane bele moke in pol zavitka pecilnega praška. Zmes vloži v dobro po-mazan z drobtinami potresen tortni model in speci. Pečeno in ohlajeno torto prereži čez polovico in namaži v sredi z marelično marmelado. Povezni drugo polovico nazaj in jo pobeli s sladkorno moko.
Sadna mešanica v žganju. Pol kilograma zrelih, a Se trdih jagod osmukaj. Nato kuhaj pol kilograma sladkorja z dvema decilitroma vode toliko časa, da se sladkor izčisti, nakar vloži jagode in jih hitro prevri, takoj odstavi in vlij vroče v kozarec. Ko se ohladijo, jim dolij pol litra dobrega finega ruma, slivovke ali vinskega žganja, kozarec dobro zaveži, postavi n* hladen prostor in vsak dan po enkrat premešaj. Ko pride čas češenj, izberi pol kilograma lepili, trdih zrelih češenj, izloči pečke in vzemi enako težo sladkorja. Deni češnje v primerno velik ognjavaren kozarec, dodaj enako težo sladkorja, postavi kozarec nepokrit v drugo posodo z vrelo vodo in pusti, da se češnje s sladkorjem vred v nji 10 minut kuhajo, nato jih odstavi in doloži med že vložene jagode, premešaj in zaveži zopet kozarec. Ko so zrele marelice, pripravi
Knjigi «Postanek otroka in njegov razvoj« in »Kako naj kuham» sta v drugi nakladi dostiskani. Poslali smo jih vsem onim, ki so za te dve knjigi nakazale 30 Din. Nekaj sto izvodov smo tiskali za zalogo. One, ki žele imeti tudi te dve knjigi, naj takoj nakažejo 30 Din, preden poide zaloga.

NA LEDU
ohlajena OVOMALTINE je osvežujoča, krepilna, redilna in prijetna poslastica.
V poletni vročini si najbolje ugasimo žejo s hladno Ovomaltine, ki hkrati tudi organizem osveži in mu da novih moči. Hladna Ovomaltine ohlaja telo in nadomešča izgubljeno vodo. Ona da telesu novih moči in povrne izgubljeno veselje do življenja in dela.
Hladna Ovomaltine se lahko in hitro pripravi v časi Ovomix, ki je prirejena nalašč v ta namen in ima še to prednost, da je v njej pripravljena Ovomaltine veliko okusnejša.
Časa Ovomix se dobiva povsod, kjer se prodaja Ovomaltine, in sicer za Din 15'—.
HLADNA OVOMALT1
V vročih poletnih dneh se lahko uživa Ovomaltine ne samo za zajtrk in južino, ampak kot osvežujoča pijača tudi prej in potlej, če se ohladi na ledu.
na enak način kakor češnje tudi marelice. Razpoloviči jih, odstrani koščice, jih vloži v kozarec, dodaj enako težo sladkorja in jih kuhaj 10 minut v sopari kakor češnje, nato doloži med že vloženo sadje, zaveži in vsak dan premešaj. Tako stori še z breskvami in slivami. Ko imaš vse sadove vložene, dolij še pol litra
ruma ali drugega žganja, kakršnega si rabila izpočetka, sadje še enkrat dobro premešaj, a oprezno, da se ne zmečka, trdo zaveži, shrani na stalen, hladen prostor in pusti do uporabe na miru. Za dober vonj dodaš lahko med sadje skorjico cimeta, nekaj klinčkov, a ne preveč, in vanilije.
(Nadaljevanje.)
«Laže ali težje», je odvrnila Hana. «Ne sili vame.»
«Zakaj si taka?» je potožila Malka. «Sestra sem ti in hudo mi je. Kakor mati sem gledala nate in skrbela, da bi te ne doletela nesreča. Življenje bi dala zate.»
Hana ni odgovorila. Okrenila se je in odšla. Sestrine besede so jo zapekle, ji segle v globino ranjene in razboljene duše. Zaklenila se je v svojo sobo, se vrgla na posteljo in zaihtela. Preveč čuvstev se je mešalo v njenem srcu, se izprepletalo v trnjev venec in jo kronalo s trpljenjem, ki je bilo močnejše in silnejše od ljubezni in slasti, ki jo je bila zvabila v svoje
zanke, jo vrgla v prepad in pogubljenje. Krog nje se je ovijala moreča in brezupna tema, jo stiskala kakor mrzla in strupena kača, ji jemala sapo in ji pila kri. Zaman je iskala izhoda; zaman je tipala za potjo, ki bi jo vrnila na solnce med cvetje in zelenje, med mir in pokoj prošlih mladih dni.
V.
Brez usmiljenja so tekli Hani zadnji dnevi. Niso se dali zaustaviti v svojem jadrnem dre-venju proti oni uri, ko se je imela dopolniti njena bridkost in sramota. Hrepenela je po bitju, zaradi katerega je trpela, veselila se je trenutka, ko ga bo mogla pritisniti na svoje srce in deliti z njim samoto svoje ubite mladosti. V neskončno dolgih prečutih nočeh je upirala svoje oči v temino, kakor bi hotela zazreti v njej svoje še nerojeno dete, njegov obraz, njegove očke in laske. Vsa njena bolna duša je živela v njem in njemu. Zaverovana v svoj bolestno-sladki sen se je ogibala vseh, tudi Luda, ki je postajal vse bolj in bolj čudaški, tih in samosvoj. Iz hiše se ni genila. Ni hotela,
da bi se ozirale za njo radovedne in škodoželjne oči Po-rečanov in Porečank. A njih jeziki so se majab kljub temu. Kakor šum spomladanskih vetrov je šel od hiše do hiše strupeni šepet:
«Pri Rongovih bodo zibali.* «Pa ne pri ženi, pri svakinji. *
«Tako je, če se kdo priženi zaradi posestva.*
«Visoko je letela, pa je nizko padla.*
Kadar se je pokazal Luda
v nedeljo prea cerkvijo, so gledali za njim in se muzali: «Dve ženi ima.* «Kakor Turek.* In so se smejali in zbijali sirove šale.*
Luda je čutil te njih poglede, slutil njih škodoželjne besede in dušo sta mu razjedala gnev in ponos. Zasovražil je te ljucli, ki so pre-žali na trpljenje drugih kakor gladen pes na kost, in v tem sovraštvu se je čutil vzvišen nad njimi. Rad bi se bil dvignil od tal, se vzpel kvišku in pljunil nanje kakor na strupeno golazen. Smelo je dvignil glavo in stopal sredi med njimi, kakor da je več ko oni.
«Ne uklonim se vam!* si
£ dejal. «Naj se mi približa o, naj se me poizkusi do-tekniti. Razbijem mu glavo.*
Polaščalo se ga je brezupno hrepenenje po izzivanju in boju s svojimi sovaščani in nalašč je šel v gostilno, sedel široko za mizo in naročil pijače. Debelo so ga pogledali sosedje in steknili glave. Šepetali so in se zakrohotali. Luda je vedel, da se krohočejo njemu in postal je še bolj predrzen in izzivalen. Pil je, a pili so tudi oni, kakor da pijejo na korajžo; in pijanim je zrasel pogum. Nič več niso šepetali, glasno so govorili in se krohotali:
<Turek je. Turek*, je dejal Podraženoiv Nace. «Turki jih imajo še več*, je ugovarjal Ka-potinov Lojze.
«Saj bo dobil še eno. Slišal sem, da jo je naročil v Trstu*, je pristavil Gašparjev Tone.
«V starem mestu!* je dodal Starešinov Fran-celj in se zakrohotal.
Tedaj je zagorelo v Ludu. Planil je kvišku, pograbil stol in zarjul nad krohotajočo se družbo:
«Kdo jo je naročil?*
ŽRAZTOPI
Radion v mrzli vodi
SKUHAJ
v raztopini perilo 20-30 minut
EIZPIRAJ
perilo najprej v gorki, potem v mrzli vodi
/R 9-32
Sosedje so utihnili. Grobna tišina je zavladala v pivnici.
«Ti!» je siknil naposled Podraženoiv in se iznova zarežal.
«Dve že imaš!* so se oglasili hkrati ostali.
«Ponovi!» je zatulil Luda in planil proti Na-cetu, ki je pograbil steklenico, da bi mu jo zagnal v glavo.
«Ti!» je ponovil fant in zamahnil, toda steklenica je zadela ob stol in se razbila.
Luda je zarjul še besne je, zagnal se je v Načeta in ga podrl na tla. Tedaj so se dvignili vsi in nastal je pretep, da so se lomili stoli in mize in so žvenketale razbite steklenice in čaše. Luda se je boril kakor lev. Ves svoj gnev vse svoje sovraštvo do teh glodalcev njegovega trp-pljenja je izlil v to borbo. Drugega za drugim je podiral, in kar jih ni vrgel ob tla, so zbežali kakor prestrašeni zajci. Bežali so v kuhinjo, na dvorišče, na cesto, Luda pa je vihral za njimi in jih bil, da so tulili od bolečine in od strahu.	(Nadaljevanje na strani 344.)

Tok časa in težke gospodarske razmere zahtevajo naj-intcnzivnejšcga pouka v gospodinjstvu.
Vsaka gospodinja se bo naučila mnogo koristnega, ako si ogleda jesensko prireditev Ljubljanskega vele-
sejma
«LJUBLJANA V JESENb
od 3. do 12. septembra 1932.
Posebna razstava »Domače ognjišče* bo podala nazorno razlago novodobnega racionalnega gospodinjstva. Razstava ima važen namen: da olajša gospodinji izpolnjevanje njenih težkih, odgovornosti polnili dolžnosti.
Poleg tega bo obsegala »Ljubljana v jeseni» še tele razstave:
Kmetijska razstava (strokovni pouk, sirarstvo in mlekarstvo, jajca, čebelarstvo, zelenjad, vino, perutnina, kunci).
3. in 4. septembra razstava goveje živine mon-. tafonske pasme.
3. do 12. septembra velika razstava poljedelskih strojev in orodja. Razstava čistokrvnih psov vseh pasem 8. sept. Alpinska razstava. Tujsko-prometna razstava. Razstava slovenske knjige.
Umetnostna razstava «Žena v slovenski umetnostih. Jugoslovanska amaterska razstava umetniških fotografij.
Industrijski in obrtni oddelek.
Specialne razstave: Pohištvo — živila — Radio.
Posebne prireditve: 4. septembra: Revija slovanskih narodnih noš na velesejmu. 11. septembra: Tekmovanje slovenskih harmonikarjev na velesejmu.
50%ni popust na železnicah — popust na parnikih.
Permanentne legitimacije s pravico do prevoznih olajšav in do poljubnega večkratnega vstopa na razstavo «Ljubljana v jeseni* stanejo Din 30'— in se dobe pri denarnih zavodih, tujsko-prometnih ustanovah, župnih in občinskih uradih, podružnicah Kmetijske družbe in pri blagajnah večjih postaj v Dravski banovini.
»Ljubljana v jeseni* bo prirejena vestno in z ljubeznijo. Oglejte si to razstavo!
SODOBNO
«Pokaži mi svojo kuhinjo in povem ti, kakšna gospodinja si ...», bi lahko rekli. Zato moderna gospodinja, ki se ravna po duhu časa, gleda, da se z vsemi pridobitvami sodobne tehnike čimprej seznani in se z njimi okoristi. Težko je gospodinjsko delo, toda vendar lahko, če si zna gospodinja urediti čas in preračunati svoje delo.
Dandanes imamo že plinske štedilnike. Nad vse praktični so ti aparati na plin. Tehnika podpira gospodinje na vso moč: pomaga jim kuhati, pomaga jim likati, pomaga jim ogrevati prostore; in kar je glavno: pomaga jim hraniti dragoceni čas in še dragocenejši denar, neglede na to, da se s prihranjenim časom prihrani tudi denar. Preprosto ravnanje in jako majhna poraba plina odlikujeta moderne plinske naprave. Praktične gospodinje so izračunale, da porabijo s plinskim štedilnikom mnogo manj kurjave, kakor se je porabile prej z navadnim «štedilnikom».
Zanetiti ogenj, če so drva mokra, je velika umetnost. Še večja umetnost pa je zagreti štedilnik z mokrimi drvi. Koliko jeze in dela si prihrani gospodinja, ki plinsko pipo enostavno zasuče in zagori plamen, istočasno že toliko vroč, kolikor sama želi. Zakaj kuharska umetnost je precej muhasta. Eno jed je treba kuhati na močnejšem ognju, drugo na zmernejšem.
KUHANJE
Kje je mogoče na navadnem štedilniku uravnavati jakost ognja? In če bi to tudi bilo mogoče. Za isto kosilo pripravljamo včasih jed, za katero je treba šibkejšega plamena kakor za druge jedi. Tu pa smo v zadregi... Pri pbn-skem štedilniku ta zadrega odpade, ker moremo jakost plamena poljubno naravnavati. Ako imate tri gorilnike, morete prirediti obenem tri vrste jedi na treh različnih jakostih vročine. Dokazano je namreč že, kako zelo vpliva toplota na kakovost in okus jedil.
Čim pazljiveje se kuha, tem večjo hranilno vrednost imajo jedila. Če je temperatura previsoka, prično izparevati iz jedi najboljše snovi, zlasti pa velik del aromatičnih in hranilnih sestavin, ki dotično jed sicer odlikujejo. Najdragocenejša sestavina mesa so beljakovine. Strjajo se pri 60 stopinjah. Če jih segrevamo še dalje, postanejo trde in težko prebavne. Zaradi tega je meso, pečeno na plinskem štedilniku, ki mu plamen lahko poljubno večamo ali manjšamo, mnogo okusnejše, nežnejše, bolj sočno in laže prebavno kakor meso, pečeno na navadnem štedilniku.
Kuhati s plinom se pravi, ohraniti v jedi vse dobre snovi, ki so važne za našo prehrano in prebavo. Tako je torej tehnika poskrbela tudi za to, da more biti vsaka gospodinja obenem tudi najboljša kuharica.
ŽIVI LASJE
zahtevajo pravilno negovanje!
Navadno milo je dobro samo za perilo - živi lasje pa rabijo za negovanje nežni Elida Shampoo, kateri ne vsebuje sode. Samo tako ostanejo lasje zdravi... ohranijo svoj blesteči sijaj ... in se dajo vedno lepo česati.
UMIVAJTE GLAVO VSAK TEDEN!
Ziv las zelo povečan
SHAMPOO
fcJL
ZjCL
Otroški zobje
(Piše dr. Juraj K a 11 a y, zobni zdravnik v Ljubljani.)
(Nadaljevanje.) Poprej smo rekli, da gnije lahko zob brez bolečin; na sličen način odumre lahko tudi živec brez bolečin. Takšnega zoba ne moremo takoj plombirati. Vprašali boste: Zakaj ne, saj me zob ne boli in me ni nikdar bolel? Zato ne, ker je kanal tega zoba okužen (zastrupljen) in največkrat smrdi. Torej se mora kanal izčistiti in razkužiti, šele potem je mogoče plombirati korenino in zob. Takšni zobje se imenujejo gangre-
nozni zobje in delajo zobnemu zdravniku največ preglavice, ker je njih razkužitev ob najvestnejšem delu zelo težka. Kanali korenin se morajo odpreti vse do čeljustnih kosti, kar je pri zvitih koreninah prav težko, brez operacije pa dostikrat ni mogoče zoba ozdraviti (o tem pozneje). Če smo kanal do kosti odi-prli in razkužili, potem pa do kosti plombirali, smo storili vse, kar je bilo mogoče in potrebno. Na takšno korenino lahko denemo zopet krono ali pa umeten zob.
Do sedaj smo govorili o boleznih zob, ki so se držale samo zoba in ne kosti.
Kakor smo videli, tiči vsak zob s svojo korenino v čel justi in vse naokoli je kost.
Gangrenozni zob je inficiran, a infekcija (strup) ni samo v kanalu, ampak prodira tudi čez kanal na zunanjo površino korenine, in tako nastane vnetje korenine. Zob je občutljiv za gorkoto in če potrkamo nanj. Pri zdravljenju vnete korenine se mora kakor pri gangreni razkužiti tudi kanal in zdraviti korenina. Za olajšanje bolečine priporočamo izpiranje z vročim kamiličnim čajem. Če je infekcija hujša, se vname kost, bolečine so hude, dlesna oteče in se začne gnojiti, kar je lahko združeno z visoko temperaturo. V takem primeru odloči zobni zdravnik, ali je mogoče zob
Lahko se zgodi, da bo tudi Vašemu možu nikotin uničil živce.
Vsaka žena se mora zavedati, da je mož tisti, ki vzdržuje družino. Zato je žena primorana, da skrbi za zdravje svojega moža, da ga ohrani odpornega, zadovoljnega in srečnega. Kajenja cigaret in cigar ga ne boste odvadili. Dobra cigareta je njemu nujno potrebna. V tobaku so aromatične snovi, ki ugodno vplivajo na kadilca. Na žalost pa ima tobak poleg teh dobrih in prijetnih substanc v sebi tudi hudega uničevalca človeškega zdravja. To je strup nikotin. Nikotin je tisti, ki Vašega moža zastruplja. Z uživanjem nikotina nastanejo prebavne motnje, neredno utripanje srca, motnje cirkulacije krvi, pljučni katar, težko dihanje, astma, kašelj, pospešitev jetike, oslabljenje vida, nesigurna hoja, hitra utrujenost, poapnenje žil, omrtvičenost živcev, duševna depresija, hipo-hondrija, izguba energije, nespečnost, prezgodnja impotenca in prezgodnje postaranje potez na obrazu.
Za uničenje nikotina je preparat „Nicotless". Dve kapljici „Nicotlessa" na koncu cigarete uničita strup nikotin, tako da bodo ostale v tobaku samo koristne snovi, ki pomirjevalno vplivajo na človeka. Skrbite za to, da bo Vaš mož uporabljal pri kajenju „Nicotless".
Aparat, ki ga bo uporabljal vse življenje, stane Din 10' —
steklenička „Nicotlessa" ......................„ 10 —
poštnina....................... . . . „ 2' —
Nakažite nam torej . . . Din 22--in v dveh dneh dabite „Nicotless" za uničevanje škodjivega nikotina.
Popis o uporabljanju „Nicotlessa" Vam pošljemo brezplačno.
Preparat „Nicotless" dobite v vsaki lekarni in trafiki ali pa pri
iJ#N ICOTLESS", Ljubljana, Dalmatinova ulica št. 10/e

še ohraniti ali ga je treba izdreti. Ako se da zob še ohraniti, se zdravi najprej kost in potem zob. Kadar je tako, se mora nemudoma vprašati zobnega zdravnika za nasvet. Otekline na licu, vratu, pod jezikom, na kosti, kjer se pojavi močno gnojenje, mrzlica in visoka vročina, so zelo nevarne posledice slabih zob. V takih primerih se morajo napraviti velike operacije na licu, vratu in kjer je gnoj, ker je tudi življenje v nevarnosti. Zdravljenje takšne bolezni je dolgotrajno, operacije pa puste za vedno znamenje za seboj (brazgotine). Takšni težki primeri nastopijo radi tudi, kadar poganjajo modrostni zobje, posebno če njih lega ni normalna.
Te bolezni (vnetje korenine in kosti) se pojavijo samo pri zobeh z mrtvimi živci.
Zdaj pa naj najprej opišemo izpremembe, ki jih
imenujemo kronične, za razliko od prvih, ki so akutne.
Naše telo stremi pri vsaki bolezni, da se obrani sovražnika. Če je to m pr. tifus, se pojavijo v krvi proti-strupi, ki uničijo strupe tifusa, tako da oboli človek redkokdaj dvakrat na tifusu.
Pri bolnih zobeh, torej pri takšnih, ki nimajo živca in katerih kanal je inficiran, se napravi spričo delovanja tega strupa v kanalu na koncu korenine divjemu mesu podobna kepica, imenovana g r a 11 u 1 o m. Ta granulom objame ves konec korenine in jo pokrije kakor kapa.
Ta granulom se naredi v čeljustni kosti in je na. njegovem mestu luknja v kosti. Nekaj časa granulomi varujejo telo strupov, ali ne dolgo. Kakor hitro se infekcija od zunaj skozi kanal poveča, je granulom ne more več premagati in postane sam poln bakterij (bakterije so nevidne živalce, ki tvorijo sirupe).
(Dalje prihodnjič.)
Mestna hranilnica ljubljanska
v Ljubljani, Prešernova ulica št. 3, je največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji. Ima nad 430,000.000 dinarjev vlog.
Za vse vloge jamči ljubljanska mestna občina z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo.
Za male trgovce in obrtnike je pri hranilnici kreditno društvo, za pupilne naložbe pa sodni depozit-ni oddelek.
Za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje denarja po pošti pa svoje položnice.
Telefon št. 20-16 in 26-16. Poštni čekovni račun št. 10.533.
Uradne ure za stranke so od 8. do pol 1.
J- J-
Vrtna dela meseca septembra
Prve dni septembra mora biti naša prva skrb, da vsejemo motovileč za pozno jesensko, zimsko (kolikor je uporaba mogoča) in zgodnjo spomladansko uporabo. Potem nasadimo tudi zadnjo endivijo, ki je namenjena za pozno jesensko in pa za zimsko uporabo. V to svrho so primerne samo trde, zelene vrste.
Zdaj je tudi čas, da sejemo zimsko solato. Je to posebne vrste solata, ki prenese navadni zimski mraz. Gojimo jo tako kakor drugo solato. Ko dorase do velikosti sadik, jo presadimo na stalno mesto ter jo okopavamo in osipljemo. Ko prideta mraz in sneg, jo prepustimo nepokrito usodi. Spomladi začne zgodaj rasti dalje. V Ljubljani in okolici uspeva drugače zimska solata dobro, škoduje pa ji, ako ni snega, zgodnja spomladanska gorkota. To pa zaradi tega, ker se zemlja čez dan pregreje in odtaja, ponoči pa zamrzne. Zmrzlina dvigne zemljo in z njo vred solato ter tako izrahlja korenine. To preprečimo s tem, da je ne sadimo preveč na solnce ali da jo zavarujemo pred prezgodnjo gorkoto ali pa pred mrazom (mrzla greda).
Ljubitelji špinače sejejo prve dni septembra še zadnjo setev špinače.
Zdaj še tudi lahko sejemo kapusnice (zelje, ohrovt, kolerabice, cvetačo) za spomladansko oziroma zgodnjo poletno uporabo (več o tem glej v navodilu za julij
(proti glavobola in migreni)
so znane po dobrem učinku in neškodljivosti. Pazite na naslikane ovoje.
in avgust v 8. številki) ali jih pa začnemo presajati na stalno mesto.
Za endivijo je najbolje, če jo sadimo tako gosto, da se opirajo sadike, kadar dorasejo, druga na drugo in jih zato ni treba povezavati. Ako pa zgodnje endivije nismo tako sadili, jo moramo zdaj povezati. Najbolje in najceneje je, če jo povežemo z rafijo. Ob suhem in solnčnem vremenu je dobro, ako endivijo pred uporabo za približno teden dni pokrijemo. Na ta način postane bolj rumena in mehkejša. V to svrho imamo na gredi stalno kakšno vrečo ali kaj sličnega in jo počasi odmikamo, tako da je del solate vedno mehek in rumen ter pripravljen za kuhinjo.
Vrtnim jagodam porežemo trte in jim pognojimo na ta način, da natrosimo med sadike hlevskega gnoja, in sicer, ako je le mogoče, starega, preležanega. Enako pognojimo tudi beluše.
Paradižnikom porežemo zdaj vse vršičke, tudi tiste s cveti, ker bi več ne dozoreli. Nikakor pa ne smemo porezati listov, kakor to nekateri delajo.
Septembra meseca presadimo v lonce cvetice, ki jih mislimo imeti preko zime v stanovanju. Pred presajanjem jim dobro zalijemo in pri delu samem pazimo, da ostane ob koreninah čimveč stare zemlje.
Konec septembra sadimo čebule tistih cvetic čebulnic, ki cvetejo spomladi (tulipani, hiacinte, narcise itd.). Ako jih nimamo, si jih zdaj nabavimo. Posebno pri nakupu čebulic velja poleg pregovora, da kdor prej pride, prej melje, še tudi to, da dobi tisti, ki prej pride, tudi boljše blago.
Prve dni setembra obrežemo tudi sadno drevje, posebno jabolka in hruške, na s a d, to je v to svrho, da nam bo rodilo oziroma da nam bo bolje rodilo. Ako pogledamo pobliže mlade, 2, 3, 4 leta stare veje sadnega drevesa, ki bogato rodi, zapazimo na vejah naguban ali nagrbančen les. Če si ogledamo nato veje sadnega drevesa, ki ne rodi, bomo videli, da so tu mlade veje gladke, brez gub in grb. Ker se morejo razviti cveti in sad le na grbastem lesu, grbastih mladikah, izkušamo povzročiti take tudi na gladkih, do zdaj nerodovitnih vejah. To dosežemo na ta način, da gladko, nerodovitno vejo približno za eno tretjino od njenega konca (vrha) kakor brezovo šibo ali trto uvi-jemo. S tem preprečimo dotok soka v vrh veje, ki

obesse

ZA JESEN IN ZIMO
NOVA ZALOGA NOVA IZBERA NOVI KROJI NOVE ZNIŽANE CENE
mora ostati v nepokvarjenem delu veje, kjer naredi, da se razvijeo iz očes cvetni brsti, ki prinašajo tudi sad. Isto dosežemo, ako veje nalomimo. Najenostavneje pa je, ako take nerodovitne veje za približno eno tretjino skrajšamo.
Obrezovanje na sad je uspešno samo v začetku septembra. Pozneje, ko preneha obtok soka, bi bilo to brez pomena.
MLADE MATERE!
Zdravje in razvoj svojega dojenčka boste najbolje pospeševale, če ga hranite z znanim Krompecherjevim redilnim sredstvom
ZA M A KO.
Prirejen je na poseben način iz najboljšega gorskega ovsa in ima v sebi vse njegove redilne snovi in vitamine. Odlično sredstvo za umetno hrano in za čas, ko odstavljate otroka od prsi.
Izvolite zahtevati knjižico o negi in prehrani dojenčka, ki Vam jo pošlje brezplačno in poštnine prosto glavno zastopstvo za kraljevino Jugoslavijo:
Higijenski farmacevtski laboratorij »PARACELSUS" k. d. Zagreb 3.
(Nadaljevanje.)
Naše kokoši
Sedaj se prično skoraj vse kokoši goliti. Zato jih j© treba čuvati pred močnim vetrom in hudo vročino. Ako perutnino pravilno hranimo, lahko tvorbo novega perja pospešimo. Pitni vodi dodamo na 1 liter 5 gramov zelene galice, krmi pa primešamo mastne hrane. Zato jim posipi jemo močno oljnata semena, n. pr. od soln-enih rož, konoplje, lanu, repe itd. Goljenje pospešimo, če kokošim v početku oddtegnemo beljakovinasto krmo. Ko prične rasti perje, je pa treba ravno take krme mnogo posipati.
Perutnino, ki jo nameravate prodati, najpreji nekoliko izpitajte z mlekom.
Jarčke, ki so se izlegle februarja, prično sedaj leči jajca. Posipati jim moramo beljakovinasto pičo. Tudi apnenca ne smemo pozabiti. Februarske jarčke s svojim nesenjem precej olajšajo splošno primanjkovanje jajc. Jarčke, ki so se izlegle meseca aprila in maja, pa moramo zopet na poseben način krmiti, sicer pre-rano dozore in prično leči jajca še pred oktobrom, kar ni pravilno. Pokladati jim maramo mnogo zelenja in samo zrnato pičo.
V kurjereji je sedaj precej^miren čas. Zato je treba to izrabiti za prezračenje, prebeljenje in presnaženje kokošnjaka. Skrbeti je treba tudi, da bo imel ves zarod dosti prostora pozimi. Razširite torej kokošnjak že pri tej priliki.
Kokošnjaki morajo biti prve dni septembra že lepo urejeni in zadosti prostorni. Vsaka kokoš zahteva zase najmanj 20 cm grede, po tri kokoši pa 1 m2 prostora. Če tega ni, potem se kurjereja ne razvija posebno uspešno.
Meseca septembra je vobče največje pomanjkanje jajc. Nesejo le najboljše stare jajčarice, ki jih moramo zato tudi obilno krmiti. Ta mesec lahko prodate odvisne jarčke. Klavno perutnino, tudi gosi in race, moramo septembra pitati.
Namesto svežega zelenja moramo polagoma začeti pokladati. Septembra meseca je tudi čas, da si priskrbimo slame in zadostno zalogo zrnja za zimsko pičo. Oboje je sedaj še dokaj poceni.
PRI SLABOSTI
je nekaj kapljic Fellerjevega bolečine pomirjujočega, blago diSečega Elsa-fluida na sladkorju ali v mleku če zmeraj pomagalo. To varuje tudi pred krči. kaSljem, hripavostjo itd. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po poŠti pošilja 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali dve veliki specialni steklenici za 62 Din brez nadaljnjih stroškov lekarnar Evgen V. Feller, Stubica Donja, Elsa-trg 280, savska banovina.
Mladostno živahnost in resnično lepoto
si ohranite samo tedaj, ako vodi za kopanje ali umivanje dodaste izmed naravnih soli za kopanje:
Isla Koniferen Badesalz Isla Chypre Badesalz Isla Eau de Cologne Badesalz. Same dišeče soli, ki delajo kožo lepo ter krepe živce in mišice. Salinenverwaltung Bad IschL Za Jngoslavijo: Paracelsua k. d. Zagreb 3.
LEPOTA VAŠEGA OBRAZA JE ODVISNA OD VAŠEGA ZDRAVJA.
Nečista kri in slaba prebava sta večkrat vzrok nečiste kože.
„PLANINKA"-čaj čisti in osvežuje kri, jo razredča, odpravlja vse tuje snovi in bolezenske klice iz telesa.
„PLANINKA"-čaj je notranje kozmetično sredstvo za vsako ženo.
Priporoča se 8 do 12 tednov trajajoče zdravljenje s „PLA-NINKA"-čajem, ki je sestavljen po večini iz domačih planinskih zelišč.
Navdušeni boste. — Dobiva se v lekarnah. Odklonite pona-redbe in zahtevajte samo „PLANINKAM -čaj Bahovec v plombiranih zavitkih in z napisom proizvajalca:
Lekarna
Mr.plU.IIlC
LJUBLJANA.
M.MNOKC
IJMMI.TH
IBeAVIlMI CAS

M^Jt*^	Poprej pa se vedno nadrgnite z
J iiivi;A'CREno
NlVM'OL]EfI
To Vam da zdravo kožo in lepo zagorelo polt, tudi če je oblačno. Nivea-creme in Nivea-olje zmanjšujeta nevarnost opeklin od solnca in so nam že nekako „po naravi" dana, ker vsebujeta euceril, ki je edino koži sorodno sredstvo, primerno za njeno nego. Radi tega istih ni mogoče nadomestiti niti z Juksusnimi", niti s „čudofvornimi" kremami in tudi ne s potvorbami", ki bi Vam bile priporočene kot „isto-vredne". Nivea-krema učinkuje v vročih dnevih osvežujoče; Nivea-olje ščiti ob slabem vremenu profi prenaglem ohlajenju, tako da morele uživati svetlobne in zračne kopeli, tudi kadar je nebo oblačno Nivea-creme: Din 5.oo do 22.oo / Nivea-olje: Din 2S.oo in 3S.oo
Jugoil. P. Beiersdorl & Co. d. i. o. j., Maribor, Gregorčičeva ul. 24
Vljudnost.
Nekdo je prišel v vizite k svojima znancema.
Sedi in se kar nič ne pripravlja, da bi odšel.
Da bi opravičil svoj dolgi obisk, reče:
—	Res, pri vas je pa zelo prijetno.
—	Je res! odgovori gospodinja, zlasti kadar sva sama doma, jaz-in moj mož.
«Jaz vam pokažem, psi lajavi, glodati tuje kosti!» je rjul in divjal za njimi še po vasi, da je drevilo na kup staro in mlado, moško in žensko, in se naslajalo nad nenavadnim prizorom.
Tedaj je prišla mimo Malka. Opazila je raz-divjanega moža, kriknila od groze in planila k njemu.
«Luda!» je zaihtela, «kaj počenjaš? Luda!»
«Razbijam jim gobce, da ne bodo več la jali», se je zadri Luda in si oddehnil. Razoglav in raztrgan je stal sredi ceste kakor razbičan vihar. Iz ran po obrazu in rokah mu je curljala kri, da je bil ves spačen in grozen. Prestrašena in obupana se ga je oklenila žena, ga zgrabila za roko in ga vlekla domov.
se
Krog njiju se je zgrnila vsa vas, tulila krohotala in piskala.
«Kam ga vlečeš ?» se je zadri nekdo, «saj ni tvoj!»
«Hana naj bi prišla ponj!» je zakričal drugi.
«Da si še upa med ljudi!» je zarjul tretji.
žvižg in krohot je sledil tem klicem, se zasekal v Malko, jo udaril in zrušil na tla. Luda jo je pobral in odnesel domov.
Pod Rongovo streho je dozorevalo zlo. Raslo je v vihar in katastrofo. Zaman je molil Luka pred Križanim, zla ni mogel premoliti, ni ga mogel zadržati, kajti ko se je utrgalo v bregu, je moralo zdreviti v prepad, prej mu ni bilo miru in obstanka.	(Dalje prihodnjič.)
Za negovanje obraza
potrebujete na vsak način
I S LA S C H LAM M
naravni radioaktivni mulj (glen) iz kopališča v Ischlu za obkladke na obrazu. Odpravlja gube in pomlaja uvelo kožo. Preprosta uporaba po navodilu, ki je priloženo vsakemu ovitku. Dobiva se v vseh trgovinah te stroke.
Za Jugoslavijo: Paracelsus k. d. Zagreb 3.
daje brez truda
VSEM KOVINAM NAJLEPŠI BLESK!
Cist in ekonomičen v uporabi
*
da {e> kou*ftteiua {eteMUa
že pripravljena
v najskrbneje izbranih modelih in veliki izbiri najnovejših blagov za plašče, kostume in obleke, krznu itd. Vam sporoča ter Vas vabi na ogled
damska konfekcija in modni salon za dame
A. PAULIN, LJUBLJANA, kongresni trg štev. 5
AUo-1) CM* fe puieiM
imeti za jesen lepo moderno, dobro in
elegantno obleko, bodisi da ms ko ali
moško, napravite isto kakor sto in sto
drugih, nabavite blago v specialni trgovini
NOVAK, LJUBLJANA
KONGRESNI TRG ŠTEV. 15
VELIKA IZBIRA PRIJAZNA POSTREŽBA NAJNIŽJE CENE
(n a s p r o t
n u n s k
cerkve)
Solidna postrežba
A nizke cene
Lepa linija krojev Osebno Nasvetovanje
Velika izbera
Edinstveni kroji	SALON Rafiniran okus a
Atelje brezhiben	VERA
MIKLOŠIČEVA 34
TELEFON ŠTEV. 33-83
T TI)T} za Jetlilnice, najrazličnejše prvo=
\J.XvJ_/ vrstne stenske in namizne ure,
razne budilke itd. v veliki izbiri h cenah priporoča
staroznana tvrdka
L.VILHAR
urar
l LJUBLJANA
Sv. Petra cesta 36
(ob Zmajskem mostu)
Dober nasvet
potrebujete vedno, zlasti pa kadar opremljate svoje stanovanje. Pohištvo si izberete le enkrat v življenju, in če ne ustreza Vašim željam in potrebam ter je slabo izvršeno, ste nezadovoljni vse življenje. Obrnite se na nas, rade volje ustrežemo vsem Vašim željam in potrebam glede udobnega in praktično urejenega stanovanja, h kateremu spadajo razen pohištva še luči, zavese, preproge, in stenska slikarija. Naše strokovno znanje Vas bo obvarovalo nepotrebnih stroškov in nezadovoljstva. Izvršujemo načrte za stanovanja, vse vrste lokalov in umetno-obrtnih predmetov, preskrbimo proračune in nadzorujemo delo.
ATELJE ZA NOTRANJO ARHITEKTURO ing. arch. J. Omahen ing. arch. D. Serajnik LJUBLJANA, L EjVSTI K O VA ULICA 25
Nekaj novega, draga naročnica!
V Tavčarjevo ulico št. 3 v cestni lokal se je„ preselil pri-
P7ztberaašeŠevebčia,Ša' ljubljeni damski modni atelje JOSIPINE IGLIC, ki sedaj ne cene še nižje!'	sprejema več na Aleksandrovi cesti.
V istem lokalu je otvoril lepo sortirano damsko konfekcijo AVGUST IGLIČ<
Jekleno pohištvo, aluminijasta posoda, garderobna stojala, stoječe svetiljke, lestenci in vsi drugi predmeti iz aluminija, bakra in medenine, okusne mreže za kamine
JUGOINDUS
d. z o. z.
En gros LJUBLJANA VII, Celovška cesta štev. 38 En detail
Vaše stanovanje
poživijo zdrave, lepe eksotične rastline.
KAKTEJE
ohranite zdrave, sveže.in lepe le, ako so vsajene v posebni zmesi zemlje
,,Terrial"
katero nudi v vsaki množini samo cvetličarna
HERZMANSKY, Ljubljana
Aleksandrova c. 5 (prehod Palače Viktoria)
RUDOLF SEVER,
, Marijin trg št. 2.
Najlepši kos pohištva v Vašem stanovanju bo praktična
couch zofa
Iz moje delavnice. Ti In še razne oblike v zalogi. Moderni vzorci blaga na Izbero. Stro-kovrjaško delo po najnižjih cenah,
Kuhinja je bistvo gospodinjstva!
Praktično opremo kuhinje:
kredence in zložljive pomivalne mize izdeluje
po zelo ugodnih cenah
Franc Tomšič, mizarstvo, Zg. Kašelj 64
poŠta Devica Marija v Polju.
J AVO R
LOGATEC - LJUBLJANA
Oglejte si našo stalno zalogo lepega, modernega pohištva na
Masarykovi cesti 12
Lepo pohištvo je Vaše veselje
Polovico svojega življenja prebijete v stanovanju. Zato ni vseeno, kakšen je Vaš dom.
Lep ^jdoben dom je Vaš ponos.
Družina, ki prebiva v takem stanovanju, je srečna in zadovoljna. Najbolj pa ste zadovoljni Vi, če kupite stro-kovnjaško in solidno izvršeno pohištvo za nizko ceno.
Zato nas pred nakupom pohištva posetite! Ne bo Vam žal!
KAREL in EGIDIJ ERJAVEC
BROD pri
Tacnu pod Šmarno goro. Tik savskega mostu
347
„CENTIFOL i A" PARFUMERIJA
ZAGREB, JURIŠIČEVA ULICA 8.
SKRIVNOST MOJE MLADOSTNE LEPOTE.
Nova koža na obrazu. Če uporabljate 10 do 14 dni epohalni meJlcinskl bioloSkl preparat za lupljenje kože Astrlgent speclal Venus, se Vam
obraz pomladi. Izginejo za vselej vse gube, madeži, mozolji, pege ter mastna in raskava koža. Lica postanejo nežna, sveža in mehka kakor pri maj nem detetu. Garnitura Din 92-—.
Creme de Cltrone. S čudovito hitrostjo očisti polt vseh napak. Osvežuje in oživlja velo kožo in jo dela elastično in nežno. Edina krema, ki )e hkrati dnevna in nočna krema. Večji lonček Din 65-—, srednji lonček Din 18 —.
Gold Cream „Violetteu pcur le jour, najldeal-nejša francoska suha dnevna krema. Naredi polt temnorjavo, ljubko In nežno Če jo redno
Vaša lica bodo samo tedaj nežna in polna mladostnega Jara in »vežostl, kadar boste
Soorabljali naše znamenite biološke pomočke za ovršeno nego polti.
uporabljate, izginejo vse nečistosti, obraz pa postane mladosten, svež In mikaven do pozne starosti. Potrebna vsaki moderni dami kot podloga za puder in šminko za zabave, plese in za promenado. Večji lonček Din 65'—, srednji Din 18'—.
Gold Cream „Vlolette" pour la nuit, originalna radioaktivna mastna nočna krema, ki prodira v vse zno nice in s tem varuje in z vsakim dnem bolj pomlaja obraz. Odpravlja ču.lovito hitro grbance in gube pod očmi in na sencih, pa bi zato morala biti na toaletni mizici moderne dame. Večji lonček Din 85"—, srednji lonček Din 20 —.
Lail de Beautč „Vlolett6" za odpravljanje
znojnic. Krepi mišice in je najboljše sredstvo za perfektno čiščenje obraza. Din 65—, srednja stekleničica Din 15'—.
Zahtevajte brezplačne Ilustrirane cenike I
Brušena stekla in ogledala za moderno pohištvo in razne druge lokale ter steklo za stavbe, nadpise, avtomobile itd. dobavlja najceneje tvrdka
Tel. 23 43
«SPECTRUM», D. D.
tvornica ogledal in brušenega stekla LJUBLJANA VII, Celovška cesta 81
Pred kinom.
Pred kinom stojita dva prijatelja in gledata reklamni lepak filma cžena na mesecu*.
—	Nisem vedel, da so tudi živa bitja na mesecu, se začudi eden.
—	Kaj pa da so ! Ampak tega ne vem, kam se stisnejo, kadar je zadnji krajec.
Iskreno.
—	Ti ni žal, kaj, da si se oženil? vpraša žena svojega moža.
—	Nikakor ne! Nasprotno: tako sem srečen in zadovoljen v zakonu, da bi se, ako bi ti umrla, kar Bog ne daj, takoj zopet oženil.
Žične vloge za postelje v lesenih in železnih okvirih in železne postelje vseh vrst Vam nudi najceneje
PAVEL STRGULEC
LJUBLJANA, Gosposvetska cesta št. 13
(Kollzej)

Zakonska idila.
—	Poslušaj, možiček, zapazila sem, da mi je zmanjkala svilena srajca in ena kombineža. Stavim kaj, da mi je oboje ukradla sobarica Ana.
—	Kakšna pa je tvoja kombineža? vpraša mož.
—	Modra, svilena. Mož flegmatično:
—	Je že dobro, bom pogledal.

IMOJU JoJMM} /ut^c. /U&MtCte fašnt., /Mjfaa&u^s*.
ML^&USŠJm. 9tu 4c~
/Ttrffc «Ž42 fttč&ur'^!
S
Naročnina za list s krojno prilogo in knjige: za vse leto Din 105—, za pol leta Din 54—, za četrt leta Din 27—. Za Ameriko in inozemstvo dolarjev 3—. Posamezna številka Din 5—, krojna priloga Din 2-—, knjige Din 30—. Izhaja vsakega 1. v mesecu. Odgovorna za izdajateljstvo, uredništvo in upravništvo Rija Podkrajškova. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Dalmatinova ulica 10/1. Tiska Delniška tiskarna, d. d. ▼ LJubljani (predstavnik Miroslav Ambrožič).
Vaša zadovoljnost je naše veselje
Zato skrbimo, da dobite pri nas res izbrano, kvalitetno blago za damske in moške plašče in obleke, fine baržune in pliše, različne svile, krasne flanele, zastore, gradi za posteljnino ter fino in trpežno perilno blago. — Velika izbira in priznano najugodnejši nakup
A. 2LENDER, Ljubljana, Mestni trg štev. 22
Zahtevajte po trgovinah domače proizvode
,,lMPREGNO"
higienične krtače za pod, parkete in pohištvo,-
voščilo (pasta za tla) za pod, parkete in pohištvo; polituro za pod, parkete, pohištvo in linolej,-
krpe za čiščenje kovin brez vsakršnih drugih sredstev,-
ekstrakt za pokončavanje muh in vsega drugega mrčesa,-
aparat za umivanje oken, posebno zgornjih
delov, ne da bi se vzpenjali na okno. Imamo na tisoče priznanj.
9 9 IiVVPREGNO' *
tvornica higieničnih krtač in drugih domačih potrebščin
toHooN imi	ZAGREB, Langov trg 4.	Telefon 86-88.
Zastopnik za Dravsko banovino je g. Š. Šalamon, L ubljana, Napolenov trg 7/111.__
I/ tcediui
V W O L F O V I ULICI 12 imam svo|o delavnico. Zato lahko ustrežem vsaki Vaši želji!
Delam po načrtih najboljših arhitektov. Moje poglavitno načelo je
nuditi za pošten denar pošteno blago !
D. L A N C O Š
POHIŠTVENO MIZARSTVO