ro©fnh¥a plačana v Gorov»n
VEČERNIK
1 Lato XtV. 1 1 'itev. 184	TELEFON UfR ED ti I ŠT V A: 25-67 UPRAVE: 25—67 in 28—67 POSLOyAIsI«CA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 TELEFON LJUBLJANA: 46-91	Maribor, četrtek to. avgusta 1*940	NAROČNINA NA MESEC Preleman v upravi ali po posti U din. Dostavlleo na dom 16 dl«, tnltaa M dta. POSTNI ČEKOVNI RAČUN: 1M09	Cena | din 1.— j
Napetost med Grčijo in Italijo
Umor Albanca Hodge in njegove posledice — Skrivnostna potopitev grške križarke — Splošna mobilizacija v Grčiji — Pošiljanje italijanskih čet v Albanijp
ATENE, K>. avgusta. Central News, Napetost med Grčijo In Italijo, ki se je pričela z umorom Albanca Hodge, se je v zvezi s potopitvijo grške križarke »HeUe« po neznani podmornici, stopnjevala in se stalno veča. Ponoči je bila v Grčiji odrejena splošna mobilizacija. Vsi vojaški dopusti so ukinjeni. Tudi vsi oddelki grške vojne mornarice so bili še tekom pretekle noči vpoklicani in so se morati takoj vkrcati na svoje edlnice. Po v Atene prispelih vesteh privažajo Italijani stafaio nove čete iz Italije v Albanijo.
Potopitev grško križarke „Heiii"
I sti, ki je zavladala v kraljevski mornarici 1 zaradi te izgube. Obenem sem pa ponosen zaradi hrabrosti in discipline, ki jo je ob tej priliki pokazala posadka »Helle«.
ATENE, 16. avgusta. ZPV. Včeraj je bHa grška križarka »HelK« ob 8.30 dopoldne pred pristaniščem otoka Timosa v skupin! Kikiadov nenadoma napadena po neznani podmornici, ki se ni dvignila na površino, ne da bi bik) mogoče ugotoviti njeno pripadnost. Podmornica je izstrelila tri torpeda, od katerih sta prva dva zadela ob pomol v pristanišču, kjer je bilo več tisoč romarjev, tretji pa je po godU križarko v strojni del in povzročil na njej požar. Poskus, da bi ladjo zavle-kfl v plitvino pristanišča se ni posrečil, 2100-tonska križarka, druga največja grška vojna ladja, se je potopila. Pri tem je bil 1 mornar ubit, 29 jih je bilo ranjenih, ostali so se pa rešili. Dosedanja preiskava še ni ugotovila identitete podmornice, ki je napadla In potopila križarko »HeIH«, splošno se pa sodi, da je bil ta napad izvršen v zvezi z napetostjo, ki je nastala med Grčijo in Italijo v zvezi z umorom Albanca Hodge. Ministrski predsednik je Imel včeraj dolg razgovor z italijanskim poslanikom, nakar je sledila seja vlade, Potem je pa bil Metaxas pri kralju. V zvezi s tem je grška Vlada izdala ukaz, da ne sme nobena grška trgovska ladja do nadaljnjega zapustiti pristanišča.
ANKARA, 1-6. avgusta. Turška uradna
agencija. Včeraj zjutraj ob 8.30 je neznana podmornica torpedirala in potopila grško 2100 tonsko križarko »Helli«, ki je 'bila usidrana na otoku Timosu. Križarka je bila zaradi slavnosti okinčanaz zastavicami, ko so pretresle zrak tri eksplozije. Prva dva torpeda sta zadela pomol, šele tretji je zadel. Ubitih je bilo 31 mornarjev. Bližnje ladje so takoj začele z reševalnimi deli in skušale potapljajočo se križarko privezati in odvleči v dok. Ti poskusi pa so se izjalovili in križarka se je potopila. Obžalovati je ta čin tembolj, ker je Grčija znana po kar najbolj lojalni vsestranski nevtralnosti. Posebno pa zato, ker ima Grčija sedaj že druge svoje resne težave, namreč v sporu, ki je nastal med njo in Albanijo. Albanske oblasti namreč očitajo grškim oblastem umor nekega Albanca, ki ga ti uradni krogi označujejo kot .patriota, dočim ga grške oblasti označujejo za razbojnika.
ANGLEŠKA IZJAVA LONDON, 16. avgusta. Reuter. Adrni-raliteta uradno zanika, da bi bile pri potopitvi grške križarke »Helle« prizadete angleške podmornice. V tem delu Egejskega morja sploh ni bilo nobenih angleških podmornic.
Prosim vas, izrazite vsej kraljevski mornarici, častnikom, podčastnikom in mornarjem potopljene križarke in družinam žrtev moje najtoplejše simpatije.«
Metaxasovo pismo grški mornarici
ATENE, 16. avgusta. Atenska agencija poroča: Ministrski predsednik Metaxas je poslal kraljevski mornarici naredbo, v kateri pravi: »Z bolestjo v duši javljamo kr. mornarici izgubo križarke »Helle« v zalivu Timosa, kjer je bila usidrana, da bi počastila čudodelno podobo Bogoro-dice. Medtem ko je bila ladja usidrana s svečano zastavo na kljunu, jo je torpe-
dirala podmornica neznane zastave. Izražajoč bolesti, ki polnijo dušo vsega grškega naroda, pozdravljam najtopleje poveljnika, časnike, podčastnike in mornarje s »Helle«, ki so izpolnili svojo dolžnost tako, kot to veleva staroslavna tradicija grškega pomorstva. Obenem izražam sožalje žrtvam padlih mornarjev.«
Kdo in ka; je bil ubiti Hodga?
TIRANA, 16. avg. Stefani. Grška vlada vztraja pri tem, da je ubiti albanski patriot Daut Hodga običajni kriminalni tip. List »Tomori« prinaša biografske po-davke o ubitem, kjer hoče predstaviti vso stvar na način, ki ne odgovarja resnici. Daut Hodga se je rodil v Kamuriju pred 40. leti. Ko je njegov rojstni kraj pripadal Grčiji, se je prlrodno uprl krivici in zatiranju od strani grške vlade.
Eden njegovih rojakov je že bil ubit od plačancev grške vlade. Od 1915. do 1922. je Daut Hodga stalno biva! v planinah, in kadar se je njegovim rojakom
Razmerje med Grčijo in Italijo
na grških tleh zgodila krivica, se je m#» čševal z orožjem v roki. Na njegovo glavo je bila razpisana nagrada, toda je vse lej srečno ušel zasledovalcem. Potem je šel v Albanijo. Grška vlada je zahtevala njegovo izročitev, toda bivši kralj Ahmed Zogu se ni upal dati Dauta Hodge aretirati. Ko je Albanija pristala na priključitev k Italiji, se je Hodža ponudil za vodstvo albanskega iredentizma v oblasti Kamuria na grških tleh. Njegovo akcijo Grki niso odobravali, tako je bfl nanj pripravljen uboj.
LONDON, 16. avg. Reuter. Italijanski tisk in radio sta naslovila te dni ostre be-sedene na račun Grčije v zvezi z umorom Hodge. »Tako ne sme iti več dalje« in »grški igri je treba napraviti enkrat za vselej konec« so motivi, ki se ponavljajo. Po naročilih v USA, kamor poročajo nji-hdvi dopisniki iz Evrope, prihajajo ameriški krogi do zaključka, da se spor med Grčijo in Italijo vedno bolj poostruje. Ti
Pismo grškega kralja Metaxasu
ATENE, 16. avgusta. Atenska agencijaIkaterem pravi med drugim: »Nepričako-javlja: Kralj Jurij je poslal predsedniku vana vest o torpediranju križarke »Helle« ministrskega sveta Metaxasu pismo, v | me je zelo zabolela. Pridružujem se zalo-
1000 nemških letal nad Anglijo
Včeraj so izvriili Nemci največje letalske napade na Anglijo in bombardirali prvič tudi London — Angleži so pa napadli bencinska skladišča v zasedeni Franciji in kraje v Nemčiji
LONDON, 16. avgusta. Reuter. V teku včerajšnjih bojev je sovražnik vrgel nad Anglijo nad tisoč letal, bombnikov in lovcev. Angleški lovci so sestrelili 130 sovražnih letal, protiletalska artilerija pa 11.
LONDON, 16. avgusta. Reuter. Uradno javljajo, da so angleški letalci v teku včerajšnjega dne sestrelili 144 sovražnih letal. Angleži pogrešajo 27 svojih letal.
NEMŠKO URADNO POROČILO
BERLIN, 16. avgusta., DNB. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče uradno poročilo: . Neka naša podmornica ja potopila na Atlantiku angleško pomožno križarko »Transylvariia«. Kljub slabemu vremenu so nadljevala naša letala 14. t. m. napade na angleška pristanišča, letališča, industrije, balonske zapore in zbirališča čet v južni in srednji Angliji. V Cardiffu, VVestonu in Portlandu so bile bombardirane pristaniške naprave, pri Worcesterju in Salisburyju oboroževalne tovarne v Brightonu in Le-wcsu pa transformatorske postaje. V južni in južnovzhodni Angliji so bili napadi usmerjeni glavno proti letališčem in proti voqaškim taboriščem pri Alderhorstu. Pri tem so se razvili srditi spopadi. Pri
razmeroma maloštevilnih angleških nočnih napadih na Nemčijo 14. in 15. t. m. je bila porušena neka cerkev pri Derichs-weilerju, druge škode pa ni bilo. Sovražnik je izgubil tega dne 28 letal, mi pa jih pogrešamo 12.
NEMŠKA POSEBNA POROČILA
BERLIN, 16. avgusta. ZPV. Sinoči ob 18.uri je bilo izdano posebno uradno poročilo vrhovnega vojnega poveljstva nemške vojske, v katerem pravi, da je neka nemška letalska eskadrilja ob 17. uri letela nad Londonom. Eskadriljo je sprejelo silno streljanje protiletalskega topništva, ki pa ni imlo nobenega uspeha. Nemška letala so vrgla bombe na vo-jašk objekte okoli Londona in se nato vrnila na svoja letališča. Razen tega sta bili izdani še dve poročili po DNB. Prvo poročilo pravi, da je skupina strmoglav-cev napadla letališče Lenham v grofiji Kent ter poškodovala tri hangarje In vzletišče. Nemška letala so se vsa vrnila. 35 bombnikov je pa napadlo Newcastle in vrglo več bomb. Napadene so bile tudi tovarne Wickers-Armstrong. Dalje je bilo zadetih več trgovskih ladij na reki Tyni. V več krajih so bombardiranja povzročila
požare. Protiletalsko topništvo ni doseglo proti nemškim napadom nobenih uspehov. Po drugem poročilu je skupina trmoglavcev napadala letališče Horklng pri Dovru. Zažganih je bilo več hangarjev. Med napadom se je razvil spopad z angleškimi letali. Pri tem je bilo sestreljenih 11 angleških letal. Na nemški strani sta bila sestreljena dva bombnika.
ANGLEŠKE IZGUBE NAD DANSKO
BERLIN, 16. avg. DNB. O bojih 13. t. m. poroča nemško vrhovno poveljstvo: Nemška lovska letala in protiletalska obramba je nagnala sovražne eskadrilje iz Danske. Pri tem je bilo od 23 angleš-hih letal sestreljenih 16 strojev. Pod poveljstvom poročnika Friedricha je 8 Messerschmittov stopilo v boj s 15 angleškimi letali tipa Bristol-Bolenheim. Vseh 15 angleških letal je bilo nad danskim ozemljem sestreljenih. V tem spopadu se je najbolj odikoval letalski narednik Menge, ki je sam zrušil 4 angleška letala.
ANGLEŠKO VOJNO POROČILO
LONDON, 16. avgusta. Reuter. Včeraj je divjala doslej največja letalska bitka'
krogi vedo celo povedati, da bo Itatija podprla zahteve Albanije po odstopu Krfa in severne Grčije.
ANKARA, 16. avg. Turška ur. agencija. Tekom včerajšnjega dne so prispeli iz Brindisija v albanske luke novi transporti čet. Iz Aten poročajo, da jim tam ni ničesar znano o kaki zahtevi neke tuje sile, ki bi šla za tem, da bi se Grčija odpovedala dobljenim garancijam.
nad Kanalom in vzhodno angleško obalo, do poznega večera se je v glavnem vršilo devet zračnih bitk. Nemci so to pot vrgli v boj kar 1000 svojih letal, dočim ie agnleško letalsko poveljstvo uporabilo odgovarjajoče število svojih letaL Od dopoldne do polnoči je bik) sestreljenih 144 nemških letal, dočim znašajo lastne izgube 27 letal, od česar pa se je 8 pilotov rešilo s padali. Nemške izgube so torej 2 krat večje, kakor prejšnji dan. Nemške izgube ves zadnji teden znašajo 381 letal, ali po 76 na dan. Uradni komunike letalskega ministrstva k tem številkam pripominja, d amiso v nobenem razmerju z doseženimi rezultati. Včeraj dopoldne se je pričel prvi letalski napad, ki je bil usmerjen na letališča v Kontu in na ladjevje v Kanalu. Lovci tipa Spltfire in Hurricane pa so prvih 20 Junkarsev spre jeli že nad Kanatom, 10 od njih sestrelili, 4 pa poškodovali. Le 4 letalom se je posrečil opredretl skozi, nakar so bombardirala letališča v Kentu. Zadnji napad je proti večeru izvršilo 200 nemških letal na južnoangleška pristanišča in letališča. Očividci pripovedujejo, da so v tej zadnji zračni bitki, ki je bila najhujša, padala nemška letala v morje po 1 na minuto. V ostalem so nemška letela bombardirala južnolondonsko letališče Croydon, pri čemer je bilo poškodovanih nekaj zgradb, večina bomb pa je padla na bližnje hiše, ki so bile razrušene. Izvršen je bil napad na Hastings, kjer je bilo razrušenih nekaj vladnih palač. Ena oseba je bila ubita. Tudi v Rochesterju je bik) razrušenih več hiš. Pri bombnih Nadaljevanje na 2. strani!
Guibet in Stewart o letalskih bitkah
Angleško prikazovanje sedanjih velikih letalskih napadov in spopadov nad Rokav-skim prelivom in južno ter vzhodno Anglijo
orožje ne verujem. Kakor hitro bi ga uporabili, če bi ga res imeli, bi ne bilo več
Edenov govor o sedanji vojni
Boji med Italijani in Angleži
tajno. Razen tega pa bedijo nasi znanstveniki v številnih laboratorijih nad taiko nevarnostjo. Najboljše protisredstvo so pogum, odločnost, trda borba in jasnost misli.«
LONDON, 16. avgusta. Reuter. Takoj potem, ko je letalsko ministrstvo objavilo proti polnoči rezultat včerajšnjih zračnih spopadov, s številko 144 sestreljenih sovražnih letal, je stopil pred mikrofon znani vojaški izvedenec Olliver Ste-ward, kT je dejal: »To so številke! Toda to zračno zmago niso izvojevali le naši lovci, ampak tudi protiletalska obramba, ki sestoji iz protiletalskih topov, iz strojnic tipa »Lewis«, iz balonskih zapor in iz zračnih pasti. Nasprotna letala, posebno strmoglavce, motijo balonske zapore. Dokler te stoje, jim ni mogoče izvajati svojih vratolomnih strmoglavstev. Važnost vloge našega bojnega letalstva se sestoji v tem, da nasprotniški napad odbije. Važnost naše protiletalske corambe pa je v tem, da omogoča nemoteno delo v cilju čim večjega vojnega napora. K temu pa prihaja še kot 3. način vojevanja protinapad. Tega izvajajo naši težki bombniki noč za nočjo z naraščajočo silovitostjo.«
in zmogljivost Anglije, vojno končati v sovražnikovi deželi, se ne sme gledati samo na karto Evrope, na kateri je videti Anglijo kot majhen otok na levi strani zgoraj. Odpreti je treba marveč karto sveta, da se vidi 7 oceanov in 5 celin, nakar postane razumljivo, da Britanija tod govori važno besedo, zaradi česar bo izrekla tudi zadnjo. Vojne ne bo preje konec, dokler ne bo upostavljeno sožitje med enakopravnimi narodi. A ne le upo-savljeno, marveč tudi tako utrjeno, da bo ostalo trajno.
LONDON, 16. avgusta. Reuter. Letalski maršal G i u b e r t ocenjuje cilj zadnjih nemških zračnih napadov. V svojem govoru na radiu je davi dejal: »Vprašati se moramo, čemu uporablja nasprotnik razmeroma tako ogromne zračne sile za napade, ki so namenjeni zgolj ladjevju v Kanalu in obrobnim ciljem na naši južni in deloma vzhodni obali. Kajti njegove izgube vendar niso v nikakem razmerju z doseženimi rezuttati, četudi bi bili vedno in vsi lOOodstotno doseženi. V to »malo bliskovito vojno« meče nasprotnik kar po 400, da celo po 1000 letal, pri čemer izgubi prevelik procent letal, da bi se to trajno izplačalo, tembolj, ker gre za izvršitev nalog manjše važnosti. Ali gre za premotitev, da bi mi vsa bojna letala vrgli na jug, kar bi nasprotniku omogočilo uspešen napad s severa, ali gre le za tipanje in preizkušanje naše moči, ali pa za prestižno vprašanje? Trditvam nasprot niške propagande, da bi šlo za naše izstradanje, mi ne moremo nasesti. Tudi ne njihovim trditvam, da sc naši lovci ne upajo v zrak, ko se pojavijo oni. Vsekakor morejo imeti razloge, da že sedaj za podvig manjše važnosti trošijo neraz-memo velike sile, ko jih bodo tako potrebovali pri generalni invaziji.
Kar tiče verodostojnosti številk v uradnih komunikejih, slišim večkrat, kako pra
LONDON, 16. avgusta. Reuter. Pred-sinočnjim je vojni minister Eden na radiu dejal, da se vojna za AngHjo šele komaj pričenja. Pričele se bo šele tedaj, ko bo nasprotnik na otoku bistveno oslabljen in ko bo vojna ponesena v osrčje sovražnikove dežele. Omenjal je ogromne napore britanske industrije, ki je morala v pičlih 7 tednih popolnoma na novo opremiti one divizije, ki so jih morali
Nadaljevanje s 1. strani!
napadih na severovzhodno obalo je bilo
precej oseb ubitih. Zračni napad na Portland je ostal brezuspešen. Tudi London je imel včeraj zopet zračni alarm t. j. že 5 v tej vojni.
ANGLEŠKI NAPAD NA BENCINSKA SKLADIŠČA
LONDON, 16. avgusta. Reuter. Letalsko ministrstvo je sinoči objavilo: Letala RAF so v sredo ponoči 2 uri in pol bombardirala francoski Girondi okoliške kraje Bordeauxa, kjer so zažgali vse bencinske rezervoarje, kar so jih imeli Nemci tam. Nastali so tako številni požari, da piloti, ki so odhajali, svojih ciljev sploh niso mogli več razločiti in je bilo požare opaziti 200 kilometrov daleč. Zlasti so bili uničeni petrolejski rezervoarji v Al-mesu, v Blaye in Pauillacu. Nastale so tudi velike eksplozije. Nadalje so bila bombardirana štiri letališča v severni Franciji, 4 letala se niso vrnila.
NAPADI NA NEMČIJO
LONDON, 16. avgusta. Reuter. Letalsko ministrstvo .je objavilo, da so prejšnjo noč letala RAF bombardirala kraje v Nem čiji doli do Dessaua (ibfcuLeipziga), kjer *o bile poškodovane junkersove tvomice. Tudi Berlin je imel zračni alarm. Dalje so »jita bombardirana letališča pri Cher-Sourgu in St, Omerju.
ZRAČNE PASTI IN PRAZNA LETALA
LONDON, 16. avgusta. Reuter. Ob priliki včerajšnjih zračnih napadov na Anglijo je angleška obramba prvič preizkusila tako zvari e »zračne pasti«. Je to priprava, v katero se sovražno letalo ujame ■n je seveda tajno. Včeraj se je v tako ;račno past ujel prvi sovražni bombnik, Ji je bil pri tem uničen in vseh pet čla-aov posadke je bilo ubitih. Glede padal, *i so jih našli, je sedaj definitivno ugotovljeno, da je nasprotnik spuščal prazna zadala, da bi zasejal strah. Več padal je obviselo nerazvitih na krošnjah dreves. Tudi opazovalci so javili, de so sovražna Hala prazna, padala.
vijo: »70 nemških letal zrušenih in le 7 naših? To je nemogoče!« Tem dvomljivcem želim povedati sledeče: »Uradno se vzame na znanje samo ona sovražna izguba, ki jo potrdita: 1. ali vsaj 2 pilota, ali pilot in kak opazovalec na kopnem ali na morju; 2. mora bti javljeno, da je sovražno letalo strmoglavilo na tla ali v morje ali vsaj, da so na padajočem letalu opa zili plamen. Samo padanje ali opazitev dima ne zadostuje. Razen tega javlja letalsko miinistrstvo 3 kategorije izgub: 1. zrušeno, 2. verjetno zrušeno, 3. poškodovano letalo. V prvo kategorijo pridejo letala, o katerih, kakor zgoraj povedano, se sklada vsaj dvoje poročil. Dvomljivi primeri pridejo v drugo kategorijo. Večina teh primerov so resnične izgube, da-si v uradnili poročilih kot take ne figuri-rajo. Zelo veliko število poškodovanih letal faktično svojih baz ne doseže več. Zatorej lah*ko kategorično rečem, da predstavljajo uradna poročila minimalne izgube nasprotnika.
Dalje naj omenim našo pripravljenost proti padalcem. Nekega našega pilota, ki je odskočil iz zadetega letala, so hoteli kmetje ubiti, dasi jim je kazal svojo legitimacijo. K sreči so ga rešili iz grozečega položaja vojaki, ki pa mu do zadnjega tudi niso zaupali. V tajno nasprotnikovo
pri Dunkerqueu takorekoč iz morja potegniti, nadalje na novo opremiti 3 do 4 milijone mož ter izvežbati en in pol milijona mož domače garde. To je jedro sedanje angleške kopne ne vojske, okoli ka terega stoje močne dominionske čete ter zavezniške čete.
Ako s hoče pravilno oceniti odločenost
RIM, 16. avgusta. Stefani. Glavni stan italijanske vojske je izdal včeraj sledeče poročilo: Operacije v Britski Somaliji so v polnem teku in se razvijajo v vedno ostrejše spopade, pri katerih sodeluje tudi letalstvo. V teh bojih je bilo ujetih več sovražnih vojakov in zaplenjenega mnogo vojnega materiala ter orožja.
RIM, 16. avgusta. ZPV. Bitka v okolici Adadleha v Britski Somaliji predstavlja, kakor zatrjujejo italijanski vojaški strokov njaki, začetek velike italijanske ofenzive od Sredozemskega morja do Indijskega oceana. S tem se pričenja največja dOse dan ja kolonialna vojna Italije, pa tudi Anglije, kakor piše sam »Observer«, ki pravi, da Anglija še nikoli doslej ni bila pri-
na nemške padalce v Angliji. Na Angleškem so našli v sredo več padal, iz česar so sklepali, da so se tekom noči spustili na Anglijo nemški padalci. Takoj so bili povsod odrejeni alarmi in v akcijo
siljena voditi tako obširne vojne za obram bo svoje kolonialne posesti. Glavni napad pa pričakujejo Angleži na Egipt, zato svetuje angleški tisk angleški vojski v Egiptu, ki je šibkejša od čet, s katerimi razpolaga maršal Graziani v Libiji, naj sama preide v napade, da bi tako laže ohra nila svoje položaje.
LONDON, 16. avgusta. Reuter. Ministrski predsednik Churchill je dejal sinoči v parlamentu, da so Italijani v Britski Somaliji zavzeli kraj Tok Ogan, severovzhodno od Hugeše. Znatno slabejše angleške sile so tod bile prisiljene umakniti se premoči dveh sovražnih motorziranih divizij. Boji se nadaljujejo. V torek bo podal Churchill glavni pregled teh bojev.
je stopila angleška narodna garda, ki je preiskala vse kraje in vse ozemlje. Na padalsko nevarnost so opozarjali zvonovi in tuffle so sirene. Preiskane so bile tudi vse prometne naprave, vse elektrarne in tovarne, če se ne bi morda kje
nili položiti nemški padalci. Vendar je vse iskanje ostalo brez uspeha. Nikjer niso našli nobenega nemškega padalca.
Zaradi tega je nastala domneva, da s« napravili Nemci samo poizkus iti so potem padalce spet odpeljali. Ta domnevi se pa zdi prav malo verjetna. Bolj verjetno je, da so Nemci nalašč spustili prazna padala, da bi Angleže vznemirili. \ Berlinu so izdali namreč uradno poročilo, v katerem pravijo, da niso nemškz letala spustila na Anglijo doslej še nit enega samega padalca in da so vse na-sprotne vesti neresnične.___________
2000 ton bomb na
Čungking
TOKIO, 16. avgusta. ZPV. Po dosedanjih ugotovitvah je od začetka vojne doslej bombardiralo sedanje kitajsko glavno mesto Čungking skupno 3300 japonskih letal, ki so vrgla na Čangkajško-vo prestolnico nad 2000 ton bomb. Pri tem so Japonci zbili tudi 74 kitajskih letal, dočltn so jih 57 uničili na tleh.
Angleške otoke za
bojne ladje?
STOCKHOLM, 16. avgusta. DN!B. — »Stockholms Tidningen« poročajo iz L on dona, da je Anglija po ameriških vesteh ponudila Zedinjenim državam Severne Amerike svoje otoke v Zahodni Indiji (med Severno in Južno Ameriko) v zameno za ameriške torpedolovce in motorne čolne. Razen tega bi Amerika do* bila dovoljenje, da zgradi svoje pomorske in letalske baze na nekaterih točkab angleških posesti v Tihem oceanu. Omenjeni švedski list pravi, da je s tem * zvezi tudi misija Rooseveltovega operf-nomočenega odposlanca Donovana.
ANGLEŽI UTRJUJEJO BURMO
NEW YORK, 16. avgusta. DN-B. »Ne« York Times« poročajo iz Čungkinga, da pripovedujejo tam potniki, ki so prispeli iz Rangoona, da utrjujejo Angleži mejo Burme, očlto iz strahu pred možnostjo japonskega napada čez KHajsko. Angleži so postavili v Lašhtu in drugih mestih Severne Burme protiletalske topove.
»VICTORY« NI POTOPLJEN
LONDON, 16. avg. Reuter. AdmiraHte* ta zanika, da bi bil rušilec »Victory« pcu topljen. Rušilec je v službi.
V KANADI 11.000 PILOTOV
OTTAWA, 16. avg. Reuter. V Kanado je prispel angleški podtajnik letalskega ministrstva Dalfour v posebni misiji, da se pojača letalska produkcija in pospeši izvežbanje pilotov. V imperialni letalske šoli bo v kratkem izvežbanih in sposobnih za vojno službo 11.000 pilotov. MEREŽKOV NASLEDNIK SAPOŠNI-KOVA
MOSKVA, 16. avgusta. Reuter. Na lastno prošnjo je zaradi slabotnega zdravja zamenjan načelnik generalnega štaba sovjetske vojske, Sapošnikov. Na njegovo mesto je imenovan general Merežkov, ki pa bo še dalje obdržal položaj pomočnika komisarja narodne obrambe.
PAPEN PRI INOENIJU
ANKARA, 16. avgusta. Anatolska agencija javlja, da je sinoči sprejel Ismel Inoni nemškega poslanika von Papena v avdienci.
NEMCI O LETALSKIH IZGUBAH ^ BERLIN, 16. avg. DNB. Premoč nemškega letalstva v bojih nad Anglijo je razvidna iz naslednjega: Od 8. do 15. t. m. je 'bilo skupaj sestreljenih 505 angleških letal, deloma v zraku,^deloma na zemlji. Nemške izgube znašajo v istem času 129 letal.  .
STARHEMBERG PRI DE GAULLEU
LONDON, 16. avg. Reuter. Letalski minister sir A, Sinclair je v parlamentu izjavil, da je avstrijski knez Starhemberg v letalstvu generala de Gaullea kot vojni-
pilot_prostovoljcev.
PAPEŽ KANADSKIM PETORČICAM
NEW YORK. 16. avgusta. Reuter. Papež je poslal po kablogramu svoj blagoslov kanadskim petorčicam, ki so /pristopile k prvemu svetemu obhajilu,
Mariborska napoved: Spremenljivo oblačno in toplo vreme. Včeraj je bila najvišja temperatura 22.2, danes naj« nižja 13.4, opoldne 19.5.
Borza. C ur ih, 16. avg. Devize: Beo« 17.70, Newyork 4.39»
Angleški letalski napad na Halijo
RIM, 16. avgusta ZPV. Kakor je poročata vrhovno poveljstvo italijanske vojske, so v sredo zjutraj bombardirala angleška letala, ki so priletela čez Švico, gomjeitalijanska mesta. Na Milan je bilo vrženih 30 razstrelilnih in zažigatoih bomb. Ubitih je bilo 12 civilistov, 44 pa jrh je bilo ranjenih. Na Turin je padlo okoli 15 bomb, ubit je bil 1 civilist: in S jih je bilo ranjenih. V Aleksandriji! je bilo 9 mrtvih in nekaj ranjenih. Vojaški objekti niso bili nikjer zadeti.
RIM, 16. avg. Stefani. Da bi potrdili netočnost tujith vesti o angleških zračnih napadih na severno Italijo ,posebno pa glede škode v Milanu in Turinu, so italijanski listi prinesli fotografija tovarn Fiat m Caprotri, o katerih so v Londo-
nu poročali, da so poškodovane. Slike kažejo, da so tovarne nepoškodovane. Prebivalstvo Turina in Milana se je lahko osebno prepričalo o tem. Angleški nočni napad na Turin in Milan ter druga mesta ni napravil materialne škode, pač pa je mnogo mrtvih in ranjenih med civilnim prebivalstvom.
ALEXAfNDRIA (PIEMONT), 16. avg. Stefani. Pogreb 12 žrtev angleškega bombardiranja je bil včeraj ob spremstvu predstavnikov oblasti in dolge vrste pogreboev, ki so skrušeni sledili krstam, okrašenim z venci in cvetjem. Nad grobom je bila po fašističnem obredu izkazana zadnja čast žrtvam barbarskega napada.
Lov na nemške padalce v Angliji
NEW YORK, 16. vagusia. ZPV. Ameriški listi poročajo zelo obširno o lovu
grad 9.05, London našli peklenski stroji, ki bi jih bili uteg- Milan 22,1750, Berin 175.38.
Novice
V avtobusu iz Maribora do Sv. Jurija
■ Mnogo črnila in papirja in še več govorniške energije je že bilo uporabljeno v obravnavanju slabega stanja naših cest. če pa bi sedaj naredili bilanco tega dela, bi nam pokazala, da je pasiva večja od ajktive. Ceste se kljub temu niso mnogo zboljšale in ljudje-na Dravskem polju ali v Savinjski dolini, še vedno prav tako tožijo o slabih cestah, kakor mi v Slovenskih goricah.
Podoba je, da ima »Večemik« v tem oziru posebno nalogo: skoraj nenehoma priobčuje dopise o naših cestah in čudim se potrpežljivosti njegovih urednikov, da se še niso naveličali objavljati teh dopisov, zlasti, ko vidijo, da ni uspeha. Njihova vztrajnost je resnično velika in upa jmo, da bodo prizadeti njihove in naše prošnje enkrat le upoštevali.
Sam Pa skoraj nimam več korajže pisati' o naših cestah iz dveh razlogov: prvič, ker io delam prevečkrat, drugič pa sem v stalni odvisnosti 'ljutomerskega cestnega odbora in tako mi vedno preti nevarnost, da me gospodje pri gramozu, katerega leto za letom navažam na cesto, ne. »zafrknejo« ali pa me tudi obdolžijo sokrivde pri slabih cestali. Toda, ker se mi da sedaj, kljub moji česti kritiki cest, ni nič žalega .storilo, , razen tega, da so nas pri letošnji licitaciji gramoza malo pri ceni. »priškrnili«, sem se odločil, da ponovno nekaj napišem o cestah.
Radi sigurnosti bom pustil ljutomerski cestni odbor pri miru (dovažam na cesto zopet gramoz) in bom posegel v območje mariborskega cestnega odbora, katerega načelnik je sicer hud in odločen človek, vendar se ne bojim, ker nimam z njimi nobenih poslovnih zvez.
Sedaj pa k stvari.
Po daljšem presledku sem se pretekli' •petek mudil po opravkih v -Mariboru. Domov, sem se vračal z avtobusom tira-', 'riborsirih mestnih podjetij. Ker je bil avtobus poln,-oziroma sem-moral radi »bon ■tona« odstopiti sedež neki gospe lenarškega odvetnika, sem moral stati v avtobusu.
Vožnja od Maribora preko Sv. Petra do gostilne Partlič je potekala v redu. V prijetnem razgovoru z znanci smo hvalili novo cesto in udobnost vožnje. Toda, ko smo prišli na cesto, ki veže Slovenske gorice z Mariborom preko Sv. Marjete ob Pesnici, je bilo naših mirnih »stoječih« pogovorov konec. Od gostilne Partlič naprej smo padali iz kotanje v kotanjo in avtobus se je ves »trosil«.
človek mora imeti v resnici dober želodec, da lahko stoje v avtobusu prenese to neprijetno vožnjo preko cestnih kotanj. Če ni človek dobro pripravljen za tako vožnjo, se mu lahko pripetijo razne neprijetnosti... Težko sem čakal, da se pripeljemo do Sv. Lenarta, kjer se je avtobus' ustavil in oni, ki smo morali stati, smo si odpočili.
Od Lenarta naprej je bilo bolje. Cesta je 'sicer ožja in polna ovinkov, toda je boljša in tudi če v avtobusu stojiš, je vožnja prijetnejša. Sedeč v avtobusu seveda opisano občutiš v mnogo manjši
60 letnica gasilske čete v Rogaški Slatini
Med najstaireše prostovoljne gasilske čete v Sloveniji spada vsekakor tudi zdraviliška gasilska četa v Rogaški Slatini, ki-obhaja te dni 60 letni jubilej. V ta namen pripravljajo gasilci, ki jim pred seduje zdraviliški direktor g. Gračner, veliko prireditev s prav pestrim sporedom. Gasilska slovesnost bo to nedeljo, IS. t. m. pred gasilskim domom v Rogaški Slatini. Po maši za gasilce bo ob 15. velika župna vaja, nato pa gasilsko rajanje, ki bo zlasti za letoviščarje zelo mikavno. Jubilanti pričakujejo, da jih bodo obiskali v nedeljo gasilci iz vseh krajev Slovenije, da se z njimi vesele izrednega jubileja.
meri, toda to zadeve ne spremeni: cesta ostane še vedno slaba.
V	dokaz resnice gornjim navedbam priporočam vodstvu mariborskega cestnega odbora, da se enkrat stoje pelje v avtobusu po imenovani cesti. Občutilo bo isto, kakor sem jaz in istočasno bo tudi sklenilo, da se mora cesta takoj in brez odloga začeti popravljati.
Mislim, da je popolnoma napačno z denarjem pri cestah varčevati; dalje časa boš s popravilom čakal, sorazmerno večji bodo stroški poprave. Pri cestah ne sme biti izgovora na težke čase. Če že drugače ne gre, naj se najprej popravijo
Letos se povsod pritožujejo nad komarji, ki so znani nadlegovalci v nekaterih južnih pokrajinah, redkejši pa v Sloveniji. Vendar imamo tudi pri nas »komarje pokrajine«. Ena najizrazitejših je seveda naša vsestransko »solzna dolina« — pesniška dolina. Vsa leta, odkar se poplave Pesnice radi narobe izvršene regulacije množe, se veča tudi nadlega komarjev. Saj ni čudno, kajti množeče se
stare ceste, šele potem naj se gradijo nove.
Škoda, ki jo povzročajo slabe cbste, pa je tudi velika na vozilih, bodisi da so to avtobusi, tovorni ali osebni avtomobili. Slabe ceste povzročajo njihovo mnogo hitrejšo izrabo.
V	želji, da bo članek našel pravilno razumevanje pri šefu redakcije »Večer-nika« s tem, da ga bo priobčil, in da bo deležen obravnave tudi pri naših cestnih upraviteljih, ga končujem s pozivom: popravljajte slabe ceste! —
Vladimir Kreft.
m. Poudariti je treba, da je tam tujska sezona sedaj na višku, saj ima zdravilišče toliko gostov, kakor v najboljših sezonah. Zanimivo je, da se je sedaj zbralo v Rogaški Slatini precejšnje število visokih osebnosti, med njimi mnogo ministrov in bivših ministrov, kakot doslej še nikoli. Vsi so se udeležili tudi koncerta malih harmonikarjev, ki so želi krasen moralni uspeh, saj je bil stik med odrom in občinstvom tako prisrčen in so poslušalci noreli od navdušenja za naše
poplave našo nekdaj zdravo in rodovitno pesniško dolino izpremiujajo v dolino močvirij in nikoli usahlih inlakuž! In te
nudijo najboljše pogoje za zarodek komarjev, ki niso še nobeno leto nastopali tako številno in^iadležno kakor letos. Prejšnja leta so nas nadlegovali le ob večerih, letos ni dnevnega časa, v katerem bi si lahko oddahnili. Izročeni smo tej nadlegi ne le ves dan pri delu, marveč tudi ponoči.
Ljudje so vidno opikani po vsem telesu in jih spravlja ta nadlega v neverjetno nerazpoloženje ob vsaki zaposlitvi, ob vsakem času in na vseh krajih, Vojaki, ki so služili v tako zvanih »malarskih« pokrajinah, razlagajo, da zdaj naša pesniška dolina nikakor ne zaostaja glede te nadlege za istimi pokrajinami, pač pa jih
Danes poteče rok za zamenjavo 50 din kovancev
Po odloku finančnega ministra poteče danes skrajni rok, do katerega je mogoče stare srebrne kovance po 50 din brez odbitka zamenjati pri blagajnah Narodne banke in drugih finančnih ustanov (davčna uprava, poštna bralnica, vse pošte itd.) če se denar pošlje v zamenjavo, velja dan odpošiljatve kot dan menjave,
TRGOVINSKA POGAJANJA S SSSR PRED ZAKLJUČKOM ,
Trgovinska pogajanja med SSSR in zastopniki naše države v Beogradu so pred zaključkom.' Sovjetska Rusija se zanima predvsem za baker, svinec in ferosilicij iz Bora, Trepče in »Dalma-tiena«, medtem ko bi naša država nabavila večje količine bombaža, parafina, gumijastih izdelkov in morda avtomobilov. Nakup bi izvršila država, ne pa trgovci, ki bi dobili blago šele od državne uprave.
c Reševanje iz slene ua Mrzli gori, Mod
drugimi lisli smo tudi mi poročali n rešilni ekspediciji, ki jo rešila g. Umeka in njegovo tovarišico Srakarjevo iz stene ua Mrzli gori. Kakor se nam sedaj’ poroča, sla Umek in Srakarjcva tam prenočila in sla zjutraj sama nadaljevala pot proti Okrešlju. O kaki izčrpanosti ali reševanju torej ne more biti govora.
c Mlatilnica je zmečkala levo nogo v gležnju Gletneiiiu posestnikovemu sinu Jožetu Pustoslemšku iz Kaple pri St. Juriju pri Celju.
c Sin odgriznil prst otelil. 73 letnemu posestniku Martinu Krivcu iz Hreslovca pri Rogaški Slatini je v prepiru sin odgriznil mezinec na levi roki. Krivca so oddali v celjsko bolnišnico.
c Orožnlšlvo je aretiralo v zvezi z umorom _ 52 letne . prcužitkaricc Julijane Gosakove. na Planini pri Zrečali 29 letnega pastorka umorjene Franca Gosaka. Ob času' umora se je namreč Franc odstranil od dela X.gozclu, kjer je delal z drugimi delavci. Vrnil sc je čez nekaj časa ves razburjen. Med njim in mačeho je prišlo večkrat do prepirov zaradi previsokega preužitka, ki ga ji jc moral dajali, kar jo še bolj potrdilo sum o njegovi krivdi* Oddan je bil sodišču, ki bo gotovo kmalu dognalo, v kolikor je sum opravičen.
Pfllf
p Namesto venca na grob ge. Kalarinc Petovarjcve jc daroval g. Košar, davčni lipok. v Ptuju Proliluberkulozni ligi v Ptuju 50 din.
p Ročno uro jc izgubila Katarina Co- ‘ pak iz Maistrove ul. 5 na Rogozniškt c. Pošten najditelj naj jo vrne proti odškodnini.
p Spravljanje luka. V Iukarski deželi niže Ptuja se je pričelo spravljanje luka na debelo.
p Poslovalnica „Pulnika“ na Florijan-skem _ trgu od danes dalje zopet redno posluje.
»čudežne otroke«, kakor so jim pravili. Med udeleženci koncerta smo opazili tudi prometnega ministra inž. BeŠliča, poštnega ministra Torbarja, ministra za gozdove in rudnike Kulenovič.a, bana banovine Hrvatske dr. Š u b a š 1 č a bivše ministre S t o š o v i č a, Stankoviča ter generalnega ravnatelja Bate Tomo Maksimoviča. Eden izmed ministrov je poklonil zboru malih harmonikarjev primerno vsoto za lep izlet naših malčkov, vodji g. Vilku Šušteršiču pa je iskreno čestital k uspehu, k: je doslej največji v Sloveniji.
celo že — prekaša. Višje ob pobočjih ie manj te nadlege, a vsi ne moremo iz doline na hribe. Posebno pa je vredna usmiljenja mala deca, ki se še teže ubran: pikov. Človeka v srce zaboli, če pogleda od pikov komarjev naravnost ranjene, krvave otročiče!
Na prvi hi-p se je marsikdo zasmejal ob čitanju tega članka. Vabimo ga k nam in odšel bo zaznamovan kot svetopisemski Job! Zlasti pa bi zdaj povabili k nam one, ki so nam mnoga leta obljubljali regulacijo Pesnice, ter jim prav od srca j privoščili te komarje »injekcije«, ki bi jih i morda le »omehčale« in krvno »osvežile« j do spoznanja, da je regulacija Pesnice iie le volivna reklama, ampak polesj gospo-! darske tudi narodno-zdravstvena in tui-l skoprometna zahteva in nujnost! — M. V.
AH si že priiavil vsai enega
i	’	.
novega na/romska . . .
7
Ljubljana
Mezde stavbenega delavstva v Ljubljani
Po novi kolektivni pogodbi, ki jo je doseglo delavstvo stavbinske stroke, spada Ljubljana v I. mezdni razred z naslednjimi mezdami: zidarji in'tesarji po 3 letih izučitve dobivajo G.75 din, zidarji in tesarji do 3 let izučitve pa po 6 din na uro. Nad 18 let stari pomožni delavci imajo po 4.75 din na uro. Po 3 letih od izučitve lahko tesarji v I, mezdnem razredu dobi tildi po. 7 din na uro, vendar pa samo po uvidevnosti delodajalca in tako, da dobi polovica upravičencev po 7 din, druga polovica pa samo po 6:50 din na uro. Tesarji do 3 let od
PROTILETALSKA ZAŠČITNA RAZSTAVA
bo spet odprta na. jesenskem velesejmu, Bo pa ta razstava za jesenski velesejem popolnoma preurejena in še znatno povečana, da bo napolnila skoraj ves paviljon J na desni strani glavnega vhoda.
V	prvem delu paviljona bo spet razstavljena zdravstveno-kemična služba z raznovrstnimi strupi in najučinkovitejšimi pripomočki proti njim. Prav veseli bodo pa obiskovalci velesejma predvajanja filmov v rotundi, kjer bo prikazana tudi zatemnitev. V sosednjem prostoru bodo stali novi večji modeli zaklonišč in Dod-strešij, poleg njih' bo pa nazorno urejena razstava gasilske in tehnično pomožne službe, z- najmodernejšimi pripomočki, za opazovalno, obveščevalno službo itd. Že razstava meseca junija Je privabila tudi s podeželja prav mnogo obiskovalcev, na jesenskem velesejmu bo pa gotovo med glavnimi privlačnostmi, vsekakor bo za sedanji čas najbolj poučna in potrebna prireditev.
a Postavljen je za policijskega svetnika IV/2 upravnik policije v Ljubljani dr. Josip Fakin.
a Na klasično gimnazijo v Ljubljani je premeščen Silvester Kopriva, profesor v Novi Gradiški.
a Pri ravnateljstvu za gozdove v Ljubljani je postavljena za pomož. tehnično‘ma-nipulanlko VIII. skupine Angela Cernivec-Belavič.
Celje
c Odlikovan jc bi! z redom sv. Save V. stopnje tajnik okrajnega načelstva v Celju g. Fran Kocjan.
c Šoferski izpiti -za meslo Cdje in laški okraj bodo 23. t. ni. pri predslojništvu mestne policije v Celju. Kandidati naj čim-prej vlože tozadevne prošnje..
Nezdrava nadloga komarjev v Pesniški dolini
v
Ce Pesnica ne bo regulirana, bo postala Pesniška dolina v doglednem času močvirje
izučitve in tesarji, starejši od 55 let, pa dobivajo 5.75 din na uro. Zelezokrivci, odrarji, minerji, kamnoseki in drugi imajo višje mezde od najvišje mezde delavcev v dotičnem mezdnem razredu.
V	primerjavi z delavci drugih strok imajo torej stavbinski delavci razmeroma visoke mezde, ki pa so že v tem upravičene, da mora stavbinski delavec v sezoni zaslužiti kruh za vse leto, ker pozimi počiva delo na stavbah in je stavbinski delavec tudi pa več mesecev brez dela in zaslužka.
c Mestno poglavarstva v Celju razglaša, da so v sobi št. '17 razgrnjeni od 18. do 25. t. m. tabelarni zapisniki o odpisu davka vslcd škode po ioči. Prizadeli posestniki bodo ob tej priliki lahko naročali razna semena po znižani ceni.
c Leloviščarska sezona sc jc precej izboljšala. V Logarski dolini je precej tujcev, Dobrna zaznamuje rekordni obisk, pa tudi v Rogaško Slatino, Rimske Toplice in Laško je prišlo zadnje dni lepo število tujcev.
c Tvrdka Wcsten d. (1. v Celju bo le
dni pričela z gradnjo velikega skladišča na vzhodnem delu svoje tovarne ob tovarniškem železniškem liru in zagradila okrog 1G00 m- zemljišča. Vsa slavim ho železobelonski skelet. Na. drugi strani bo tvrdka zgradila 61 melrov dolgo stro-jarno. V ta namen bo morala podret! stanovanjsko hišo in zgraditi na primernem prostoru nove zgradbe ,ki l)odo golovo moderne.
o Stanje cest v Sloveniji pregleduje načelnik gradbenega ministrstva inž. Valentin Vončina. Spremlja ga načelnik tehničnega oddelka banske uprave inž. Frane Ruch.
Harmonikarji so igrali v Rogaški Slatini
V sredo zvečer so imeli mariborski Šušteršičev! harmonikarji koncert v krasni zdraviliški dvorani v Rogaški Slati-
Maribor
Tudi Maribor potrebuje tečaj
za vzgojo šolskih vrtnaric
Iz »Službenih' novin« z 'dne 5. t. m. posnamemo pravilnik o izobrazbi šolskih vrtnaric. V vseh modernih državah opazujemo veliko zanimanje za osnovanje šolskih vrtcev skoraj pri vsaki šoli. Pri nas imamo otroške vrtce po večini le v mestih.‘Otroški vrtec naj tvori prehodno vzgajališče od doma, v ljudsko-osnovno šolo ter obenem razreši roditelje mnogih dnevnih Skrbi in odgovornosti za varnost in vzgojo njihovih otrok. Po vsem tem je otroški vrtec pač ustanova, ki zlasti še spada tudi na deželo, kjer so naše matere-kmetice in delavke z delom ves dan prezaposlene! Znani so nam žalostni primeri, kako je s preskrbo otrok v predšolski dobi na naši vasi. Vse je na polju, v gozdu, v hlevu itd., mali otrok pa ali zaklenjen v temno čumnato, aK ga vzame mati s seboj, kjer blizu ali daleč od nje proč počenja dobro ali sla-
bo, posnema ostalo deco in odrasle v vsem dobrem, še več v vsem slabem! Prestajati mora mraz, vročino, glad, žejo, ali pa z dragimi uživa jedi in pijače, kar mu lahko škoduje telesno in duševno. In vendar po besedah »Dobre navade so edino, kar svojim otrokom lahko privzgojimo«, moramo misliti predvsem na vaškega predšolskega otroka, da ga zavarujemo in opremimo v tej važni njegovi razvojni dobi z najboljšim telesnim, duševnim in že deloma duhovnim zdravjem ter tako priskočimo na pomoč obenem njegovim trpečim roditeljem. Ta kratka izvajanja naj za enkrat zadostujejo, da zahtevamo osnovanje šolskih vrtcev zlasti na vasi, na vaški šoli.
Prej omenjene »Službene novine« objavljajo tudi mesta, v katerih se bo vršil tečaj za vzgojo otroškovrtnih učiteljic, in
sicer: v Ljubljani, Sarajevu, Novem Sadu, Kragujevcu, Aleksincu, Cetinju in Beogradu. Kakor vidimo, v mestih onih pokrajin, kjer je ljudsko šolstvo že precej izgrajeno v smislu sedanjega zakona
o	narodnih šolah. Baš iz tega razloga pogrešamo, da med temi mesti ne najdemo Maribora, kjer imamo eno državno Ln eno zasebno učiteljišče, kjer je v mno-gočem žarišče delavcev in delovanja v smeri sodobne pedagogike in kjer je prav za prav naša severna obmejna metropola in Od koder bi se naj izlivalo žjvo gibanje za dvig našega obmejnega šolstva tudi s čim razsežnejšim osnovanjem obmejnih šol. Zato nujno prosimo, da se tečaj za izobrazbo otroških vrtnarrc osnuje tudi 'v Mariboru ter naj banska uprava v tem smislu posreduje pravočasno pri ministrstvu prosvete! M. V.
Avtomat za perorasice karte na kol®dw@ru
Na našem kolodvoru so postavili pred kratkim avtomat za peronske karte. Ob sobotah je potem ob njem prava gneča, ki jo še poveča naval potnikov ob blagajnah. Zaradi tega bi bilo želeti, da se postavi še en avtomat na drugi strani. Zdaj pa o samem avtomatu! Mnogokrat se je že primerilo, da v sili dinar ni šel skozi zanj določeno špranjo. Bil je namreč malo debelejši. Zaradi tega naj bi razširili vsaj za milimeter luknjico, da odpadejo v prihodnje vse nevšečnosti.
Kino
* Grajski kino. Danes premiera „Sevema brigada". Prekrasni film v tehnikoloru. Pride: „Od Narvvika do Pariza“.
* Kino Union. Danes zadnjič „Rožika v Parizu“. V soboto velenapeti kriminalni film „Brod smrti“.
* Kino Esplanade. „Aixa, hči pustinjo". Razkošni orientalski film ljubezenskega hrepenenja, temperamenta in divnih pesmi z Imperio Argentino.
* Zvočni kino Pobrežje. 17. in 18. avg. velefilm „Beg iz trdnjave ali vohun št. 33“.
O inštruktorjih in njihovi izberi
Čez tri tedne bodo spet oživeli zdaj osamljeni razredi, kajti, popravni izpiti se bližajo. Študentje že mrzlično listajo po knjigah, nekatere mamice in očetje pa še vedno stikajo po inštruktorjih. Prepričani so namreč, da brez njega ne bo šlo nikakor, kar je tudi večinoma res. Toda, vsak ne zna poučevati in vsakdo tudi ni najboljši učenec. Kaj pomaga še toliko denarja, ko pa je inštruktor za nič! Kako bi se temu deloma izognili? Letos 'bo že
skoraj prepozno, toda, za drugo leto 'bo ravno prav. Šolski zavodi naj b! ob koncu leta pritrdili v veži tablo, na kateri naj bodo napisana imena onih dijakov, ki bi rad! poučevali in ki jih je ravnateljstvo dotičnega zavoda spoznalo za zmožne. Zraven pa bi bil naveden predmet in pa naslov intšruktorjev, da se lahko starši kar takoj nanj obrnejo. S tem bodo odpadle mnoge nevšečnosti. Starši bodo s tem gotovo zadovoljni.
Prvaki beograjskega gledališča pri nas
Večer humorja in pesmi
A n t o n o v i č u, ki je znan pod imenom »Serioža«. Popularni pevec šansonov in popevčic Boško Ni k o 1 i d bo prav gotovo žel enak uspeh. Začetek semzacio-
Jutri bodo gostovali v Mariboru člani beograjskega narodnega gledališča, ki so nedavno dosegli prav lepe usipehe v Zagrebu in drugih večjih mestih. Nastopili bodo pod geslom »večer hltmorja in pesmi«. Do solz se bomo nasmejali slavni prvakinji in ljubljenki Beogrdaa Žafcni Stokičevi, nadalje komiku VI.
nainega programa bo ob pol 21. v Sokolskem domu. Vstopnina: 15, 10 in 5 din. Vstopnice se dobe pri »Putnibu«.
m Nočna lekarniška služba od 10. do vključno 16. t m.: dvorna lekarna pri Sv,. Arehu, Glavni trg 20, tel. 20-05; Magdalen-ska lekarna, Kralja Petra trg 3, tel. 22-70.
m Stare srebrne kovance po 50 din je mogoče brez odbitka zamenjati za nove pri blagajnah Narodne banke in drž. finančnih ustanovah samo še do danes ,16. t. m.
m PoročIH so se dr. Leon Matjac, zdravnik iz Sevnice ob Savi, in zasebnica Beta Linzner; predilec Ritonja Jožef in Marija Kmetičeva; tkalec Jožef Kušče in pos. hči Hermina Kmet; ključavničar drž. žeL Franc Klajnšek in predilka Roza, Strmšek.
m Sodna obdukcija trupla 48 letnega skladiščnika Rudolfa Mikše,_ katerega so pred neko gostilno ob Dravi našli mrtvega, je ugotovila, da je smrt nastopila zaradi srčne kapi, ko je padel iz gostilne na cesto.
m Vozovnice za poseben vlak v Ruše
za nočno predstavo 18. avg. „Matlja Gubec" se dobijo v biletarnici „Putnika“ v Mariboru, ki bo uradoval tudi v nedeljo v času od 9. do 12. in od 16. do 18. urel m Tekstilno industrijo Marko Hosner v Mariboru prevzame nova delniška družba s sedežem v Beogradu, o kateri smo nedavno poročali. Nova družba se imenuje .Roteks1' Beograd.	_
m Deklica pod kolesom. V Zg. Radvanju je neprevidni kolesar povozil 8 letno delavčevo hčerko Frančiško Bedračevo, ki je dobila poškodbe po vsem telesu,, da so jo morali prepeljati v bolnišnico* Kolesar je pobegnil.
17. nacionalni šahovski turnir v Celju
Celje, 16. avgusta V sredo so bile končane še naslednje prekinjene partije: Šmigovc je brez igre predal proti Bernerju. Grašer je bil proti Medanu sicer izgubljen, toda Medan je
Državna razr. loterija
Din	100.000.—:	44162
Din	60.000.—:	68404
Din	50.000.—:	94855
Din	30.000.—:	39820
Din	20.000.—:	40520
Din	16.000.—:	69481	74373	74857	76263
90734
Din	12.000.—:	36106	50738	56600	64134
67440 76719 90585 Din 10.000.—:
352 27526	34184	36732	37055	38515	39375
50283 51313	55046	65701	70447	70518	79689
87769
Djn 8000.____:
15778 27365 27749 31450’45*142 47323 47718 58723 70165 78745 81720 83748 84246 89450 93770 95005 95710
Din 6000.—:
3832 5432	8547	11802	26731	32706	37210
44428 51251	52326	52829	53204	54815	55195
58218 66127	71010	72333	80744	89245
Din 5000.—:
3015 5371	11215	14352	23809	44828	44735
50820 51758	54620	55381	57320	59739	67657
75038 83839	98050
Din 4000.—:
391	1354	4181	4557	6247	5829	7134
9211 10193	15429	15552	16450	17874	18226
22002 31294	33843	34635	35122	25284	37422
39241 42353	43593	43704	44255	51627	52823
54269 58616	58861	68911
(Brez jamstva)
Bančna poslovalnica BEZJAK, Maribor, Gosposka ulica 25 (tel. 20-97)
končnico forsiral ter brez potrebe žrtvoval figuro, nakar se je Grašer z dobro igro rešil v remis. Remis je končala tudi partija Gottlieb—S u bari e iz 3. kola.
Zvečer se je igralo 5. kolo. Gottlieb— Jerman sta se v španski partiji po 16. potezi zedinila za remis. Gottlieb je sicer žrtvoval figuro za napad, toda Jerman je po dobri obrambi izsilil neodločen rezultat. — Na Šmigovčev damski gambit e Mlšura izbral slovansko obrambo, v cateri pa je ob neprevidni igri izgubil figuro. Mišura je sicer podvzel kljub temu napad, toda Šmigovc je z lepim protinapadom prisilil nasprotnika v 39. potezi k predaji. — Mlinar polagoma popravlja svoje začetne debacle. V tem kolu je močno zaigral proti Popoviču špansko partijo, osvojil v središnici kmeta ter po zamenjavi dam spravil Popoviča v silno stisko. Ko je Popovič še izgubil kraliteto, je v 29. potezi predal. — Caro-Kann Pavlovič —Žuk je dal lepo kombinacijsko partijo, v kateri je osvojil Pavlovič v srednji igri kmeta ter grozil zajeti Žukovo damo. 2uk je moral dati figuro, da reši damo, _v 33 potezi pa je še prekoračil čas razmišljanja ter izgubil s kontumacem. — Marek in Medan sta se po zanimivem razpletu ter dvojnem napadu y Stonc-\yallu zedinila po 40 potezi na remis. — Prof. Grašer m Drašič sta zaigrala nepravilno otvoritev. Drašič je prišel že v otvoritvi do vidne prednosti ,ko je izoliral nasprotnikovega kmeta ter ga nato osvojil. Grašer je za napad, ki naj bi ga rešil pred izgubljeno končnico, žrtvoval kvaliteto, vendar pa m uspel. Drašič je prevzel iniciativo, nakar
Aretacija zagrebškega morilca v Mariboru
V	noči od ponedeljka na torek so našli v južnem zagrebškem predmestju v Knajnčevičevi ulici umorjeno krčmarico Marijo Kličkovo. Pri preiskavi je padel sum na bivšega ljubimca mesarskega pomočnika Franca Žnidarja, ki je po rodu Slovenec. Obremenjuje ga neko poslovilno pismo prijateljem, kjer pravi, da ga je Kličkova opeharite za 7.000 din. Policija je izdala za njim tiralico, na podlagi katere so ga v soboto popoldne prijeli obmejni organi, ko je hotel morilec pobegniti preko meje v Nemčijo. — Žnidarja so prepeljali v Maribor, kjer so ga na okrajnem načelstvu po plačani globi za prekoračenje meje izpustila. Na ob-
mejnem komisarijatu pa so le postaili pozorni na časopisna poročite o zagrebškem umoru. Zato so policijski organa pričeli Žnidarja zasledovati. Pred glav-
nim kolodvorom so ga res izsledili in prijeli. Pri zaslišanju je zločin priznal. — MorMea so prepeljali v Zagreb, kjer se preiskava nadaljuje.
Grozna smrt pod vlakom
'Davi je povozil vlak, ki pelje ob 1-proti Rušam, v začetku studenškega gozda pri kilometrskem kamnu 3.6 okoli 30 let staro žensko. Kolesa so ji odrezala glavo in levo roko. O dogodku so bili takoj obveščeni studenški orožniki! ki bodo ugotovil, ali
je napravila neznanka samomor ali pa gre za nesrečo. Pri pokojnici so našli sliko nekega moškega, kar bo morda olajšalo ugotovitev njene identitete. Pokojnica ima v kite spletene lase, v uslih zlat zob ter je preprosto oblečcua.
se je Grašer v izgubljeni končnici po 52. potezi vdal. — Savle in Berner sta v Re-tijevem sistemu kmalu zavila v končnico, ki spričo neenakih lovcev ni mogla nobenemu prinesti zmage, ampak sla se po 54 .potezi zedinila na remis. — Silno dramatična in ostra je bila partija šiška— šubarič z dvostransko rohado in dvokril-nim napadom. Partijo sta prekinila, ob nadaljevanju pa je šiška, dasi je imel remis v rokah, napravil v časovni stiski težko napako, izgubil celo trdnjavo ter kmalu nato predal. — Španska partija Majstorovič—Šorli je dala izredno težko pozicijsko igro. V nadaljevanju prekinjene partije si je Šorli priboril lovski par, dočim ima beli oblast nad h linijo. Partija je bila že v drugič prekinjena v precej nejasni poziciji, vendar pa ima Šorli nekaj izgledov. na zmago s prostim kmetom na d linijij Včeraj popoldne se je turnir nadaljeval s 6. kolom. Prva je končala partija Šubarič—Pavlovič. V Grunfeldovi obrambi je podvzel Pavlovič zelo nesoliden napad, ki ga je Šubarič z odlično igro zavrnil ter v 26. potezi zmagal. — Napeto je bilo srečanje prof. Grašer—Marek. Slednji si je v Collejevem sistemu zgradil močno središče ,podvzel silen napad, žrtvoval lovca in trdnjavo ter profesorja v 37. potezi! maliral. — Proti Žuku se je branil Mli> nar kraljevo indijsko. Mlinar je ob medli Zulcovi igri , z lankoto izenačil ter nato prišel v prednost. Po težki napaki je zašel 2Uk v brezupno pozicijo, izgubil 'kvaliteto ■ter se kgj nato; vdal. — Francoska partija Jerman—Savič je prinesla Jermanu znatno pozicijsko prednost. Toda Saviču je uspeloj da je izenačil. Jerman pa je podvzel napad, žrtvoval kmeta ter prisilil
Saviča k predaji: - _________
,V damskem gambitu Misara-GottHeb je sled-njiprav zgodaj z napak potezo izgubil figuro. Ob likvidaciji središčne igre pa se je Gottlieb z zamenjavo dame za dva stolpa nekoliko rešil ter dobil izglede za remis. S ponovno napako pa je izgubil stolpa, nakar se je takoj vdal. — Šmigovc je v nepravilni otvoritvi proti Medanu že v srednji igri zapravil po napačni kombinaciji kmeta, koj nato pa še figuro. Seveda ga tudi nadaljnja dobra igra ni mogla rešiti. V brezupni poziciji je kmalu nato_ predal. — šiška in Berner sta se v Nimcovičevi igri po korektni igri kmalu zedinila za remis. — V damskem gambitu Drašič — šorli je slednji že v središnici dobil figuro za tri kmete. V veliki časovni stiski (to je za Šorlija redkost!) pa je Šorli prezrl figuro. Partija je bila v nejasni poziciji prekinjena. šorli ima kmeta manj ter se bo moral pošteno potruditi za remis. — Popovič in Majstorovič sta partijo prekinila. Ob prekinitvi ima Majstorovič kvaliteto in dva kmeta več ter bo partijo z lahkoto dobil.
Stanje po 6. kolu: Jerman in Šubarid 5, Berner 4Va, Šorli 3‘/a (2), Drašič 3*/» (l), Mišura 31/2, Gottlieb, Marek, Mlinar in šiška
3,	Majstorovič 2V2 (2), Medan in šmigovc 21/2, Popovič 2 (1), Pavlovič 2, Savič IV2, prof. Grašer in žuk V2 točke.
-*
114. Kraljevo Indijska obramba.
(6. kolo v Celju 15. avg. 1940)
Beli: Franjo Žuk črni: Marjan Mlinar
1.	d4, S16 2. Sf3, gti 3. Lf4, Lg7 4. e3^ 0-0 5. Le2L d6 6. h3, e5 7. c3, 1»6 8. Sbd3* Lb7 9. 0-0, Sbd7 10. Lh2, a6 11. a4, Te8 12.	Db3L	Dc7	13.	Tfel,	Deti 14.	e4, exdi
15.	Sxd4,	Dc7	16-	Ld3,	Sc5 17. Dc2, Sxd3
18.	Dxd3,	Sd7	19.	Sc2,	Se5 20.	De3, Td8
21.	M, Sd7 22.	De2, Sc5	23. Sbl,	e6 24. e%
ati 25. Sc2, »xe5 26. Ixe5, Sd3 27. Sf3, Sxel 28. Txel, Lxf3, Lxf3 29. gxf3. Del in beli preda.
m Sokol Maribor I. poziva članstvo in naraščaj v soboto, 17. t. m,., ob 16. na sestanek na grobu pok. staroste br. Ljudevite Pivka, da počastimo spomin njegovega 60. rojstnega dne. Udeležba bratov in sester y, civilu g znakom. Starosta.
Zamemvostš
Prej palača papežev, zdaj sedež Mussolinija
Skoro vsak dan se v zvezi s političnimi dogodki imenuje tudi palača Venezia v Rimu. Mogočno poslopje si je izbral italijanski ministrstrski predsednik Mussolini pred 15 leti za sedež svojega kabineta, tu je ognjišče in žarišče vseh velikih odločitev v življenju italijanskega na-
I	roda. Palača je simbol vstajenja italijanskega imperija, nje sloviti balkon pred velikim trgom oder, s katerega je bila oznanjena fašistični Italiji zmagonosna pot novega režima in njegovih uspehov. Piazza Venezia lahko sprejme na svoj veliki prostor, ki stoji skoro v geometričnem središču Rima, nad 100.000 ljudi.
Palača Venezia je večinoma zgrajena iz kamenja starega Rima. Mussolini vlada tako rekoč med zidovi, ki so nekoč že videli slavo starega Rima. Ko je v 15. stoletju takratni kardinal Barbo, kasnejši papež Pavel II. začel z gradnjo palače, je porabil bližnje razvaline Kolo-seja kot najprikladnejši kamnolom za zidovje. Tedaj je stala komaj še tretjina ogromnega Koioseja in ker je v Ritmi zmerom primanjkovalo gradbenega materiala, so jemali debele kvadre iz zidov starega gledališča.
Leta 1464 je postal kardinal Barbo, po rodu iz Benetk, papež. Gradnja palače je le počasi napredovala. Na sprednjem pročelju palače je še danes vzidan grb z imenom papeža Pavla II, gospodarji stavbe so se pa večkrat menjavali. Lev sv. Marka je tudi še tu, toda Markova palača je postala kasneje palača Venezia. Več papežev je štolovalo v njej, 200 let je imela republika Venezia tam svoje poslaništvo. Ko je cerkvena država razpadla, se je v palači naselilo avstro-ogr-sko poslaništvo pri sv. stolici. Bila je to najmirnejša doba palače do vstopa Italije v svetovno vojno 1915.
'M
Nemško letalo za prenos padalcev starta
V	dvorani, kjer je uradovalo avstrijsko poslaništvo, sprejema danes Mussolini deputacije, zaključene družbe, deli odlikovanja in se posvetuje s sodelavci. Dvakrat v letu prihajajo sem kmetje, da prejmejo nagrade v žitni bitki. Tej dvorani je priključena cela vrsta drugih soban. Uradi Mussolinija zavzemajo le manjši prostor. V veliki dvorani ima Mussolini v kotu svojo pisalno mizo in kdor prihaja v avdienco, mora preko širokega prostora do mize.
V	tej dvorani je papež Pavel II. izvesil mnogo pred Galilejem prvo zemljepisno karto sveta. Tedaj še niso poznali globusa, svet so smatrali za okrogel krožnik. L. 1633, sto petdeset let kasneje, je moral Galilei zagovarjati svoja dognanja pred inkvizicijskim sodiščem v Rimu. Ne daleč od tod je na neki vili napis: »V tej dvorani je bil Galilei ujet in obsojen, ker je trdil, da se suče zemlja okrog sonca.«
Mussolini ni pustil, da bi Beneško palačo modernizirali. Razen majhnih restavracij je ostalo vse pri starem.
General Cabiati o napadu na Anglijo
Italijanski vojaški strokovnjak, general Cabiati pravi, da »bo Nemčija v prihodnjih dneh uporabila za napad na Anglijo ne več 500, kakor doslej, nego več tisoč letal. Nemška pomorska aktivnost v Kanalu in Severnem morju napoveduje začetek splošne ofenzive na Veliko Britanijo. Nihče ne more pravilno oceniti nove vojne metode, ki so izzvale pravo revolucijo tako v taktiki kakor sredstvih, ki se uporabljajo v modernem bojevanju. Zato si tudi ne moremo predstavljati nujnega izkrcavanja čet na Angleškem po starih metodah.
Anglija je v vsem imperiju prisiljena
na defenzivo, osovinske sile so povsod v ofenzivi. Po dosedanjih izgubah, stalnih napadih iz zraka in s podmornicami sodeč bo angleška mornarica za dva meseca polovico manjša. Počasi prihaja že vprašanje, ali se bo sploh mogla Anglija po morju še prehranjevati. Primanjkuje Angležem že pilotov, uporabili so doslej 80% svojega letalstva, sile osi komaj 30%. Nemčija in Italija imata tedaj v rezervi še 70%' svojih letal. Izkrcavanje na Angleškem bo napočilo šele tedaj, ko bo Hitler smatral, da je prišel ugoden trenutek za takšno vojno operacijo.«
Usoda velike norveške knjiievnice
Ko je izbruhnila vojna na Norveškem, je iz dežele pobegnila na Švedsko tudi pisateljica Sigrid Undset. Vsa izčrpana je dospela peš na smučeh in saneh preko meje, ne vedoč za usodo svojih dveh sinov, ki sta. ostala v vojski. Šele pred dnevi je zvedela, da je njen 261etni sin padel v bojih za svobodo.
Sigrid Undset je dobila 1928 Nobelovo nagrado za književnost, Ker je živela zelo samotno, je bilo izven Norveške malo čuti o njej. Rodila se je 20. maja 1. 1882 v Kalinborgu na Danskem. Njen oče
je bil Norvežan iz Trondhjema, znan arheolog. Prepotoval je Skandinavijo, sred njo Evropo, Italijo in Grško ter pisal arheološke razprave. Ko je bilo Sigrid štiri leta, so se starši preselili v Oslo. V 11. letu ji je umrl oče, dovršila je trgovsko akademijo, se posvetila slikarstvu in postala privatna uradnica. V 20. letu je napisala prvi zgodovinski roman, kateremu je sledila vrsta drugih del. Leta 1912 se je poročila s slikarjem Svaresta-dom. Nastanili so se v Lilienhammerju, od koder je morala pobegniti pred vojnimi nevarnostmi.
Poznal Je 15 predsednikov v USA
V	Evropi najbolj znan Američan je predsednik Columbia univerze v New Yorku, dr. Nikolaj Murray Butler. On vodi tudi Carnegievo mirovno ustanovo, predseduje ameriški akademiji znanosti in umetnosti. Nedavno je izdal svoje spomine, iz katerih izvemo, da je Butler kot mlad mož spoznaval angleškega državnika Gladstona ter nemškega železnega kanclerja Bismarcka. Osebno je občeval s 13 predsedniki Zedinjenih držav, prvi
od njih je bil Hayes. S šestimi ali sedmimi od njih je vodil zelo intimne stike in razpravljal z njimi v živahnih debatah o zunanjepolitičnem položaju.
Butler si je zmerom prizadeval, da bi USA Vodile energično akcijo za mir in povzdigo sveta. Čeprav je po izvoru republikanec, je odobraval Rooseveltove reforme in je pristaš Hullovih prizadevanj za obnovo miru in zmago pravičnosti v svetu.
Nemški podmornici se pripravljata na nove akcije v podmorniški vojni
Pisateljska groznica je zajela Američane. Veliki ameriški listi so razpisali nagrade za najboljšo kratko novelo. Zdaj piše vse od 17. do 70. leta, ker si vsak domišlja, da ima pisateljsko žilico. Odbor je prejel v kratkem času nad 10.000 »novel«. Komisija je morala izjaviti, da je bilo pri večini teh »sijajnih del« škoda za papir...
Avtocesto bodo gradili na Slovaškem iz Bratislave v Turčanski Sv. Martin, Ružomberk, Poprad, Prešov, Mihalovce, dalje proti Budimpešti. Dolga bo do meje 430 km, široka 28 in pol metra. Zaposlenih bo več tisoč delavcev, stala bo cesta vsak km blizu 4 milijone ks. Nemčija je že obljubila strokovnjake in stroje.
Trgatev grozdja že v juniju prakticirajo v Nemčiji. Postavili so v Neunarju več trtnih nasadov pod steklo. Stalna temperatura 25° C je pripomogla, da je grozdje zgodaj dozorelo.
Patrulje narodne milice stalno križarijo po deželi Velike Britanije, posebno na severu. Tvorijo jo večinoma farmerji in lovci ter člani jahalnih društev.
Boksar se tepe z lastno senco.
jEEonroKir .".-aenEcazBLaeaE
Sergiusz Piasecki
* LJUBLJENEC ZVEZD
Roman iz tihotapskega življenja na bivši poljsko-ruski meji
Pri Dovrilčukovih je vladala med jedjo tišina. Tokrat pa je napravil Krisa pravo revolucijo. Jedel je, govoril, jedel in spet govoril... Obračal se je na levo in desno, iskril z očmi, se smejal ter se šalil. Vse je razveselil... Vidim same vesele obraze. Čedalje glasnejši so. čudim se Krisi, takega ga nisem poznal. Navadno je zelo redkobeseden. Do tovarišev je bil hladen, zame ljubezniv, toda skopih besed. Glej ga, sedajle pa kipi v veselju in šaljivosti. Rad bi nas razveselil, in glej, posrečilo se mu je.
Doma so imeli balalajko, na katero so fantje in dekleta včasih igrali. Zvečer, ko se je zbrala vsa družina, je vzel Krisa balalajko in pričel igrati. Reči moram, da je igral prav dobro in vsi smo ga občudovali. Saj nismo mogli verjeti da je .mogoče tako lepo igrati na balalajko.
Krisa pa je igral pesem za pesmijo. Cesar ni mogel izraziti z balalajko, to je storil z mimiko, z obrazom in telesom In ob spremljavi balalajke je pričel peti ’'elo rusko:
Dekle zlato, srce moje, ah, žametno je lice tvoje!
SGdko je obračal oči proti dekletom m nadaljeval:
Ko zvečer sedim ob tebi, mislim vselej, da sem v nebi! in ko poljubim usta tvoja, tri dni je sladkost v meni.
Dekleta se hihitajo, suvajo se s komolci, toda Krisa poje naprej kot zasanjan. Pesem za pesmijo; igra valčke, polke, ko račnice in celo lastne skladbe. Ves dan nas je nadvse prijetno zabaval, proti večeru pa se je jel odpravljati na pot.
Matija je vabil Kriso, naj pride, kadarkoli bo le utegnil. Spremil sem ga. Spotoma mi je pripovedoval razne novice iz mesta. Blizu gozda se je ustavil. Tu sva precej časa razgovarjala in kadila. In kot bi ga nekaj zbodlo, mi je dejal:
Hm, dekleta pa imaš ko rože!
— Da, da...
— Ti, pravim ti, prisloni se h kateri... Veselejše ti bo...
— Kaj takega mi še...
— Kaj bi se delal... Dekleta kar gorijo. Ti pa nič... Saj' st bodo mislila, da si invalid!
Kmalu nato sva se ločila. Krisa se je naglo spustil proti glavni cesti, jaz pa sem se vrnil. Vse sem še našel za mizo. Dolgo smo še govorili, se smejali, spominjajoč se Krise.
Da, Krisine besede glede deklet some vzpodbodle. Jel sem jih natančneje opazovati. Mile oči imajo z dolgimi trepalnicami, pa majhna rdeča usta in za njimi svetle bele zobe. Vse so prikupnih postav. Čedalje bolj me mikajo. Dekleta to čutijo, jaz pa vidim, kako bi mi rade ugajale, In kako so si podobne.
Ta večer smo precej kasno legli k počitku.
Sanjalo se mi je o dekletih z milimi očmi in rdečimi ustnicami.
Kmalu po rojstvu Device Marije so se jeli bratje Dovrilčukovi pripravljati na pot čez mejo. Matija in Bazil sta pripeljala iz mesta precej blaga. Blago je sicer ceneno: moški in ženski volneni jopiči, rute, čevlji in usnje. Toda vprav pri tem blagu je mogoče največ zaslužiti, ker gre v Sovjetiji imenitno v denar.
Razdelili smo si blago in pripravili pet nahrbtnikov. Na pot pojdemo jaz, trije bratje in Katja. Sprva je nismo hoteli s seboj, pa se je odločno postavila po robu, Češ da je že šla čez mejo. Slednjič ji je Matija -dovolil. Zdaj le še čakamo ugodnega vremena.
Nekaj dni za tem, ko sta Matija in Bazil pripeljala blago, je nastal močan snežni metež.
— Če do večera ne preneha, odrinemo še danes, — mi je dejal Bazil.
— Prav zanesljivo je, da ne preneha,
—	sem mu pojasnil.
Zares, metež ni pojenjal, ampak se je šele prav razbesnel. In ko sem pred mra-
kom za trenutek pomolil glavo skozi vrata mi je bušil v obraz cel plaz snega. Gozda, ki je bil jedva sto korakov od hiše, nisem videi v snežni megli. Ves premrl sem se vrnil v sobo. Pripravili so nam večerjo.
Pri večerji je vladalo resno, skoraj sve čano razpoloženje. Vsa družina je brk zbrana okoli mize. Izpili smo steklenico vodke, da bi se dodobra ogreli ter na srečo naši poti čez mejo. Potlej smo se pripravili na pot. Bratje in Katja so si nadeli belo, doma pripravljeno obleko. Prav tak kožuh mi je prinesel Matija. Imenitno oblačilo: lahko, toplo, ne da b: se razlikovalo od bele snežne odeje.
Bratje in Katja so se poslovili. Ista sem storil tudi jaz. Krepko sem stisniil Matiji, Hani in dekletom roke.
—	Bog daj srečo! — so mi vsi zaželeli.
Od skednja smo krenili čez polje ter utonili v snežnem metežu. Bazil je še! prvi, za njim Simon, Katja je bila tretja za njo jaz, dočim je Ignacij zaključil naše krdelo. Med hojo sem potisnil roko v žep ter oprijel ročaj samokresa, ki mi ga je kupil Krisa, ker mi je prejšnjega zaplenila policija. V levem žepu sem imel rezervne naboje in električno svetilko.
Precej časa smo hodili ob robu gozda. Nato smo zavili v gozd ter se motali med debli in štori. Po Bazilovi pazljivosti sem presodil, da smo blizu meje. Čedalje počasneje smo hodili ter se včasih ustavlja1!
(Dalje.)
Šport,
Dobro obiskane kon!ske dirkenaTeznem
Pod pokroviteljstvom mariborskega župana dr. Juvana so bile včeraj na tezenskem dirkališču izredno uspele konjske dirke v izvedbi mariborskega Kasaškega društva. Za prireditev je vladalo veliko zanimanje, tisočglava množica se je gnetla okoli dirkališča. Posedli so jo tudi zastopniki vojaških in civilnih oblasti, med drug. bivši komandant mesta gen. Golubovič, polkovnik Kiler, garnizonar podpolkovnik Maslač, sreska načelnika dr. šiška in Ajlec, pokrovitelj dirk župan dr. Juvan, podžupan Žebot itd. Največje zanimanje je veljalo jugoslovanskemu kasaškemu derbyju, za katerga so si trije lastniki konj naročili vozače iz Zagreba, Dunaja in Budimpešte. Dunajčan Fischer je Weitzlovega konja Se-nora tudi pripeljal do zmage. Doseženi čas je prav dober, v teku let je bil samo 1. 1936 (Pika, Slavič, 1:31.5) in 1923 (Silvia, Filipič, 1:21.12) dosežen še boljši čas. Vojaška godba je prijetno krajšala odmore, ki so bili včasi na račun totalizatorja malo daljši. Organizacija dirk je bila ves čas na dostojpi višini, vodstvo je bilo poverjeno Celjanu F. Konigu, ki je istočasno zastopal tudi kasaško centralo. Predolgo bi bilo, ako bi hoteli našteti tudi njegove sodelavce. Veliko zanimanje je vladalo za konje vojne jahalne šole iz Zemuna, ki so letos prvič startali v Mariboru ter želi obilo priznanja, za kar gre pač v prvi vrsti zasluga šefu nastave jahanja podpolkovniku Milanu Desoviču, ki je tudi vodil Concours hippique dirke.
Dirke so dale sledeče rezultate:
I. Dirka Karla Pahnerja, heat vožnja za štiri leta stare konje iz vseh krajev. Nagrade so bile po 1600, 600, 400 in 200 din: 1. Krka, 71 etn. kobila staje Bijenik, km čas 1.34; 2. Jasna, 81etna kobila Jož. Krajnerja v času 1.37.7;
3. Dizma, 11 letni konj Franca Kodelje, čas 1.45; 4. Tilde-K, llletna kobila Janka Kocjana v času 1.43.
II. Dirka Ljutomer za 31etne in starejše ju-goslovenske konje. Proga 2500 m, nagrade 1200, 400, 250, 150 din. Dirkalo je osem konjev. 1. Mojca, 31etna kobila Ivana Lipeja, čas 1.37.2; 2. Splendit, 31etni .žrebec ekonomije iz Vukomerca, 1.35.4; 3. Pulfin, 31etni žrebec Jožka Slaviča, čas 41; 4. Bessi, 41et-letni konj poročnika Ivana Krapea, l.Ol; 2,
III. Dirka Concours hippique: 1. Boby, 9-letni konj poročnika Ivana Krapta, 1.01; 2. Gladiator, 81etni konj poročnika Ed. Papsta 1.18; 3. Aristid, 91etni konj konjeniške šole v Zemunu, 1.24; 4. Jablan, 91etni konj konjeniške šole v Zemunu, 1.25; 5. Perun, 71etni konj, 1.04.	.
IV. Dirka Karla Pahnerja: 2. vožnja. 1. Krka, 1.35.1; 2. Hilda, 1.34; 3. Jasna, 1.38.5;
4. Dizma, 1.45. Krka je tudi v skupnem plas-manu odnesla X /*> zmago.
V. Dirke, jugoslovanski kasaški derby za državno nagrado 20.000 din. Startati so smeli
le konji, ki so v zasebni vzgoji in vsaj 1936. leta v Jugoslaviji rojeni in vzgojeni, ki še niso zmagali nikjer v inozemstvu. Proga je bila dolga 3350 m, zmagal je 41etni žrebec Senor, last Karla Weitzla iz Maribora, v času 1.32.5; 2. 4 letna kobila Lada, last staje Bi-jenika, 1.32.2; 3. Lidija, 3 letna kobila ekonomije Vukomerca, 1.35.5; 4 letni žrebec Legro, last Al. Novaka, 1.36.5;	5.	4	letni	žrebec
Sylent, last Eda Funka iz Zagreba, 1.46.
VI. Concours hippique, skakanje na srečo:
1. Margo, 8!etni konj konjeniške šole v Zemunu, jahač kapetan Klobučarič, preskočil
27	prepon v času 2.30.	2. Arogant, 91etna
kobila iz konjeniške šole v Zemunu, jahač major Hugo Gočnikov, 25 prepon v času 2.30,
3. 81etna Korana konjeniške šole v Zemunu, jahač major Gočnikov, 22 prepon v času 2.30,
4. Perun, 7 letni konj konjeniške šole v Zemunu, jahač poroč. Djurič, 12 prepon v času 1.22.
VII. Dirka Ljubljana za triletne in starejše jugoslovanske konje. Proga 2200 m, nagrade 1200, 400, 250, 150 din. 1. Orlov, 71etni konj Franca Filipiča iz Maribora, 1.36.5; 2. Pulfin, 31etni žrebec Jožka Slaviča iz Ljutomera, 1.39.2; 3. Muki, 5 letni žrebec Franca Kiseljaka, 1.40.9; 4. Palestra, 31etna kobila Franca Herica, 142.5. Dirka je bila prvič radi ka-rambola Filipič — Slavič tik pred ciljem razveljavljena ter se je ponovila.
VIII. Galopska preponska dirka za vse pionirske konje, proga 1600 m, nagrade skupno 1200 din. 1. Komitar inž. Westna iz Celja, 1.55; 2. Valencija poročnika S. Papsta, 1.56.
IX. Spominska dirka Rudolfa \Varren-Lippitta, dvovprežna vožnja za 3 letne in starejše konje iz vseh krajev. Proga 2800 m, nagrade 2500 din. 1. Orlov-Janko (Franc Filipič, Maribor) 1 :44.2, 2. Moj-ca-Jasna (Ivan Lipej, Jože Krajner) 2j01, 3. Katjana-Dizma (Franc Kodela) 2:05.
Dirke so prinesle mariborskim lastnikom konj izredno lepe uspehe ter se bodo 18. avgusta nadaljevale.
SPARTAK—REPREZ. SOFIJE 7:1 (4:1)
Ruski nogometaši so premagali tudi reprezentanco Sofije ter ponovno dokazali visoki razred ruskega nogometa. Stadion je bil nabito poln.
LJUBLJANA—USKOK (Zagreb) 0:0
Ljubljana je nastopila s 5 rezervnimi igralci ter je dosegla samo remis.
FRANTISEK KOŽELUH V MARIBORU
/V Maribor je pripotoval znani zagrebški teniški juniorski igralec František Koželuh, nečak nekoč slavnega svetovnega prvaka Kar la Koželuha. Mudil se bo več dni v Mariboru kot gost ISSK Maribora. Ker je František Ko-
želuh poleg naših zastopnikov v tekmovanjih za Davisov cup gotovo eden izmed najmočnejših predstavnikov zagrebškega tenisa, je treba njegovo bivanje v Mariboru toplo pozdraviti, ker bodo naši igralci imeli priliko za dober trening v številnih ekshibicijskih igrah na igriščih v Ljudskem vrtu.
TENISKI DVOBOJ BEOGRAD—LJUBLJANA 4:2
Na teniških igriščih Ilirije pod Ceki-novim gradom je bil teniški dvoboj Beograd—Ljubljana. Beograjčani so nastopili brez obolelega Branoviča, ljubljansko moštvo pa je ojačil Boris Smerdu. Kljub temu so gosti sigurno zmagali. Odigrali so 4 sinile in dva doubla s sledečimi rezultati: singli: Berta (B)—dr. Smerdu (L) 6:2, 6:3. Smerdu (L)—Radovanovič (B) 6:0, 6:1, Banko (L)—Dukič (B) 7:9, 6:1, 6:4, Bogdanovič (B)—Sivic (L) 8:6, 6:0; dou-bli: Berta-Dulcič (B)—Banko-dr. Smerdu (L) 6:4,	6:1, Radovanovič-Bogdanovič (B)—
Smerdu-Sivic (L) 6:3, 6:1.
Drobne novke
KOTNIK JE TEKEL 3 KM 8:54.6
Rezultat v teku na 3 km je bil na meetin-gu Makabije v Zagrebu že drugič -zboljšan v letošnjem letu. Na izbirnem meetingu za troboj Ljubljana - Zagreb - Beograd 28. VIL v Ljubljani je Zmago Košir (Planina) izbo.]-šal rekord Kotnika (Concordija) za 4 desetinke sekunde na 8:56, sedaj pa je Kotnik pretekel to progo v času 8:54,6, ki pa ne bo priznan kot novi rekord, ker pri pomanjkljivi organizaciji meetinga niso bili na mestu trije časomerilci.
28 VAŠČANOV SE JE ZASTRUPILO S POKVARJENIMI KLOBASAMI IN MESOM
Do množestvenega zastrupljenja s pokvarjenimi klobasami in mesom, ki jih je prodajal brezvesten mesar, je prišlo v vasi Mokrinu pri Veliki Kikindi. Mesar Djura Djukanovič je prodal klobase kmetu Stojanu Beloševu. Kmalu nato je obolela cela njegova družina, zdravnik je ugotovil zastrupljenje vsled pokvarjenega mesa. Kmalu se je javilo zdravniku še več vaščanov, tako da je končno občinska oblast na predlog zdravnika objavila, naj se javijo k pregledu vsi, ki so pri tem mesarju kupili klobase ali meso. Med mnogimi prijavljenimi so zdravniki ugotovili
28	slučajev zastrupljenja. Razjarjena množica je hotela mesarja linčati, kar pa so preprečile oblasti, ki sedaj vršijo preiskavo.
s Med prvorazredne klube jc bil uvrščen v ljubljanski skupini STK Moste, ker je SK Reka prijavil zvezi razpust nogometne sekcije ter je bilo treba kompletirati število prvorazrednih klubov.
s V plavalnem ligaškem prvenstvu je v Zagrebu Viktorija s Sušaka premagala ZPK z 72:37 točkam. tVaterpolo tekma je bila pri stanju 2:0 (1:0 za ZPK prekinjena, ker sodnik ni več mogel obvladati igralcev ter je raje preldnil igro.
s Prekinjena tekma v ^vaterpolu Jug— Jadran se bo po sklepu vrhovne plavalne zveze v celoti ponovila na slroške Jadrana najkasneje do 1. sept. Kakor znano je pri prvi tekmi nekdo izmed občinstva sunil sodnika v morje.
s. V hrvatski ligi je Hajduk v Splitu premagal Slavijo (O) s 6:1 (4:0).
s. V kvalifikacijski tekmi za vstop v hrvat-sko ligo je zagrebški Železničar doma premagal Slavijo (V) z 1:0 (0:0).
s. Najboljši čas dneva v II. motociklističnih dirkah SK Ilirije na Gorjance je dosegel Zagrebčan Nikola Jurčič (1HMK Zagreb) na BMW z 10:14.
Spcsmpšte se CMD!
n. Nenavaden vzrok smrti. V Solinu je krojaški pomočnik Hrvoje Raškovič ujel ribo v reki Jadro ter se z njo igračkal. Pri tem mu je še živa riba zdrsnila v usta in jo je požrl. Kmalu je začutil strašne bolečine v želodcu. Kljub takojšnji zdravniški pomoči mu ni bilo mogoče rešiti življenja.
n. Dva tovorna vlaka sta trčila pri postaji Zavidoviči na progi Sarajevo — Brod. Iztirilo je 10 vagonov, ranjena sta dva železničarja. Materialna škoda je jako visoka, promet je precej omejen, v glavnem se vrši le potniški promet s prestopanjem.
n. Premično zaklonišče pred zračnimi napadi je zgradil arh. inž. Božidar Obradovič. Izdelano je iz železobetona ter ima prostora za 2—3 osebe. V vsej državi imamo doslej le eno tako zaklonišče na postaji Beograd— Dunav.
n. V prepiru je zabodel Janko Tešič, čuvaj tobačne tovarne v Banjaluki, svojo ljubico Ankico Gradovo v neki kavarni na periferiji večkrat v hrbet, ker se je šla z znanci kopat na Vrbanjo.
n Silen vihar je divjal v noči od ponedeljka na torek nad Zagrebom. Strela je med drugim udarila v telefonski vod na pošti 2 pri glavnem kolodvoru ter povzročila požar, ki pa so ga kmalu pogasili.
n Prevarana v ljubezni je 21 letna maturantka Nada Rukavina v kopališču Topu-skem ustrelila 22 letnega študenta Josipa Markulina-Ivančiča. Kot gimnazijec je 4 leta stanoval pri njenih starših, med obema je nastopilo ljubezensko razmerje in obljubil ji je zakon. Ko pa je prišel v Zagreb, jo je kmalu pozabil. Nada je hotela pbiti tudi sebe, a je krogla obtičala v cevi.
«
ii s i ?m
OG
CENE MALIM OOLASOMj V malih ozlaslh stane vsaka beseda 60 par. naimanila pristojbina ia te oelase le din 10.—. Dražbe, orekllcl. dopisovanja in ženitovaniski oglasi din 1.— do besedi. Najmanjši znesek za te oglase le din 12.— Debelo tiskane besede se računalo dvojno. Oglasni davek za enkratno objavo znaša din 2-. Znesek za male oglase se plačuje tako! pri naročilu, oziroma ga le vposlatl v Pismu skupaj * naročilom ali pa po poštni položnici na čekovni račun št. 11.409,— Za vso pismene odgovore glede malih oglasov se mora priložiti znamka za 3 din.
KAM, KJE?
V soboto
VRTNI KONCERT
v gostilni pri »Lovcu«, Fran-kopanova 39. Marinirano, ocvrte in pečene ribe kakor tudi druga jedila tor dobra kapljica.	16545-1
SLUŽBO DOBI
MIZARJI
*e sprejmejo. Pohištvo Zelenka, Ulica 10. oktobra 5, Maribor.	16512-2
KUHARICO GOSPODINJO
sprejme Dijaški dom, Kočevje 6436-2
Odda se
STANOVANJE
pritlično, kuhinja in soba, Taborska 13.	16513-5
SLUŽKINJA
mlajša, vešča kuhe in gospodinjstvu se sprejme. Košaki št 39	16523-2
Izurjeno
Šiviljsko pomočnico
sprejmem. Naslov v ogl. odd. »Večeraika«.	16511-2
LEPO STANOVANJE
oddam s 15. sept. Studenci, Ciril-Metodova 17, nasproti pošte.	16527-5
>ddam
STANOVANJE
obo, kuhinjo v novi hiši. — 'rgovina Kosec. Betnavska , 47.	16526-5
►IKnc
STANOVANJE IŠČE
Vdova pa šolskem upravitelju išče
ENOSOBNO STANOVANJE
za 1. september v mestu. Toč na plačnica. Pismene ponudbe v ogl. odd. »Večernika« pod »Stanovanje 13«. 16529-6
PREHRANA
DIJAKA
sprejme v dobro oskrbo fn skrbno nadzorstvo učiteljska družina. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.	16525-7
^aipapji
m
m
Spomnite se CMD1
SOBO IŠČE
Iščem s 15. avgustom OPREMLJENO SOBO
v centru mesta. Naslov pustiti v oglasnem oddelku »Ve černika«.	6152—9
POSEST
POZOR!
Proda se posestvo 5 oralov z vinogradom na lepi sončni legi tik državne ceste, 15 minut od kolodvora. Hiša zidana 1936 leta. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 16540-11
OBRT - TRGOVINA
»KERAMIKA«
Hišni posestniki in najemniki, preglejte Vaše peči in štedilnike, predno nastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni Anton Rajšp, Maribor, Orožnova 6, kjer si lahko ogledate veliko zalogo. Prvo vrstne ploščice ter peči. — Stavbeniki in pečarji popust.
5212-13
POHIŠTVO-OPREMA
POSTELJA
z vložkom, nočna omarica, umivalnik z ogledalom in sto li poceni naprodaj. Slovenska ul. 28.	16543-17
ŽENSKI KOTIČEK
STEKLENICE
Yt 1 in % 1 kupi Drogerija Kanc.	16529-18
ŽENITBE - DOPISI
Dva
MLADA OBRTNIKA
želita znanstva s simpatičn. gospodičnama — tovarniškima delavkama v svrho skupnega gospodinjstva. Ženitev ni izključena Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod
»16541«.
16541-19
Kdor hoče imeti odgovor na male oglase naj pošlje din 3.— v znamkah na oglasni oddelek »Večernika«:.
Idaj/ema!
Oddajte še danes
MALE oglase
za sobotno številko
GLASBILA
RADIO
dobro ohranjen kupim ali dam drva zanj.Ponudbe pod »Radio« na ogl- odd »Večernika« 16520-20
Ant. Rud. Legatov
ENOLETNI TRGOVSKI ■ TEČAJ
s pravico javnosti Maribor.
Vpisovanje in pojasnilo dnev no, šolski program zastonj, lastni dijaški internat, Vrazova ulica 4.	16542-21
VOZILA
B. M. VV. MOTORNO KOLO
s prikolico, 750 ccm. v odličnem stanju, prodam. Vprašati pri poslovalnici »Večernika« v Celju	6238-22
Kupim vsako množino JABOLK po dnevni ceni. Jakob Kuntner, izvoz sadja, Maribor. Ko pi tar jeva 12.	6486-23
čepice, okraske itd. dobite najceneje iz domače delavnice. Sprejemam vsa popravila v strokovno izdelvo od 10—28. Se priporoča
Babošek Vladko
klobučarstvo
MARIBOR, VETRlNjSKA 5
Izd In In urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku. — Rokopisi se ne fračajo. — Uredništvo In uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon uredništvu štev. 25-67 in uprave štev. 28-67.. — Poštni čekovni račun štev. 11. 409.