2.U številka.
Trst, v r\'trt«'k 1*2 oktolira IS99.
"IV&ij XXIV
..Edinost"
teh ni« dtHkmt (in dnw. r«r.un nedelj in prsrniknv. ijutmj in r.vefier ob 7. uri. O ponedeljkih in po prmmikih i7J»«i« ol> J« uri zjutraj.
X»ro?nlmu xiiii<H : Otie izilniiji n» leto . . . gM. *J|-Z* »urno večerno ifdHiije ,	12-—
-Z« pol let«, četrt leta in na mesec rar.inerno.
Naročnino je plačevati naprej. Na naročite bre* prilnfene naročnine ne uprava ne onira.
Na drobno ne prodajajo v T ratu »jutranje Utevilke po 3 nvč. večerne številke po 4 nvč.; pone<leljake »jutranje 5te-vilke po 2 nvč. I«ven Trata po 1 nvč. več.
EDINOST
(Večerno Izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon fttv. H70.
4 nvč.
v edinosti je moč!
Oglasi
«e računajo po vrntali v netim. '/m večkratno n#ročilo <* primernim popu»toni. VohIriim. osmrtnice in jnvne nalivale, domači ofltiai itd. *e rai'uuajo po pogodbi.
V-i ilopiti nujne pošiljajo uredništvu. NefVnnkovani dopisi <e ne »prejemujo. Kokonisi «e ne vračajo.
Naročnino, rekIftinscije in o)[la*e »prejema iiprn* nlttvo. Naročnino in <>trlH«e
je plačevati loco Trat.
IrednHhit in iKkiiniii «e nahajala v u lio i Curinim *tv. l'J. Ipravnlsl v«, imI-pruviii4tvn in spre je m »nje Inseriilor
v ulici Molili picroln *tv. .'(, II. inidctr.
Udajatelj in odgovorni urednik Knn O o d n i k.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejie vesti.)
Ihniaj 11. Grof Clarv je nasproti posl. dru. Sii steršiču izrazil mulo, da bodo slovenski poslanci dobrohotni proti ministerstvu. Dr. Šusteršič je dejal, da ostanejo Slovenci združeni z zmernimi strankami desnice ter <la ne bodo delali ministerstvu težav, dokler hode isto imelo značaj prehodnega ministerstva.
Budimpešta 11. V zbornici poslancev je Horanszkv hranil postopanje vlade glede Hentzijevega spomenika. Minister za deželno hram ho, baron Ke-jervarv, protestira proti vesti, da hi hil imenoval naredim vojnega ministra neumestno. Pl. Szell pravi, da je vsa svečanost imela izključno vojaški značaj. Peticije v tej stvari so bc na to izročile arhivu. Do oO. t. m. ne ho sej.
PottfdRiu 11. Holandski krnljioi sta odpotovali danes ob 10. uri predpoludne. Cesar Viljelm 11. ja je spremil na postajo. Slovo cesaričino je bilo prisrčno.
MS 11. Otieijozi oporekajo vesti, da hi bile pretrgane diplomatične zveze med Srbijo in Rusijo.
Hiikarcšt 11. Kralj in kralj ina sta dospela danes v Prcdeal, kjer so ju sprejeli ministri in u radništvo. Od tam sta se podala v Sinaijo.
Ilavailii 11. Amerikanska vlada je zaukazala policiji, naj postopa prijaznejše sJ> Španci. Državni tajnik ni odgovoril na prosvedovanje špaujskega konzula, ker se je prepovedalo uvažati nekatero španjsko blago na Kubo.
Solllll 11. V Solunskem zalivu je usidran večji del angležko sred nje-morske mornarice, vsega 24 vojnih ladij.
Wai$lihigt«ii 11. Amerikanski diplomatičui zastopnik je hrzojavil iz Carrneasa, da so so pogajanja med venezuelsko vlado in ustaši pretrgala. Vladne čete pojdejo danes naprej ; še tekom tega tedna se pričakuje odločilne bitke.
P O D L I S T K K.	a
Sursum corda!
Spisal E—n.—n.
In vendar je bilo tako. Profesor Savič — tako so mu vsi dejali, v resnici je bil suplent — je bil od glave do pete pesimist; vsaka žilica v njeni, vsaka kapljica krvi, vsak dihljaj — vse je bilo pesimistično; vseokoli se mu je svet dozdeval teman, turoben, neozdravljivo bolan. In njegovo pesimistično prepričanje se mu jo videlo tako utrjeno, da ga nihče in nič nebi moglo omajati. Kajti sam se je dolgo branil svojih nazorov ; prestal je hude hoje in če vsi argumenti, katerih je imel nebroj, niso mogli podreti njegovih upov, če mu ves duševni arsenal njegov ni mogel podati vspeš-nega orožja v obrambo starih idealov in uzorov, tedaj se pač ne more nič več zgoditi, kar hi ga utegnilo še enkrat spreobrniti in narediti iz njega to, kar je bil nekdaj.
Ne, ne, življenje je izvrsten učitelj, nekoliko strog pač, celo krut, a svoje nauke zabiča dušam dobrovoljnih in prisilnih učencev s tako eneržijo in tako globoko, da jih ne izbriše nihče.
Pavel Savič, nekdanji veseljak, mojster neštetih gradov po vseh oblakih zemeljskega ozračja,
Lastnik konaorcij lista „Edinosti".
Javni shod političnem flrnštva „Edinost"
v sv. Ivanu, d n e 8. "trk t oh r a 1 (Dalje.) i
Ljudsko .štet*,)c.
Dr. Gre
gori n je govoril bistveno nastopno: Gosp. predsednik je že razložil, kako da v nas ljudsko štetje ne služi le znanstvenim namenom — v obveščenje, kako je število duš v posamičnih mestih, deželah in v vsej državi rastlo in se množilo —, ampak je tudi velikega političnega in narodnega pomena, ker visoke oblasti navadno po statističnih podatkih sodijo o zahtevali posamičnih narodnosti v posamičnih krajih.
V ilustracijo je pripovedoval govornik, kaj je doživel na Dunaju, ko je bil tam gori z neko deputacijo. Predstavili so se bili jednemu referentov v nekem ministerstvu, da m i priporoče stvar, radi katere so prišli na Dunaj.
Slo
je za stvar, važno za |iašo okolico. Xa razlaganja deputacije je pripomni! referent: »Priznavam, da zgornja okolica je slovenska, ali spodnja — to mi morate pripoznati — je po veliki večini italijanska.
<tovornik je oporekal: »Xe zamerite, vi se varate«.
Na to je referent hitel po neko knjigo in je začel navajati številke o narodnostnih razmerah v spodnji okolici, liili so to podatki o zadnjem ljudskem štetju. Tz teh podatkov je bilo razvidno, da ima Kojan 2H5)5 prebivalcev in mej temi je — 70 Slovencev; Barkovlje 1701, od teh — 1 (»rt 1 Slovencev; Greta 1757 prebivalcev, od teh — 2iJ.;> Slovencev!! lTkupno hi ti ."> kraji imeli torej 504;l prebivalcev, od katerih je --celih 14»>4 Slovencev. (Smeli in vsklikanje.)
Govornik je pripomnil referentu, da to ne odgovarja resnici in mu je pojasnjeval, kako se ljudsko štelje pri nas vrši.
je sedaj popolnoma soglašal s Schopenliauerjem: Die optimistisclie \\ eltanschaiiung ist die nieder-triiohtigste NVoltunschauung.
—	Da, da, veliki filozof — prav imaš. Žalostno je le, da ti ljudje ne verujejo, dokler jih ne prepriča življenje s svojim bičem, s svojo la-lcotjo, s svojimi goljufijami. Vsi verujejo v doluot-nost in srečo, pa jo love, hijejo se zanjo, iščejo jo, igrajo, kockajo za njo, pehajo se, upajo — upajo — včasih vse življenje in še le na smrtni postelji izpoznavajo, da so bili norci, da so lovili fantom, da so s« borili za nekaj domišljanega, česar ni v svetu realnosti. Tedaj morda pravijo svojim otrokom. svojim prijateljem, znancem, da je vse neumno, vse puhlo in pusto, vse nično —- in potem ležejo v grob. Oni, ki so ostali, jim pa vendar ne verujejo.
—	Kh, kaj! Duh mu je oslabel, pravijo; izgubil je mladostno svežost, trohnoba mu je za-puhtela in sence so mu listale iz groba, pa že vse drugače vidi in sliši in čuti. Starost naj le upira oči v smrt, mladosti je življenje odprto.
In ta mladost plove po morju življenja, vesla, jadra, krmari, križa vsepovsod po neizmernosti oceana, včasih ugleda kakšen otok, včasih se zasidra v kakšni luki, pa zaplove zopet po morju ter se bori z viharji in valovi ... in konečno opešajo
Natisnila tiskarna konzorcija lista „Kdinosl" v Trstu,
Na to je referent vskliknil indiguirano : Mar menite, da so falzifikovali ? !
In govornik je odgovoril mirno: »O da ! Pomislite vendar, da Slovenci imajo o volitvah v mestni svrft veČino v I V. okraju okolice, torej morajo imeti tudi večino prebivalstva!!«
Referent: Nočem oporekati, ali pomisliti morate, da na volitvah tudi manjšine včasih zmagujejo h pomočjo nasilnih agitacij.
Govornik: O da, toda le v takih slučajih, kjer ima manjšina oblast v rokah, torej priliko, da more u plivati na odvisne v o I i 1 c e i n na v s p e h volitev. Mi tržaški Slovenci pa nimamo oblasti v uvojih rokah! Će zmagujemo torej, je to možno le vsled dejstva, da je velika večina okolice v resnici na naši strani.
Vidite — je nadaljeval govornik — tako se statistika ljudskega štetja izkorišča nam na škodo. Kadarkoli stavimo kako zahtevo na podlagi načela ravnopravnosti, vprašajo na munestništvu dotičnega referenta, da-li naj bi se to dovolilo ? ()n pa vzame v roko operat ljudskega štetja in čita : V Hojami je le 70 Slovencev in nad 2000 Italijanov. Po teh podatkih ne smemo dovoliti dvojezičnega napisa na pošti v Kojanu. Ali nekaj čudnega je tu: vseh Slovencev v Kojanu je le 70, a le število s|. o tro k, g o d n i li za šolo, je kakih 400!! (Hrupna veselost.) In dalje: med temi 70 Slovenci je — "200 slovenskih volileev. (Ponovna viharna veselost.) Ali vse to se ne upošteva — odločilno za gospodo na namestništvu je ljudsko štetje. Zato moramo zahtevati, da se ljudsko štetje ho vršilo tako, da bo rezultat odgovarjal resničnim razmeram.
< 'ujte še par izgledov iz spodnje okolice! Kjadin iina po tem štetju 2227 prebivalcev — J184 Slovencev; Kjarbola HiV.i — 240 Slovencev; V rdela 4(>10 — 2274 Slovencev; sv. Marija Magdalena zgornja 25120 — 1124 Slovencev.; sv. Marija Magdalena spodnja 2110 12(50 Slovencev; Kolonja loi>0 — 741 Slovencev; Greta 1757
mofii, kakor vsem pred nami. Konec pride in čemu je bilo vse delo, čemu ves hoj ... V
Oh, goljufija, goljufija!
No, v knjigi, katero je Pavel Savič čital, ni bilo tega. Knjiga je ohsezala najnovejše hipoteze o »kanalih« na Ma.-su. Zvezdni svet je še najbolj zanimal Saviča. Odkar je začel prezirati človeško življenje in zaničevati zemljo, na kateri stanujejo ljudje, mu je bila astronomija najljubši študij. V svojem dokaj priprostom stanovanju si je uredil pravo pravcato malo zvezdarno in marsikatero noč je prebdel pred svojimi dalekogledi in sekstanti in nebeškimi črteži. Zlasti čudežni Marsov svet ga je vlekel k sebi z čarovno močjo. Kadar je bil položaj količkaj ugoden, je vjel to zvezdo v leče svojih aparatov in dolge, dolge ure je upiral svoj pogled vanjo. Po vseh knjigah in znanstvenih časnikih jo brskal, da bi našel kaj novega o svojem ljubljenem Marsu.
Pred nedavnem je čital velezaniinivo razpravo nekega franeozkega učenjaka, ki je branil nazor, da na Marsu ni živih bitij. Avtor veruje, da so živeli tam stvorovi, deloma podobni zemeljskim ljudem, ki so dosegli neskočno visok vrhunec kulture, a da je življenje na Marsu že propadlo, da bo tam kmalo vse tako, kakor je že sedaj na mesecu — mrtvo, pusto.	(Pride še.)
-•"►vi Slovencev; Kojan 'J'.VXt 7 O Slovencev; , Koral	— 1 .">24 Slovencev in Škorklja 'Jim !
11S Slovencev. Vsa spodnja okolica bi torej imela 24.137 prebivalcev, in le H21S Slovencev.
1'godneje so stvari v zgornji okolici. Tu imajo n. pr. Bane 221 prebivalcev 21♦» Slov.: Bar ko vije 17i>l — 11 • 11 Slovencev; Razovica8ot> —8i;i Slovencev ; Kontovelj l>7tt !>l 7 Slovencev : Sv. Križ ir»7 1 I 4»Vo Slovencev; Gntpada4t0— 40ilS|o\ enci; F^onjer 731 722 Slovencev : Opčine 167H - Hllft Slovencev; Padrič 25<1 2.")»5 Slovencev; Prosek 122."» 1044 Slovencev; (Burno vsklikuuje : Kje je toliko Italijanov na Pirmekn ? !> Skedenj 27;V) — 201*2 Slovencev in slednjič še tiste v narodnem pogledu toli razupite Trebče! Tu so našteli: 7;").'} prebivalcev in 75:{ SloTencev. (Ploskanje in živio- I klici!) Seveda tre lw pripomniti, da imajo v Tre lica h capovillo, ki je prepošten, da Iti se hotel snu-ščati v fa Izitikacije. Vsa okolica bi imela torej po tem štetju okolo :i7.000 prebivalcev in od teli nadP.UHMJ Slovencev. (Vskliknnje in ameb.)
Sedaj pa si oglejmo zadnjo drža vnozborsko volitev za III. kolegij, na borbo mej Nabergojein in Mauronerjem.
Volilcev je bilo v okolici blizu 2000. ()d teli je dobil Nabergoj 14K1 in Mauroner le .V»4! Te številke pravijo, da je okolica po ■''/, slovenska, v resnici pa je tudi p<t ■/..
Vlada pa noče videti vsega tega, teli podatkov, ki govore dovolj glasno, ampak se sklicuje vedno le na številke ljudskega štetja.
Slovencev je v okolici najmanje 27—28.000 ; mi smo torej prikrajšani za kakih 8—t »000 duš.
V mestu so nas našteli 7301 ; ali tudi tu je krivo, kajti gotovo nas je še enkrat toliko — l:\000 najmanje. Volilcev v V. kurijo se šteje navadno, da jih je petina vsega prebivalstva. Na zadnji volitvi za to kurijo smo imeli v mestu kakih 3000 volilcev, kar bi bilo petina od lft.000. Z mirno vestjo smemo torej trditi, da nas je v mestu in okolici gotovo 4f>.000. Će odbijemo sedaj od prebivalstva onih 30.000 italijanskih podanikov, ki nimajo nikake pravice tu, dobimo rezultat, da mi Slovenci sestavljamo najmanje tretjino vsega prebivalstva.
Govornik je opozoril tudi na nevarnost, ki utegne priti naši narodnosti po jezikovnem zakonu, kakoršnjega gotovo dobimo prej ali slej za vse avstrijske narode. Ouje se, da hočejo določiti kakor nekak minimum 20°/0 prebivalstva; toliko mora biti druge narodnosti v dotičnom kraju, da se je
upoštevalo. V Trstu in okolici, ki štejeta t I<>2.000 prebivalstva, bi nas moralo biti torej najmanje 32.000. Xa zadnjem štetju so nas naračitnili samo 26.000. Lakko bi se torej zgodilo, da nas o u vede nju novega jezikovnega zakona popolnoma izbrišejo s površine zemlje. Na prihodnjem ljudskem štetju pojde lahko torej za naš narodni obstanek. Zato se moramo boriti z vso silo, da se bo zakonito postopalo (t tej priliki.
(tovornik je zaključil z opominom, naj se vselej in povsodi čutimo Slovence, da naglašamo svojo narodnost, da o prihodnjem ljudskem štetju storimo svojo dolžnost! (Dolg)»trajna pohvala!)
<1. .los i p T ur k iz Skorklje je z ozirom na navedbo predgovornika, da je zadnje ljudsko štetje v Rojanu našlo le 70 Slovencev, opozoril na dejstvo, da šteje liojan, kakor se je prepričal iz koledarja družbe sv. Mohorja, 30(.> členov te družbe. Kako je to mogoče, da bi med samo 70 Slovenci bilo v Rojanu tfOS Mohorjanov! ? Trebalo bi|opozoriti me-rodajne kroge tudi na to dejstvo. (Klic: Pa nam porečejo, da se Italijani uče slovenski! Smeh.)
G. Stanko Godina je naglašal, v kako težavnem položaju smo v Trstu o času ljudskega štetja, ker ima vso stvar magistrat v rokah. Magistrat pa meša tudi to stvar, kakor ciganka karte... Govornik ni dobil nikakšne pole. V okolici ne dobivajo pol, ampak prihaja mož, s papirji pod pazduho, hodi od hiše do hiše, pa vprašuje: La sa parlar italian ! Potem zapisuje, kakor se njemu ljubi. V takih razmerah je zelo težavno, da bi mi kaj dosegli. Ljudje navadno niti ne vedo, za kaj gre. Vso drugače bi bilo, če bi se tudi za ljudsko štetje delile pole, kakor daje financa hišne pole, in če bi vlada ali policija imela ljudsko štetje v rokah, ne pa magistrat, in če bi vsakdo moral dotične izjave lastnoročno podpisati. Govornik predlaga, naj se deluje na to, da se magistratu" odvzame ta delokrog. (Pritrjevanje.)
G. dr. Gustav Gregorin se strinja s predlogom predgovornika ter |»opravlja svoje navedbe v zmislu, da se v mestu samem pošiljajo hišnim gospodarjem popisne pole, d<tčim v okolici res le poverjeniki hodijo okolo. Lahko bi se zahtevalo, da se imajo tudi gospoparjem v okolici pošiljati popisne pole, kakor tudi, da bi vlada odvzela magistratu opravke o ljudskem štetju, ker spada to v preneseni delokrog. Govornik konsta-tuje, tla so tisti, ki v okolici navajejo svoj obče-valni jezik italijanskim, večinoma projmliee, notorični izdajice, ter predlaga resolucijo v zmislu nasvetov predgovornika, naj se deluje na to, da se bodo o prihodnjem ljudskem štetju popisne pole pošiljale tudi v okolico, in v drugi vrsti, naj bi se magistratu sploh odvzelo ljudsko štetje.
Govornik je opozoril tudi na to, da se ima na podlagi £ 30. zakona o ljudskem štetju vsakogar, ki daje krive napovedbe, kaznovati z globo od I—-0 gbl. ali pa z zaporom do 4 dni. Kako se je rabil ta zakon, ve govornik i/, lastne skušnje, ker jo iinel v večih slučajih braniti dotične »krivce«. Ni se kaznovalo tistih, ki so opisovali krive podatke, ampak one, ki so se branili izjaviti, da je njih oltčovalni jezik italijanski. »Vi nočete podpisati pole«, se jim je reklo, »zatorej za pade te kazni!« Po govornikovem menenju bi trebalo kaznovati one, ki falzificirajo naše izjave. Naša dolžnost je, da naznanimo vsak tak slučaj namestništvu. Ako bomo konsekventni v tem pogledu, privedemo vlado ad absurdum, dokažemo jej, da nas je mnogo več, nego kaže dosedanja uradna statistika. S 510. o ljudskem štetju nam torej vendar daje nekoliko zaslombe in obrambe.
G. II i zj a k z Opčin navaja kričeč slučaj, kako se pri nas dela iz Slovencev statistični materijal za laške 'politične svrhe. Govornik pravi: -laz sem Bizjak in se zmiraj tako pisal. Moj mlajši brat se je tudi hotel pisati tako, ali prisilili so ga na podlagi nekaterih listin: piši se Bissiach! Moraš tako pisati! In sedaj vidimo čudno prikazen, da sta od dveh bratov eden prononciran Slovenec, a druzega štejejo na podlagi pisave med Italijane. Moja mati se je menda razkrojila na dva kraja... (Burna veselost.) Naš magistrat bi se niti ne smel dotikati naših imen ; kajti on ne dela za nas, on dela za Garibnldija in kalijo. (Viharno ploskanje in dobro-kliei.)
Predsednik g. Mat ko Maudic je reasu-m i ral bistveno dele izvajanj o ljudskem štetju ter dodal, da se je marca meseca 1. 1880. spremenil zakon it ljudskem štetju na izrecno željo (in na korist) Nemcev in Madjarov. Za ta zakon so bili tudi poljski poslanci in sicer radi njih razmerja do Malorusov. Proti njemu so bili le Cehi in Jugoslovani. Tudi Italijani mu iz znanih razlogov niso bili nasprotni.
Govornik jo za to, da bi se naši državni poslanci pozvali, naj delajo na to, da bi se vrnili k staremu, pravičnemu načinu štetja : na podlagi narodnosti ; in da se povabi o. kr. vlada, naj deluje na svoje podrejene organe, posebno na Primorskem, da se bo ljudsko štetje vršilo strogo po zakonih, naj se torej strogo kaznuje vsakdo, ki se ne drži zakona. (Klic: V prvi vrsti tržaški magistrat !)
Predsednik je formuliral resolucijo o ljudskem štetju tako-le :
Ljudski shod. /hran <lnc S. oktobra pri sv. Ivsuiii. prosi :
1. linj se operat ljudskega štetja odvzame magistratu in izroči e. k. drž. oblasti;
•l. naj se tudi posestnikom po okolici pošiljajo popisne pole. kakor v mestu;
3.	naši poslanci naj delujejo na to, da se zakon n ljudskem štetju od leta 1S81). premeni tako. da *c ho štetje vršilo na podlagi narodnosti iu ne ua podlagi občeval nega je/ika;
4.	c. kr. vlada naj poskrbi primernim potom za to. da se bo ijudsko štetje vršilo strogo % a k o n i t o.
Ta resolucija se je vsprejela soglasno.
(Pride še.)
Politični pregled.
TRST li. oktobra 1899. K položaju. Vodstvo katoliško - narodne stranke v Ljubljani je imelo v torek svojo sejo, o kateri so je izdal nastopni komunike ;
»Načelnik zveze, [toslanec Povšc, je poritčal o svojem nastopu <> zadnji ministerski krizi na Dunaju. Vodstvo je poročilo |M>sl. Povše-ta t. zadovoljstvom vftprejelo v vednost, prepričano, da je vodja Povie v vsakem oriru kakor načelnik slovansko krščansko - narodne zveze stori! popolno svojo dolžnost, zato je vodstvo naše stranke izreklo jmihI. Povšetu popolno zaupanje ter mu izrazilo zalivalo na njegovem vspešnem zastopanju slovenskih interesov v zadnji krizi. Glavna zasluga posl. Povše-ta je ta, da je skušal Clarv-ja prepričati, da je rešitev jezikovnega vprašanja le tedaj mogoča, ako se izvede ob enem za vse avstrijske narode, ter je s tem svojim predlogom tudi prodrl v seji izvrševal nega odbora desnice, kakor dokazuje izjava tega odbora.«
Včeraj pa je ministerski predsednik vsprejel dr. Sušteršiča kakor voditelja konservativnih Slovencev. »Slovenec« javlja, da se je ministerski predsednik dlje časa razgovarjal z droin. Susteršičem, izrekši željo, naj Iti ga Slovenci podpirali. Odgovor <lra. Susteršio da je bil, da bodo slovenski poslanci, vsaj konservativni, zložno postopali z drugimi klubi desnice ter da vladi, kakor prehodni, ne bodo delali ovir, ako se bo kazala Slovencem pravično.
Grof Clarv jo imel včeraj - kakor že naznanjeno — pogovore tudi z češko-inoravskima poslancema Začkom in Stranskim, a je bil kmalu potem sam vsprejet od cesarja.
Govord o teh zaporednih konferencah grofa Clarvja, meni «Politik*, da je težko misliti, da bi /boljšale položaj ininisterskega predsednika. Namen grofa Clarvja na konferencah je tudi ta, da bi so orijen tiral v jezikovnem vprašanju, nikakor pa ni res, da hi bila vlada že izdala kak jezikovni zakon.
<'eško-moravski deželni in državni poslanci so imeli dne 10. t. m. v Bruu zborovanje. Iz dotičnoga poročila je razvidno, da so sklenili preiti v v n a j s t r o ž j o o p o z i c i j o v d r ž a v n e m zboru in v delegacijah. Mejo in način opozicije naj določi klub v državnem zboru. Poročilo povdarja nadalje svoje soglasje se sklepi izvršoval-nega odbora večine državnega zbora od dne o. oktobra in z sklepi čeških zaupnikov v Pragi dne 8. oktobra. Odprava jezikovnih naredeb je katastrofa za državo, ali narod češki že prestane to katastrofo. Imenovanje vlade uradnikov znači kršenje konstitucijonelnih načel. Oeški narod na Moravskom se poživlja na vstrajno, zložilo iu odločno podpiranje poslancev v opozicijonelnem boju.
čeiko-poljcka vzajemnost. Člen poljske ljudske stranke, dr. \Vinkowski, ki je hodil z ob-strukeijo čez drn iu strn, je te dni v Tarnovu poročal svojim volileem. Ko je rekel, »la slovanska vzajemnost so sanje in da so Cehi moskalotili, jo na vstal vihar nevolje incj poslušalci. Jeden zboro-valcev je zaklieal govorniku, da se zgraža, ko čuje, da poljski poslanec brani germanizacijo. »Vsako podpiranje germanizacije — je rekel — v dunajskem parlamentu po kakem poljskem poslancu je s r a m o t a z a nas vseh in zato
0	b s o j a m <1 e 1 o v a u j o gospo da \V i liko \\ k k e g a k a k o r z o p e r n (t i n š k o d-
1	j i v (t č a s t i p o l j s k e g a n a r o d a.»
Tem besedam je sledilo viharno odobravanje, a nadaljnje zborovanje je bilo tako burno, da j" bil slutil razpuščen.
Zatožbe proti dru. Kaizlu. Iz poslanskih krogov čeških pišejo v »Information«, da je češka javnost razburjena proti bivšemu ministru dru. Kaizlu radi uloge, ki jo je igral v ministerstvu Tbunovem. Očitajo mu, da ni videl nevarnosti, ki so pretile narodu češkemu po preobratu, ki se je jel pripravljati. Očitajo mu, da je vedno tolažil, da preobrat v zmislu levice ni mogoč, iu krivda da jo le na Kaizlovi strani, da češki poslanci niso nobenkrat energično posegnili vmes, kar bi bilo, ako izvršeno o pravem času, gotovo razpršilo oblake. Dru. Kaizlu očitajo, da jo ali precenjeval svoj upliv v ministerskem svetu, ali pa da ni bil v stanu prav soditi o situvaoiji. Njegova krivda da je, da so so češki poslanci zibali v nekaki gotovosti, in da so takrat, ko jo bil odstop ministerstvu Thunovega že sklenjena stvar, še vedno verjeli v njega obstanek. Zato jih je nenadni preobrat kar preliva,til. Zato da je dr. Kaizl odigral svojo ulogo kakor zaupnik naroda češkega. Zato tudi ni prišel v Prago, da bi bil pojasnil pred zastopniki naroda, kako da jo opravičil zaupanje, stavljeno
vanj. Nevolja, ki vlada med poslanci, da ae gotovo rastegne tudi na volilne shode, in je pričakovati viharjev v prihodnjih tednih.
Domače vesti.
Tržaški mestni svet. Sinoči je hi>a XXI. javna seja tržaškega mestnega sveta. Predsedoval je župan dr. Dompieri, vlado je zastopal namest-niški tajnik Viljehn vitez Jettmar. Navzočih je hilo .'lH svčtnikov.
Dr. Npadoni popravlja k zapisniku o zadnji seji dan pisma inž. Dueatija glede moči vrelcev društva Aurisiua.
Zupan naznanja, da je glasbeniku Verdiju brzojavnim potom čestital k HI i-rojstne m u dnevu. •Javlj nadalje, da je tudi svMnik Boeeardi odložil členstvo delegacije.
Prehajajo na dnevni red opozarja župan, da na volitvi dveh podpredsednikov mora glasovati najmanj M svetnikov ter da je v izvolitev potrebna večina 2H glasov.
Potem so izvolili prvim predsednikom dra. Alfonza Valerio, drugim predsednikom dra. Ferdinanda Cimadorija in sledeče člene delegacije: dra. Alojzija Camhona, dra. Ferdinanda jCimadori, Ce-sara pl. Combi, Kamin Hermeta, dra. Kdvarda Janovitza, Hermenegilda Mazzoli, Edvarda Tureka, dra. Alfonza Valerio in dra. Krnila Fabiani. Namestniki so izvoljeni: dr. Josip Luzzatto, dr. Artur Ruscani, .1. Karol Soletti in Anton Suttina.
Potem so se dovolile razne postavke v podpore, šolske in naučne svrhe.
Zopet so Jedini! Takozvani »Cireolo mimici pale«, to je nekaka organizacija mestnih očetov progressove stranke, je izdal izjavo, da vse diference, uavstale mej njega členi o volitvi ravnatelja magistratnih uradov, niso navstale vsled razlike v načelih, da torej glasovanja ni smeti smatrati kakor izraz zaupanja ali nezaupanja dotičnim kandidatom, da se to glasovanje nimalo ni dotikalo političnih nače 1, katerim gospodje ostanejo nepremično zvesti prej ko slej, in da popolno zaupanje členov eireola do predsednika, dr. Felice Veneziana, ostaja nezmanjšano slej ko prej.
Na kratko: gospodje so se pobotali zopet, potem, ko so drug drugemu pometali na glavo vse možne — ljubeznjivosti. Sicer pa nas to ne briga dalje, ker vemo, da gospodje, jedini ali razcepljeni, sovražijo nas Slovence v — popolni zlogi! Le jedno se nam čudno zdi in to hočemo omeniti tu v izgled: kake pojme ima 2000-letna kultura o političnih načelih ! Pravijo, da se njih prepir o gori omenjeni volitvi ni dotikal političnih načel. Mi pa konstatujemo, tla se je proti županu in kandidatu Artieu bfla najhuja borba' — ki je slednjič dovedla celo do demisije obeh podpredsednikov mestnega zbora in vse municipalne dele-gaoije —, pa ne morda zato, kakor hoče uveriti izjava circola, ker so bila različna menenja o osebni sposobnosti obeh kandidatov, ampak zato, ker sta župan in kandidat Artieo — klerikalca!! Liberalizem in klerikalizem pa sta svetovni naziranji, bijoči med seboj ljuto burho; in ta boj da ne bi se dotikal nikakih načel ? !
Cemu love slepe miši?! Le čestitati je torej svet. Boeeardiju, da ni došel v sejo in se je tako izognil neljubemu položaju, da bi bil moral podpisati tako — kolohocijo !!
Vlada grofa Clarv j a in politika na Primorskem. Ozirom na pojasnilo v »Fremdenhlnttu«, da ni res, da hi bila osrednja vlada odobrila dosedanje postopanje tržaške vlade nasproti llrvatom in Slovencem na Primorskem ter da bi bila naložila namestniku grofu Goessu, naj nadaljuje to politiko, piše »Slovenski Narod«:
»To pojasnilo jemljemo z zadoščenjem na znanje toliko bolj, ker obsega obsodbo doseli a n j e (i o e s s o v e politi k e. Će ministra nista odobravala dosedanje, proti Slovencem in Hrvatom naperjene politike grofa Goessa in če mu nista naročila, nadaljevati dosedanji zistem, se to v kratkem pokaže z dejanji. Prvi pokaže to grof Goess sam, saj je po naši sodbi naravnost nemogoče, da bi iz take obsodbe, če je resno mišljena, ne iz v a j a 1 k o n s e k v e n e. Naše poročilo se sicer naslanja na kroge, stoječe prav blizu italijanskim poslancem, torej najboljšim prijateljem grofa Goessa, in težko nam je verjeti, da bi ti ne bili dobro poučeni. Ali vzlic temu hočemo poča-
kati, da se dejanski izkaže, Če je »Fremdenhlat-tovoc zatrdilo, da je »eine tendenziose Krfindun"« da bi bila ministra Clarv in Korlier odobravala Gočshovo, proti Slovencem in Hrvatom naperjeno politiko, in da sta mu naročila nadaljevati d<»se-danji '/istem, utemeljeno in ne samo	pesek
v oči.«
Sn in f se obsojajo!! Na menenje nepresežno najivnega tržaškega dopisnika graške «Tagcsposte», da bi dobro bilo za tržaške Italijane, ako bi svoje laške srednje šole zaprli in vpisovali svoje otroke v nemške šole, je prijatelj «Indipendent«» zaklieal graški tetki prav energično: Roko proč !! Italijani radi vidijo Nemce kakor svoje uljudne goste, ali tega jim kakor Slovanom — ne dovole nikdar, da bi svojo roko pokladali na tuje blago.
V rečenem dopisu da kaže »Tages-post» nekaj tistega starega idejalizma piingcrman-skega, ki je želel ojačiti se v sinji kopelji Adrije. Dopisnik graškega lista se sklicuje na potrebo »sedanjih časov«, «indipendente» pa replicira: »Ali rc ve dopisnik, kdo je glasnik v sedanjih časih mej takozvanimi Italijani v Trstu ? Zaspale vesti, materijalisti brez domovinskega čuta, obsojeni od javnega menenja ?!»
Gospod dopisnik m pa oni nam dobro znani krogi, mej katerimi se on giblje in ki zavajajo svet se svojimi poročili, naj se primejo za nos!
In s tem se za danes poslavljamo od ljubega prijatelja našega in poročevalca «Tagesposte» in obrnimo so do zlatih argumentov, s katerimi je »Tndipendente» imenitno zavrnil insinuvaeijo graškega lista. Te argumente posnemamo tem raje, ker menimo, da je logika povsodi ista, da so zakoni za razvoj narodov povsodi isti, da so torej tudi potrebe povsodi iste! Da povdarimo s par besedami: da isto pravico kakor jo ima Italijan, ima tudi Slovan do svobodnega razvoju, in da kakor Italijanu, treba privoliti tudi Slovanu vse pogoje za tak razvoj, da torej vse to, kar»indipendente* zahteva za Italijane, ne pomenja nikak privilegij, ampak je v podlago življenjenju vsega človeštva.
«Indipendente» vsklika :
Sinovi vsacega naroda se morajo v z g o j e v a t i v s v o j e m m a t e r i n e m jezik u,
, kajti šola ne sme biti uničevalka duševnega raz
I VOja!! Zato naj se laški sinovi učd v laškem in ne ' v nemškem jeziku, a nemški ne v laškem.
Oho, tu je »fmlipentente* napravil mal skok v stran! OČividno ni hotel reči: kako naj se učd slovenski otroci! In potem seje ustavil hitro, mesto da hi hil storil še zadnji korak po poti logike ter rekel : In slovanski sinovi naj se učd v slovanskem in ne v laškem in ne v nemškem jeziku! A to bi bil moral storiti, saj jesam zatrdil, da to, kar pravi, velja za vse narode!!
In nižje doli pravi: « Mi ne vemo, kaka oblika moderne države naj bi bila to, kjer cinično zahtevajo od izvestnih narodov, naj se raznarode ia naj se — da bi ustregli drugim — navzeli tujega duha! Ti narodi pa drže svojo glavo po konci in zahtevajo to jedno pravo: kdor tepta njih, tepta
tudi pravico in se izključuje iz civilizacije
Izborno. Ker pa velja tudi za mesto tržaško, kar velja za vsako moderno državo, ker se tu v resnici zahteva od Slovencev, naj se puste razna-roditi, ker se jim z vsemi nemoralnimi sredstvi usiljuje tuji duh in ker «ludipentente» ne more trditi, da se to ne godi o;l sti uni — njegovih somišljenikov, vprašamo ga: kdo je v Trstu o 11 i, ki tepta pravico, kdo se torej sam izključuje iz civili z a c i j e ?!
I ničujoča je sodba, ki jo je «Indipendcnte» izrekel o — sebi !
Političnu društvo »Edinost« je bilo sklenilo, da prihodnjo nedeljo priredi shod v Skednju. Ker pa dotična dvorana ni na razpolago za prihodnjo nedeljo, moral se je shod odložiti in se dan, ko se bo vršil ta shod, naznani pravočasno.
»Zbor svečenikov sv. Pavla« v Trstu. Na Ciril-Metodovi dekliški šoli v Trstu seje osnovala obrtna nadaljevalna šola za ženska ročna dela, zlasti za n a p r a v 1 j a n j e e o r k v e ti e g a perila, pa rame nto v, zastav in sploh vsega, kar se v cerkvi potrebuje. Delo se izvršuje jako lepo in so cene jako nizke. Sprejema se tudi popravljanje cerkvene obleke. Prekrasno se čistijo in likajo cerkveni korporali itd.
Starešinstvo društva toplo pripfiroča duhovnim svojim sodrugoin in sploh vsemu svečenstvu
omenjeni zavod, kateri vodijo slovenske čč. šoUke sestre.
Naroči.a naslovljajo naj se : Vodstvo dekliške šole družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu, v ulici (tiuliani št. 2« ali pa na č. g. Antona Stemberger, ka|slana pri novem sv. Antonu v Trstu.
Čitalnica v Skednju priredi dne 1;>. t. m. veselico s plesom v dvorani g. M. Snnein. Raz-pored me objavi prihodnjič. Toliko pa povdarjamo že danes, da je obstanek tega potrebnega društva odvisen ml materijalne podpore rodoljubov, zb..k česar je želeti, da ta veselica prinese poleg moralnega tudi materijalnoga vspeha. Ker nobeno drugo bratsko društvo nima prihodnjo nedeljo svoje veselice, smemo se nadejati tem bolj obilne udeležbe. Ker bo preskrbljeno tudi z dobro kapljico, vabimo torej na veselo svidenje prihodnjo nedeljo v našem Skednju.
Na nemško-slovenski gimnaziji v Mariboru je letos v I. razredu nad HO učencev, a ukljub temu so ne dovoli, da f»i ta razred razdelili v paralelke. Na ta način hočejo višje šolsko oblasti mučiti profosorje in dijake ter onemogočiti povoljne učne uspehe. Ravno tako delajo tudi po drugih šolali. Slovenci smo glede šolstva povsod zapostavljeni.!
Moiiltorio. Iz Nahrežine nam pišejo : Naša slavna c. kr. oblast v Komnu nas ti rja, naj plačamo zemljiški davek. Nabrcžina je pa menda slovenska vas, o čemer bi morala biti poučena tudi slavna oblast v Komnu. A tudi sodni okraj ko-menski je menda slovenski, kar bi tudi moralo biti znano slavni oblasti v Komau. Tembolj opravičeno je bilo naše začudenje, ko smo zagledali, da nas opominjajo z listki, ki imajo na prvem mestu laški «Monitorio» in še le potem našo «Opominjalnico».
Zopet dokaz, kako nas povsodi smatrajo za «te zadnje*, še tam, kjer smo sami! I11 vendar bi prosili, tla vsaj tedaj naj govord z nami po naše in naj nas proglase jednakopravnimi, ko — plačujemo davke s krvavimi žulji svojih rok! Kaj meni slavna oblast v Komnu !!
Iz Nabrcžlue nam pišejo : Tu imamo bralno društvo, ali žal, da se le malo čita v njem! Od onih 510 udov jih je le malo, ki hi redno zahajali čitat. In če so prišli, mnogokrat ne najdejo časopisov, katere bi hoteli čitati. Je namreč nekaj udov, ki odnašajo časopise 11a dom. < "e dotičniki hočejo imeti časopise na domu, pa naj se naroče nanje. To bi bilo tudi potrebno, kajti ni bas častno za tako vas kakor Nahrežina, da daje slovenskim novimim tako malo naročnikov.	Radovednež.
IZ Opatijo javljajo : Glasom imenika z dno 10. t. 111. je izkazanih 1404 strank ali 244;» oseb. Od dne 27. m. m. je došlo na novo f)(>(> oseb. Dne 7. t. m. je bilo navzočih 15160 oseb.
Samomor? Včeraj popoludne so našli v grmovju med Rojanom in Opčinami truplo neznanega mladega moža. Pri njem je bila steklenica s petroljeni, s katerim si je bil, kakor se govori, ua-(Onlje lia četrti nt runi. I
Zaloga in tovarna
pohištva vsake vrste
od
Alessafliro Levi Miiizi v Trstu.
1'iazza Rosario žtev. i.
(Šolsko poslopje).
Bogat izbor v tapctarljali, zrcalili in slikah. Ilustriran cenik gratis in franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo se na brod ali železnico, brez da bi se za to kaj zaračunalo.
Velika zaloga
solidnega pohištva in tapecarij
od
Viljelma Dalla Torre v Trstu
Trg S. Giovauni hiš. štev. f> (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srečo !
močil obleko ter jo znžpil. Truplo je bilo utrtia«) ogurelo. Spravili *»> je v mrtvašnico pri svetemu
»I ustn.
Požar. V trgovini s papirjem Petra Kimile na trgu Ko/a rio je nastal sinoči ob S1/,. ,ir' |M»zar iz ilose«laj nožna nega vzroka, (jasilei so 1»i 1 i kmalu na lieu mesta ter so ugasili ogenj, ne ila lii l»ilo znatne škode.
Najdeno. Na policijskem ravnateljstvu il. nadstropje) branijo par zlatih uhanov in gledališko kukalo. Poslednje se je našlo na nekem v oku.
Dražbe preniičiiiu. V petek, dne l.'>. oktobra oh 10. uri predpolndnc sc ImmIo vsled naredbe tuk. <■. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: v ulici Coroneošt. 14. pivniška oprema; v ulici Bel poggio št. I A hišna oprava ; na V rdeli št. «43, krave.
Loterijske številke iz/.relmne dne 11. t. m.: Praga	o rti 71 Hf> t »4
Levov	:; 7.1 2H 3«i JI
Različne vesti.
Novodobni Aroni. /e aprila meseca t. 1. so otvorili v Tunisu železnično progo St'aks-(iatta, a do sedaj je niso izročili prometu. Sedaj se je pa izvedelo za vzrok tej zamudi. Inženirji so namreč delali malo prenaglo. Zemljišč«, po katerem je položena proga, niso dovolj iztrebili in sedaj so ko-renike, grmovja in drevja, puščenn v zemlji, začela semtertje poganjati in rasti ter so vzdignila prage, na katerih so utrjene železne prožniee. Vsa proga je valovita in ni za nobeno rabo. Pravijo celo. da ho tudi nekateri pragi, ki so hili iz svežega lesa, pognali korenike in začeli veselo rasti. Tudi cvetja da je že videti na njih. Ako pomislimo, da se v onih gorkih krajih razvija rastlinstvo zelo bujno, se ne smemo čuditi tej nenavadni prikazni.
Ženitve vladarjev. Znano je sicer, da se vladarji večinoma zgodaj ženijo, vendar utegnejo zanimati zastopne številke: Najmlaji od vseh je bil vsakako belgijski kralj, ki se je oženil v osemnajstem letu; pokojni španjski kralj Alfonz so je oženil v devetnajstem letu, a ko se je oženil v drugič z današnjo kraljico-regentinja Kristino (ki je bila avstrijska nad vojvod inja), mu je bilo dvaindvajset let. Kraljica Angležka je bila v edenindvajsetem letu, in istotako cesar Viljelm. Princ \valeski je imel dvajset let, a pokojni ruski car je bil stareji za nekoliko mesecev. Kralju Humbertu je bilo štiriindvajset let, ko se je oženil z sedemnajstletno Margarito, naš cesar je imel triindvajset let, a pokojna cesarica Elizabeta še h; šestnajst let.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje veati.)
Dunaj VJ. Danes je grof Clarv vsprejel nemškega poslanca Stein\venderju in nekaj čeških poslancev. Govori se, da je povabljen tudi Italijan baron Malfatti,
Ollliaj 12. Posl. Začek in Stranskv priobčita izjavo o svojem pogovoru z grofom Clarvjem in vztrajata pri svojih trditvah.
Zadar 12. Nadškof Kaičevic je nevarno obolel na srčni hibi.
Dunaj »VViener Zeitung« objavlja: Xj. Veličanstvo je imenoval za dobo prihodnjega zasedanja državnega zbora kneza Alfreda VVindisch-graetza predsednikom, kneza Karla Auersperga in grofa Krnsta Hovos-Prinzcnsteina podpredsednikoma gosposke zbornice.
Sredoc 12. »Agence Hulgaire« piše: *Ministe rs k a kriza traja dalje. Knez je vsprejel včeraj (Jrekova, Kadoslavova in Ivančova. Nadejajo se, da rešijo krizo, ne da bi morali razpustiti zbornico. Rešitev pride danes ali jutri.
Vojna v južni Afriki.
London 12. Tu se jo razširila govorica, da so angleškega agenta v Pretoriji umorili. Toda na kolonijalni urad še ni došla potrditev te vesti.
London 12. «Dayly Telegraph» javlja iz Ladvsraitha : V o j n a j e /. a č e 1 a ; Boemi so u drl i v N a t a I. Hurgherji državo Oranje so v bližini Harrvsmitha streljali na neki železniški vlak, došel i/. Na tala.
St. '.»47.
Razpis.
I'li podpisanem županstvu se odda slllžbd
občinskega obhodnika, katero je nastopiti >
I. novembrom t. 1.
Plača je 2.*» o|d. na mesec, nekaj postranskega zaslužka in dobi, ak<» je samskega stanu, brezplačno stanovanje.
Zahteva se, d:i je dotienik zdrav in slovenskega jezika toliko zmožen v pisavi, da se lahko porabi v pisarni; ako zna tudi nemški, ima pre<lmist. Prošnje na kolek do 2r>. tek. m.
Županstvo občine Naklo p. Divača,
dne I O. oktobra 1 *!>!».
Špiritu« itnapli c o m p o a i t u s
ALGOFON.
edino sredstvo proti zobobolu. revmatič. glavobolu, migreni ■ t«1 Steklenica z navodilom stane le 20 nvč. ter se dobiva jeilino le v lekarni
PRAXMARER (Ai due Mori) Piazza graiide TRST
Paziti na ponarejanja.
Nikolaj Ter&kan!
trgovec v Ljubljani
priporoča ob pričetku sezone svojo izborno kiflo
zelje v aoddekih po 200, 100, 50 in 25 kg., kakor tudi sveže zelje v glavah.
Pri sodček i h po 200 in 100 kg. se računi brutto /a netto, pri pošiljatvi po nO in Jii kg. pa se plačajo prazni sodi po 70 in fi() kr. Posebno prilično za večje rodbine in gostilničarje!
IV Cene brez konkurence.
Naznanilo.
Na prodaj je eela partija že rabljenih zapiral (oken in vrat), tudi velikih vrat, ki so še dobro ohranjena, nadalje istedilnih (železnih) ognjišč, pečij, stopnie in okvirjev za okna iz belega kamna, koreev in opek za streho. Obrniti ne je treba do A n to n a M o n t e g a n i, Trst, Riva Mandniechio, v poslopju, ki si sedaj podira nasproti pomola bv. Karla.
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL
"Rafaela Italia
TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST
Zalogu pohištvu zu jedilnice, spalnice in spre« jeinnice, žimiiie iu |n>resnie, ogledal iu železnih blaguju, |h> cenah, ila se ni bati konkurence.
Dr. JOSIP MARTINIS
m s;
se je preneUl
v ulico Valdirivo štev. 3, I. nad.
Ordinira na domu vsaki »lan od S do S3/, zjutraj in od 1 do 2 popoludne. — Za uboge od 'J do 3 v ulici .\folin piocolo rite v. 1, I. nadstr.
FILM ALKA
BANKE UNION
V TUSTU
e peča z vsemi hnnčnimi in menjalnimi |»osli, kakor:
h) Vflprejema iipUu-ila lin tekoči raeun ter jih lir^stu je:
Vrednostne papirje:
po "i"',",, proti f> linevni odpovedi
.>7 <> - H »
3 V. ••t',".,
12
4 meserni M ., t letni
Napoleone:
po '1 " „ proti dnevni odpovedi
->v„ , »o - . ,
.. 'i8'4"n n 3 menečni .,
Tuko olnestovanje pisem o npliu-ilili velja od 'Ji), o/.ironm •>. Hvgimta mi prej.
l>) Za giro-conto daje 4"!„ do vsakega zneska; izplačuje se do 2I).IXH) gld. n eheque; za veće zneske trelm avizo pred opoldansko borzo. Potrdila se dajajo v posel mi uložni knjižici.
c( Zaračuna se za vsako uplaeilo obresti od dne iipluiHla iu naj se je to zgodilo katero ai bodi uradnih ur.
Sprejemu za svoje conto - correntiHte, inkase in račune na tukajšnjem trgu, menjiee za Trst, Dunaj, Budimpešto in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno.
d)	Izdaja vredniee neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih.
e)	Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, menjiee in kupone proti primerni proviziji.
Pestema
inbubi in dobra se vspivjnm takoj. Povprašati trt1 h« v nedeljo dim 15. t. ni. v stanovanju v ulici Kmmigna-tfkorklja st. 113.
v ulici
se
več čevljarskih delavcev (»iulia ste v. !J*2.
J. Ercigoj.
Šivalnih strojev |Vono |oY a tovarniška zaloga IVdr,d JdA d
v Ljubljani Dunajska ceata 13.
priporoča svoje pripomnimo najboljše
šivalne stroje
/a domačo porabo in obrtniške potrebe
H l'ii/.liunii iiiijlioljM ■/. vuiiiimi piiO'iitiiiiiiiinI novostmi IuMih* l/iuijillir t< hiiii"ni> ildvriciil
gflasovirji
iIuIh- »i- nujlHiljc in miji'BiH'ji! ilIri'kliKi |iri lovuniiirjii
Henrihu Bremitz
o. kr. dvornemu »l»(at«l]n,
Trst — Ho r/u i tri* Številka » — Trst
Ilustrirani katalogi uu /ahti-viiiij«' franko.	H
•XXXXX)00000000(XXXXKXXXXXXXXXXXXXXX!
„THE GRESHAM"
angležko zavarovalno društvo na življenje v Londonu.
Al vtiva društva do 31. deeembra 18517...........Kron l»iiM)«)7.»i7D*—
Letno vplačilo premij in obresti do 31. deeembra 1KU7..... » *2H.K'23,375*—
Izplačana zavarovalnina in obresti od obstanka društva iISJS.) ,	» 848.800,007*—
V lotu IS«,17. izdanih 74»>K polic za glavnico od....... > <i7.331,351*(.)l
Prospekti, ceniki in v obče vse druge informacije dopošljejo si^ vsakemu na pismeno vprašanje od niž<! imenovanegu zastopstva, katero dopisuje v vseh jezikih.
HT Glavno zastopstvo v Trstu, -^d ,
Via del Teatro štv. 1, „Tergesteo" Scala IV.
1 šč ejo se dobri, zastopniki agentje in potovalci.
:xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxy