Ljudska šola na kmetih. Na lanski glavni skupščini naše nerazrušne BZaveze" v Gorici je govoril tovariš B. G a n g I o šoli in kmetiškem vprašanju. Njegovo predavanje in njegovi predlogi — oboje sedaj izdano v posebni knjižici in razposlano širom slovenskih kvonovin — so zbudili med našim vrlim in značajnim naprednim učiteljstvom vobče zanimanje. Naši napredni tovariši, izkušeni tako v šolskem kakor v kmetiškem vprašanju, so se lotili temeljitega prouČavanja tega velevažnega predmeta. Sad tega proučavanja in bogatih izkušenj sta dva potrebna učna nažrta o kmetijakem pouku v postojnskem glavarstvu, ki jih priobčujemo z namenom, da se dalje in v s eobče proučavata ter se na podlagi teh načrtov ustvari temelj bodoči Ijudski š o 1 i na kmetih zakmetiško Ijndstvo. I. Podrobni učni načrt o kmetijskem pouku na šolah vipavskega sodnega izvzemši šol na Colu in v Podkraju — nam jfi poslal tovariš Anton S k a 1 a , nadučitelj v Vipavi. Govoril je o njem na občnem zboru „ Učiteljskega društva za postojnski okraj" v Postojni dne 6. maja t. 1.*) * (Jastiti zbor! Na prijazno vabilo našega neumorno delavnega društvenega tajnika, tov. Eudolfa Horvata v Zagorju, sem prevzel sestavo podrobnega učnega načrta o kmetijskem pouku za šole v vipavskem sodnem okraju. Prav rad sem ustregel tej želji, čeravno dana mi naloga ni baš prijetna in lahka. Kar se tiče kmetijstva, se razlikuje vipavski sodni okraj spričo svoje nizke geografične Ieže in toplega podnebja precej od drugib. sodnih okrajev našega obširnega glavarstva. Zato mora biti pa tudi kmetijski pouk na Vipavskem vse drugače urejen kakor na Pivki in v bistriški dolini. TVarino kmetijskega pouka sem porazdelil na d v a t e č a j a in sem odmeril vsakemu tečaju po 40 ur za teoretičen pouk; praktičnemu pouku pa nisem določil gotovega števila ur, ker se ravnajo praktične vaje po potrebi dela, po ugodnosti časa in tudi po ročnosti učencev. Tvarina je dalje tako uravnana, da se lahko poljubno premelje v dvoletnem turnusu; zato ni obvezno držati se vzporeda razvrščene tvarine v spodaj navedenem načrtu, marveč je vsakemu na prosto dano, da si vsak za svojo šolo napravi mesečne urnike iz v načrtu določene tvarine tako, da bo pouk prilagoden času in kraju. Ker je pa tvarine kmetijskega pouka precej in bi se morebiti komu zdelo, da je ni mogoče z otroki prebaviti v tako pičlo odmerjenem času, pripomnim pa to-le: 1. Učitelj uči le najpotrebnejše od navedene tvarine in le to, kar zamorejo otroci razumeti. 2. Učitelj imej vedno pred očmi, da ima otroke pred sabo, ki jih ima poučiti, ne pa zrele može, s katerimi bi Iahko na dolgo in široko govoril o potrebi in koristi raznih kmetijskih vprašanj. Končno priporočam učiteljem sledeče pomožnje knjige pri kmetijskem pouku, in sicer : V. Rohrmann: Poljedelstvo. Fr. Povše: Umni kmetovalec. G. Pirc: Vrtnarstvo. E. Dolenc: Sadjarstvo. Fr. Dular: Domači živinozdravnik. Fr. Gombač: Novo vinogradništvo. Umno kletarstvo. Gospodarski nauki družbe sv. Mohorja iz 1. 1907. Ant. Kosi: Umni kletar. V. Bo-hrmann: Kmetijsko gospodarstvo. Iv. Lapajne: Slovenski posojilničar. Dr. E. Volčič: Občni zemljiško knjižni zakon. Eazni letniki »Kmetovalca1'. Tozadevne nemške knjige so pa navedene v Heinzu na str. 585. *) Drugi podrobni učni nažrt nam je poslal tof. J. Grad, nadučitelj v Košani. Priobčimo ga takoj, ko bomo gotovi s tem. V obeh načrtih je priobčen m a k s i m u m, ki bi se mogel doseči. Uredn. I. 1 e t o. Ura 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 Tvarina Kmetijstvo sploh. 0 zemlji in njenih razlikah. Razvrstitev zemlje Zgornja ali ziva, spodnja ali mrtva zemlja. Kako se spoznavajo razlicne zemlje. Podnebje. 0 rastlinskem zivljenju. Kako se dajo odstraniti splosni zadrzki rastlinskega zivljenja. Obdelovanje. Oskrbovanje rastlin. Isto. 0 gnoju. Isto. Isto. Rastlinsko zivljenje. Isto. Vinarstvo. Isto. Isto. Isto. Isto. Isto. Isto. Isto. Zelenjadarstvo. Isto. Isto. Dispoziclja za teoretieni pouk Njegov smoter. Njegova temeljna podlaga. I. Rudninski deli zemlje, kakor: kremenee, apnenec, ilovioa, lapor. II. Organski osnovni deli zemlje. I. Naravna razvrstitev. II. Umetna gospodarska razvrstitev. Ilovicna, peseena, sprsteninska in apnena zemlja. Toplota, svetloha, voda, vetrovi. Odvisno od leze, obdelovanja in od lastnosli zemljisc. Odpeljavanje vode, navadni vodotoki; drenaze in drugi naiini za odpravo vode. Velika vrednost dobrega obdelovanja. — Zakaj se zemlja obdeluje. Na&ini obdelovanja. 0 plevelu in o rastlinam skodljivih zivalih. Unieenje teh. Neugodno vreme in uime. Okopovanje in osipovanje rastlin. Pravilno sajenje in presajenje. Korist gnoja. Rastlinski gnoj, zivalski gnoj. Kompost. Kako je z gnoj em ravnati. Gnojisoa. Gnojniscne jame. Gnojniea. Kompostne jame. Umetna gnojila. Vnanja podoba rastline. Korenike, steblo, listje, evetje, plod. Kako je rastlina znotraj ustvarjena? Kako se zivi? Rastlinsko dihanje. Vinska trta: domaSe in ameriske vrete. Vnanja podoba trte; kako je ustvarjena, kako zivi, rodi in raste. Razlika med amer. in dom. trtami. Trtna us in druge trti skodljive zivali. Rizlocek med koreninsko in listnato trtno usjo. Peronospora, oidium, in druge trtne bolezni. 0 trtah, ki kjubujejo trtni usi. Naprava trtniee za vzgojo ameriskih trt. Suho cepljenje ameriskih rezanie. Siljenje ali stratiflciranje. Cepljenje ukoreninjenih amer. podlog. Zeleno eepljenje. Rigolanje novih nasadov, zasajanje vinogradov 8 cepljenimi amer trtami. Okopavanje in pletev trt. Reinja trt; veznja na kole ali zico. Vzgoja trtnih spalirjev. Zakaj se zarod nekaterih trtnih vrst osuje. Korist zvepljanja in skropljenja trt. Priprava vitrijola za skopljenje. Mandanje. Splosno zelenjadarstvo. Kolobarjenje nazelenjadnem vrtu. Razdelitev zelenjadnih rastlin. Razdelitev zelenjadnega vrta. Obdelovanje zemlje za zelenjad. Setev zelenjadnega semena. Gorka greda. Presajanje zelenjadnih sadik. praktieni pouk — — — Zemlje se pokazejo. Vaja v spoznanju zemlja. — Ogled travnikov z napravami za odpeljavanje vode. — — Na vrtu se delo pokaze. — Ogledovanje gnojnisenih jam. Ogledovanje kompost. jam. — — — — Trtniea se pokaze na sol. vrtu ali pri kakem posestniku. Aprila meseea se prakticfno izvaja. Maja nieseea se prakticno izvaja. Izvaja se praktieno nasol. vrtu ali drugod. Ka vrtu se praktieno izvaja. Na vrtu se praktiSno izvaja. Pokaze se na vrtu. Pokaze se na vrtu. Pokaze in opise se na vrtu. Prakticno se izvaja na vrtu. USila — Kremenee, apnenec, ilovica lapor. — Razne zemlje. — — Plug, brans, motika, lopata. Zbirka rastlinstvu skodljivih in koristnih zuzelk. — — — Zlindra, kajnit, kali jeva sol. Stenske table. — Trte se pokazejo in natura ali na podobi. Podoba trtne usi. Zbirka trti skodljivih zivali. — Rezanice, eepiSi, noz. Elastika noz. — Noz, skarje, beka. Meh, skropilnica, zveplo, vitrijol. — — — Ura 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 Tvarina Zelenjadarstvo. Isto. Isto. LepotiSno vrtnarstvo. Isto. Kmetijsko knjigovodstvo. Isto. Isto. Isto. Isto. Isto. Ustavoznanstvo. Isto. Isto. Isto. Dispozicija za teoretiSni pouk Bledenje zelenjadnih rastlin. Zalivanje zelenjadnih rastlin. Pridelovanje semena. Kako zelenjad hraniti. Posebno zelenjadarstvo. Enoletne in dvoletne rastline, ki jih sadimo na sveze pognjojeno zemljo. Enoletne in dvoletne rastline, ki jih sadimo v napol pognojeno zemljo. Enoletne in dvoletne rastline, ki jih sadimo v negnojno zemljo. Splosne opombe o lepotienih nasadih na vrtu. Trata ; evetiee na vrtu. Razdelitev lepotiSnih rastlin. Splosna vodila o vzgoji lepotiSnih rastlin. Cepljenje vrtnie. Splosne opombe. Razdelitev knjigovodstva: Inventar, tekoee zapisovanje dohodkov in stroskov, bilanca. Inventura. Aktivno, pasivno in iSisto imetje. Tekoee knjigovodstvo. Blag, knjiga; proraeunska knjiga, zapisnik pridelkov. Zapisnik dela in orodja. Raeunski sklep. Naslovi: dohodkov. Naslovi: stroskov. Naslovi: raznovrstno. Izracunanje dohodka od posameznih vrst gospodarstva. Proraeun. Ob&nska, okrajna in dezelna uprava. Dezelni odbor in dezelni zbor. Drzavna uprava: zbornica poslancev, gosposka zbor niea, delegaeije. Cesar. Razmerje vsakega posameznika napram javnosti in uporaba drzavljanskih pravie. praktieni pouk Praktieno se izvaja na vrtu. — — — Piaktieno se izvaja. — Vajeospisovanju inventara. Napravijo se vssorei. Napravi se vzorec. Napravijo se vzorei. Napravijo se vzorei. — — — — Ueila Skropilnica. — — — — — — — — — — — — — — (Dalje.)