DEMOKRACIJA
Uredništvo in uprava: Sorica • Riva Piazzutta 18 Cena: Posamezna štev. L. 15.— Naročnina: Mesečna L. 65.— Za inozemstvo mesečno L. 95.—
s^oSt. ček. ra6. St. 9-18127
Leto II. - Štev. 29
Gorica-Trst, 16. julija 1948
Izhaja vsak petek
Naše merilo —
Ko je pred tedni nepričakovano udarila v svet novica o komunistični obsodbi Titovega režima, so se mnogi radovedno vprašali, kaj bo napra-
Slovenci in Italijani
Politične smernice za sožitje dveh narodov se ne postav
v svojem slepem šovinizmu in da ne bo nasedala ljudem, ki so miselno še vedno sužnji fašistične miselnosti.
Vsi predpogoji so dani za dolgotrajen, vsestranski sporazum med demokratičnimi Italijani in demokratičnimi
vila Slovenska demokratska \ tjajo od danes do jutri, ampak zveza. Med radovedneži je \ za stoletja vnaprej. Italija in bilo tudi italijansko časopisje, \ Jugoslavija, Italijani in Jugo-italijanska javnost in mnogi! slovani (Slovenci, Hrvati in naši politični nasprotniki ter Srbi) tvorijo nujen državno-prijatelji. Vsaka, tudi preko političen problem, preko ka-tretjih oseb prinešena vest, se terega ne more noben pravi je tehtala na svoj način in za- \ rodoljub, noben realen držav-bavno je bilo poslušati vsa aik — bodici Italijan ali Ju-lahkoverna in uganjkarska goslovan. premlevanju.
Toda izšla je naslednja številka »Demokracije«, vršilo 1 komunistično Italijo in demone je prvo javno zborovanje kratično nekomunistično fede-v Mavhinjah in odgovor, ki j rativno Jugoslavijo? Današnji ga je dala Slovenska demo- komunistični režim v Jugo-kratska zveza, je bil tak, kot slavi ji je namreč le prehoden drugačen ni. mogel biti. j pojav.
Za na prvenstveno medna- Dva sosedna naroda more-rodni politiki interesirane ve- ta živeti ali v lojalnem prija-lesile je med vsemi vprašanji, < teljstvu, odnosno vsaj znos-ki se tičejo sedanjega reži- '• nem sosestvu, ali pa v večni, ma v Jugoslaviji, najvažnejše nestrpni napetosti, zavisti in to, ali je ta režim povezan in nezaupanju. Ako sta drug
skozi stoletja izoblikovana, da i cija in Nemčija tako rešili spada k vsemu svojemu sred- \ problem Alzacije in Lorene, njeevropskemu zaledju, kale- j koliko gorja bi bilo prihranje-	Slovenci	in	Jugoslovani,
remu služi kot vrata v svet! nega njima samima in vsemu	Prišel	bo	čas,	ko	bo	komu
skozi tržaško pristanišče. In j svetu, ravno zato, ker ne spadata Obe državi, Italija in Jugo-Julijska krajina in Trst v it a- slavi ja, se kot gospodarski lijanski ekonomski prostor,[enoti ekonomsko izpopolnju-
jeta. Ako ni prišel ta gospo darski činitelj do praktičnega izraza med obema
naslonjen na Sovjetsko zvezo ali ne. Razkol, do katerega je vsaj javno prišlo na tako oster način, odpira celo vrsto novih možnosti. Med njimi je
drugemu na poti, ako se njih življenjski interesi križajo, ako se njih življenjska prostora sečeta, je nemogoče trajno, mirno sožitje, kot dveh
nizem šel za fašizmom in hi-tlerizmom. Takrat ne bo več Italija »benjamin« zapudnega sveta. Začela bo znova čutiti pritisk na svoja morja in stare rivalnosti bodo oživele, vojnama < Sredozemlje je italijanski življenjski prostor, kamor ne segajo jugoslovanski interesi, pač pa segajo interesi vseh zapadnih držav. Takrat boeto do takega sporazuma,	ki	naj 'ko. Zraven pa je z megalo-	demokratske vlade vzpostav-
bi imel za medmet	Julijsko	manskim poskusom poitali- i	Ijene tudi v ostalih slovanskih
jančevunja Slovencev in Mr-	državah. In kaj[ bi tedaj po-
vatov v Julijski krajini, vzbu-	menilo za Italijo iskreno prijal med Jugoslovani od 1922,	jateljstvo s svojimi vzhodnimi
naprej skrajno nezaupanje in	sosedi?
odpor, ki je pognal to mlado Politike med dvema sosed -stvarnega ■ državo v nasprotni tabor. To nima narodoma ne sme delati radi	višjih	so bile težke zablode fašizma. \	m voditi ulica, ampak najtrez-
Danes pa je Italija demokrat-	nejši sinovi in državniki miška država, ki si /č upaj-	roda. To ni politika sentimen-
mo — nabrala dobrih naukov	talnosti hipnega razpoloženja,
iz fašistične šole in od faši-\ ampak globokega, stvarnega stičnega eksperimenta. Zato	razglabljanja. To ne sme biti
Je pričakovati, da ne bo gra-	politika dneva, ampak politi-
dila svojih odnošajev do so-	ka generacij in stoletij.
ker ima Italija v izobilju kra škega sveta in morskih luk, je mogoč prijateljski sporazum glede Julijske krajine. S (1918 -	1941), je bil kriv fa-
Ali je	mogoče	trajno	mirno •	samostojnim Svobodnim trža- j šizem s	svojo imperialistično
sožitje	med*demokratično	ne- j	škim ozemljem je bila poka- j ekspanzivnostjo in slepo au-
'	zana pot in storjen prvi korak i tarkično	gospodarsko politi-
krajino in tako za vedno izločen edini sporni kamen med obema državama.
Izvzemši to sporno točko, ki je zlasti za Italijo bolj sen timentalnega kot pomena in ki se interesov lahko izloči iz italijanskega in ■ jugoslov. življenjskega prostora s tem, da se spoji s Trstom v samostojno svobodno ozemlje v korist medsebojnega pomirjenja in
Od srede  do srede.
8. JULIJA
Pri nizozemskih izgubili komunisti ki so prišli v prid celo desničarskim Na Češkoslovaškem temeljito »reorgani: organizaciji
 ^ ......................  ^	svetovnega	miru,	ni	med	Ita-
najvabljivejša ta,	da bi se i	neodvisnih, samostojnih suve-\^°Jn Jugoslavije> drugih ovir	sednih Slovencev, Hrvatov in	Tulca bi morala biti politika
morda posrečilo	pomakniti	tenih narodov. V tem primeru \ tratnega in odkritosrčnega	Srbov na krive temelje in pre-	med Italijani in Slovenci
mejo sovjetskega	vplivnost-	je samo ena alternativa: alu\-sP°razuma. Ako bi bile Fran-	mise, kakor je delal fašizem	ter Jugoslovani, kajti višji in-
teresi jih ne razdvajajo, ampak združujejo. Ali se je treba
nega področja^ Jadrana vse 1 drug drugega podjarmi in tja do madžarsko-romunske nadvlada, ali pa se pobotata meje. Prilika je tako vabljiva, j in se delno ali popolno odpo-da bi bili nerealni, ako ne bi vesta lastni suverenosti in se računali z možnostjo, da so j združita v novo državno in prizadete velesile za dosego gospodarsko enoto (Združene tega smotra iiuibržc priprm- severoameriške države, Južno , Ijene žrtvovati, vsaj začasno, afriška unija), marsikaj od onih svetlih mo- Italijanski življenjski pro-ralnih in političnih načel, ki stor se bistveno ne križa z jih sicer tako vneto proglaša- jugoslovanskim. Prvi obsega jo. Primer španskega genera- apeninski polotok, sredozem-la Franca je v tem pogledu ski bazen in severno Afriko-lahko vsestransko podučen. Jugoslovanski življenjski pro-Drugačna pa je stvar za stor gre od Visokih Tur in slovensko demokratično jav- južne Ogrske nižine preko nost. Ta javnost, med katero vzhodnega dela Julijskih Alp spadamo tudi mi, ni obsojala \ in Balkana do Egejskega in Titovega režima radi tega. Jadranskega morju. Ta dva ker je bil naslonjen na Sov prostora ne segata drug v jetsko zvezo. Za nas je njego- drugega, kakor samo v Julij-va zunanjepolitična usmerje- ski krajini in na severnem nost drugorazrednega pome- Jadranu. Slovenski interesi ne na in prihaja v poštev edino silijo v furlansko nižino, ka-v kolikor določa morda nje- kor ne segajo prostorno in govo notranjepolitično obli- gospodarsko italijanski intere-
Občinske volitve
Za nedeljo 5. septembra t.
. so razpisane okži-ttske vo-; litve v vsej goriški pokrajini. Gorica ho volila 40 občinskih svetovalcev, Dolenje 15, Fara 15, Foljan 15, Gradiška 20, Gradež 20, Marjan 15, Ronki 20, Škocian ob Soči 20, Sv. Peter ob Soči 15, Štaranzan 15, Turjak 15, Za Krinin. Do-
i ga dne pred 5. septembrom, i Usta se mora nredložiti z
overovljenim podpisom 200
si preko Jadrana Stična točka obeh prostorov, ki je ob enem stična med Slovani in Romani, je Julijska krajina. V vzhodnem delu te Krajine žive Slovenci, odnosno Hrvati v Istri, pomešani s Furlani in Italijani. Toda Julijska krajina je v primeri z
ko, Slovenska demokratična javnost in slovenski narod obsojata namreč Titov režim radi totalitarističnega načina vladavine in žalostnega življenja, katerega je vsilil slovenskemu in drugim jugoslovanskim narodom. Mi nismo z njimi zvezani samo s slučajnimi interesi temveč po krvi in njihova bol je radi tega naša bol.
Zato je naše gledanje in merilo bistveno različno od
onega, s katerim gleda na	 -------------------------   ,
položaj jugoslovanskega re-	.	..
žima mednarodna politika,	velik	vpliv	ima	rezini	doma-
Medtem ko se tuje sile ozira-	•. (f	države	na	življenje	in	uso-
jo v glavnem na to, kako se
! sklicevati za dokaz na Mazzinija, Cavourja, Bissola-tiju ali Salveminija? Ali ni prišel končno tudi grof Sfor-za do spoznanja, da se morata Apeninski in Balkanski pol-
volivcev v občinah, ki imajo otok nasloniti drug na druge-
nad 20 tisoč prebivalcev, 100 volivcev v občinah, ki jih imajo več kot 10 tisoč, 50 volivcev v občinah z nad 5 tisoč prebivalci, 30 v občinah nad 2 tisoč prebivalcev in 10
berdob, Kaprivo in Zagraj ni i občinah pod dva tisoč prebi-
še določeno število svetovalcev toda verjetno, da jih bo imel Krmin 20, ostale tri občine pa vsaka po 15. V teh krajih se bodo vršile volitve' menda šele potem, ko bodo ustanovljene slovenske občine.
Za Gorico bo veljal pro-porcionelnj volivni sistem, za ostale občine pa večinski. To
ga, da zajezita nemški »Drang« na jug?
Pri teh mislih nam'pa stopi pred oči ona kratkovidna gonja, ki so jo nekatere perife-rične glave, nesposobne, da bi pojmile visoki pomen dolgo
valcev.V občinah pod 30 tisoč j trajnega sporaztlma med itali
prebivalcev ne sme nobena lista imeti manj kot eno petino in več kot štiri petine kandidatov. V Gorici pa lahko postavi vsaka lista vseh 40 kandidatov ne pa manj kot eno petino, in tu bodo izvoljeni tisti kandidati, ki bodo dobili zadostno število glasov.
Slovenci, pripravite se na
janskim in jugoslovanskim svetom, pričele po treh letih zopet voditi proti slovenskemu življu na Goriškem in celo v Trstu. »Slovenska ljudska nevarnost« je parola, s katero se hoče ščuvati italijansko ljudstvo.
Te nevarnosti pa ni in je ni koli ni bilo. Eden in pol mili-
obema življenjskima prosto- ..	.	.
roma, vzhodnim Jugoslovan- Lista mora imeti svoj zu-skim in zapudnim italijan- nar,j‘ z5a^ jn mora biti pred-skim, tako edinstvena, sama | ložena občinskemu tajniku zase od narave ustvarjena in i najkasneje opoldne tridesete-
pomeni, da bodo v Gorici iz- občinske volitve. Izberite take jonski slovenski narod naj bi voljeni tisti, ki bodo dobili za- svetovalce, ki bodo res nepri- ogrožal pozicije in narodno dostno število glasov, v osta-, stransko delali za ia^ni bla- posest 46 milijonskega italijan-lih občinah, pa bo dobila štiri gor in za naše slovenske za-1 skega naroda? Kakšen nesmi-petine svetovalcev tista lista,! deve, kajti kmalu bo vlada iz-; sel! In vendar odrekajo pod ki bo dobila največ glasov,! dala zakon o zaščiti naših ; pretvezo slovenske narodnosti vse ostale liste si bodo delile ; Pravic ir| tl() treba zlasti v | lokalni činitelji Slovencem pa preostalo petino mest.
občinskih odborih nastopiti | najelementarnejše jezikovne energično za pravilno, pravič-; in narodne pravice. Brezpo-no in točno spoštovanje naših : memben slovenski napis, nova zahtev. Kakor slišimo, bo ! slovenska obrt, slovenski Neslovenska demokratska zve-1 lav ec, ki prosi delavsko knji
za pri volitvah nastopila.
do onih delov naroda, ki so bo usmerila Jugoslavija kot \ ^ manjšine ostali v inozem-celota in komu bo aktivno ali stvu. Ista letu so nam pa tudi pasivno pomagalu pri uresni- Pokazala, kako globoko se čevanju njegovih zunanjepo- lahko prevara narod, ki je ra-litičnih interesov, so sloven- i «' vsestranskega prigovarja-ski, demokrati prvenstveno nia propagande vseh naših zaskrbljeni nad tem, kako ži- \ zaveznikov sprejel jarem, kaka ko bo živel in ali je za- terega se danes po grenkih
vi,
dovoljen in srečen narod, ki mu je Jugoslavija domovina. Medtem ko je nam za presojo režima ,glavno vprašanje dobrobit jugoslovanskih narodov na njihovem matičnem ozemlju, je za vse druge glavno to, kam in kako se bo zunanjepolitično nagnil Titov režim.	%
To naše gledanje nima samo moralnih in čustvenih osnov. Povojna leta so nam dovolj jasno pokazala, kako
veten s srečo in zudovolj- j našega naroda, ne na medna-sfrom naroda, kateremu pri- \ rodnopolitični položaj, glav-padajo, bo ta odgovor ostal \ ni smoter in glavno merilo, neizpremenjen, pa naj se Ti- \ želimo, da bi ob teh dogod-tov režim veze kamor koli ali \ ^ tU(ij §e preostali naši tu-pu nikamor. Edino temeljita j kajšnji sonarodnjaki odprli izpremembu notranjepohtič- j oči jn se otresli vpUva. ki jim mh. gospodarskih, socialnih' onemogoča, da bi svobodno m tudi splošno kulturnih raz- \ in brez pmisodkov zrli v mer v Jugoslaviji lahko iz-1 svojo in svojega naroda bo-premeni nase gledanje na re- dočnost. V našem primeru so zim, ki tam vlada ter skusa jahko spoznali kako ravnajo razširiti svoj vpliv in moč tu- jn kako lahka je odločitev ljudi na nas, ki živimo izven nje- dem, ki so jim glavno načela, govega neposrednega obmoc- j To naj primerjajo z zmedo, ja. Toda sigurni smo, da tak ^ je nasf0pna v praktično , .. re?!m J}.(’	0 T!:ofici bitivec hreznačelnem, koritarsko in
Zaradi tega so lahko dah mtt ulov, niti Zujevicev,; stremuško degeneriranem ko-slovenski demokrati en sam Kardeljev ali kakor koli ko-1 mmističnem taboru, čim je
nedvoumen in popolnoma si- munističen.	izgubila čarobno moč nalica
guren odgovor. V trenutku Slovenski demokrati pozna-;	’
splošnih dvomov in zmede so mo svojo pot m z njenih vi- , '	[.	ua v sminu- '
jasno izrekli svojo besedo, dikov bomo tudi v bodoče tem jun izbira ne more biti Ker nameravajo ostali zvesti presojali politično dogajanje, težka. Pridružili se bodo svo svojemu programu, ki je isto- pri čemer nam bo dobrobit bodnim ljudem.
izkustvih ne more vec sam rešiti. Svojih lastnih interesov ne smemo nikdar istovetiti z interesi tujcev, jut naj bodo ti tujci naši še tako veliki pri-
i
žico, da si zasluži škorjo kru ha, Slovenec, ki prosi za stalno bivališče, vse to se proglaša za slovensko nevarnost. In pod silo tajnih navodil se odrekajo Slovencem pravice, ki jih niti fašizem ni odrekal. S tem se ne ustvarja ozračja za italijansko - slovenski, odnos no jugoslovanski sporazum. A prepričani smo, da odgovorni merodajni italijanski faktorji ne bodo nasedali lokalnim prenapetežem. Problem italijansko - slovenskega, - odnosno jugoslovanskega zbližanja in dolgotrajnega sporazuma je za oba naroda tako dalekose-žen, da bi morali odgovorni italijanski krogi nastopiti pro' ti kratenju narodnih in človečanskih pravic Slovencev, kar bije v obraz demokratičnim načelom, ki morajo biti podlaga Italije in Jugoslavije ter nove Evrope.
Dr. Jos. Agneletto
volitvah so mnogo g/asm’, zmernim in strankam. — bodo izvršili zacijo« v telovadni »Sokol« zaradi političnih mani: festacij proti komunističnemu režimu ob priliki sokolskega festi-. ra/a. — Zaradi sovjetske blokade Berlina je tam nastalo pomanjkanje živil in kuriva. Zahodni za> vezniki so zato začeli dovažati vse potrebno po zraku in mečejo iz. letal celo premog za pogon električnih central.— Komunističs ni teror na malajskem polotoku se širi, vsled lega so bili Angleži pri: siljeni nastopiti z letali proti kos munističnim tolpam. — V Trst je prispel namestnik ameriškega vojnega ministra Draper. V. Pariz pa je prispe' angleški maršal 'lontgomery.	Avstralija je
sporočil/l. da bo zaprosila l~SA za potrebne ladje za prevoz 200.000 beguncev. Kominform je ponovno napadel It ta in nje> gbve opričnike. Delegati med-narodne konference za delo so sprejeli načelo: zn enako delo — enako plačo, in sicer po vsem svetu. I ’ 7 irano je prispela sovjetska vojaška delegacija.
9. JI'LIJA :	I'	Palestini	so	se
spet pričele sovražnosti. Za= hodni zavezniki so ustavili vse reparacije Sovjetski zvezi iz, z as hodnih področji, dokler Sovjeti ne dovolijo obnovitve prometa.
Na Madžarskem so začeli pres ganjati komuniste, ki so se izrekli
proti Kominformu in’ za Tiia.--------
V Pragi in drugod na Češkoslo--vaškem poročajo o številnih are: tacijah Sokolov in dijakov, ki jih dolžijo, da so na sokolskem zletu manifestirali za Masaryka, Bene: ša in zahodne zaveznike. — Titov poslanik v USA je nepričakovano zaprosil za sprejem pri podtajni: ku ameriškega zunanjega mi ni str: st\'a Love t tu. — Američani so po: slali v Sredozemlje letalonosilko »Corel Sea«, ki jo spremljajo druge težke enote vojnega bro: dovja. — 15 jugoslovanskih stro> kovnjakov se je smrtno »pone= \rečilo«, ko so se vračali iz Ah bani je. Iz Albanije prihajajo ved: no nova poročila o preganjanju Titovcev, ki so se izrekli proti Kominformu. — Mala skupščina Združenih narodov je sprejela resolucijo, ki zahteva ukinitev »veta« velesil. — Ameriški zuna: nji minister Marshall je na novo poudaril, da zahodni zavezniki ne bodo zapustili Berlina.
10. JULIJA :	Britanski maršal
Montgomerv je v svojem govoru v Parizu dejal, da sta Anglija in Francija stebra svobode v Evropi. Svoboda, pravica in mir s<> s/>e/ ogroženi. Nekateri postavljajo' mir na prvo mesto, to pa je na: pačno. Svoboda in pravica sta še važnejši dobrini in zato smo spet pripravljeni na borbo. — Na Madžarskem so začeli preganjati poslušalce tujih radijskih postaj. USA so proti temu protestirale in pravijo v svoji noti, da je to tipičen primer fašistične in komu: nistične diktature.	\Vinston
Churchill je dejal, da je na na]> višjem mestu v Kremlju izbruhnil resen spor, katerega odmev so znani dogodki v zvezi z obsodbo jugoslovanske komunistične part h je s strani Kominforma. — Odbor ameriške delavske zveze je zuhte: val od Združenih narodov, naj iz: vede preiskavo o razmerah na ]‘oIjskem, v Jugoslaviji in drugih satelitskih državah, kjer komuni: .•-lične oblasti preganjajo delavske sindikate in zapirajo delavske ver*
Od srede _____________do	srede
ditelje, ki se nočejo kratkomalo podvreči komunističnim ukazom — Sklicali so konferenco 330 ško fov iz vsega sveta, ki bodo raz= pravijali v Londonu o možnosti duhovne zveze med katoliško in piotestansko cerkvijo.
11. JULIJA : Češki -komunistič= ni list »Rude Pravo« poziva jugoslovanske komuniste na upor proti sedanjemu režimu v Jugo* slavi ji. — Ameriška mornarica v Sredozemlju je že delj časa v stalnem pripravnem stanju. — Predsednik mednarodne kmetske zveze Mikolajczyk je prispel v Rim, kjer bo sprejet od svetega očeta. — Na Madžarskem so komunistične oblasti aretirale več voditeljev Katoliške akcije. — Maršal Montgomery je odpotoval iz Pariza na Dunaj in Koroško, da pregleda t ^mošnje britanske čete. — V Palestini se boji med Židi in Arabci nadaljujejo na vseh bojiščih. -— Egiptovska letaš la so bombardirala Tel Aviv. — Kitajska komunistična partija se je pridružila obsodbi Titovega re: žima, ki jo je izrekel Kominform —■ Londonski časopisi pišejo, da utegne biti vzrok Titovega izob--čenja v tem, ker se je »legendarni heroj« Tito bavil z mislijo, da bi nasledil ali celo izpodrinil očeta narodov Stalina. — V Zagrebu so začeli z velikanskim procesom proti številnim beguncem, ki so se vrnili v domovino z namenom, da se bore proti Titovemu reži mu. Ker , je med temi begunci mnogo ustašev, jim obtožnica o čita predvsem stare grehe izza časov Nezavisne države Hrvat* ske. — Komunistični listi vsevprek po Evropi stopnjujejo svojo gonjo proti Titovemu režimu - in javno perejo "umazano komuni: stično perilo. — Izvršni odbor češkoslovaške komunistične par? ti je je odredil veliko čistko, ki naj izloči iz partije vse nezanesljive elemente (in teh ni malo) ki so se vrinili v stranko.
12. JULIJA :	Glavni tajnik
stranke
POLITIČNI OBZORNIK
francoske socialistične Mollet je poudaril: »Komunistič na partija skuša izrabiti nezado--voljstvo delavcev ne za to, da bi pomagala delavcem v njihovem težavnem položaju, temveč le z-a to, da pomaga namenom in po: litiki Sovjetske zveze.« Dodal je: »Pravi protikomunisti danes ''ni? smo toliko mi, temveč Stalinisti, ki s svojimi napakami najbolj uspeš no rušijo komunistično solidar nost po vsem svetu.« — Amerh čani so poslali v Evropo prvo več: jo skupino letal na reakcijski pogon. — Velika Britanija pripravi Ija znatna ojačen j a čet za Nem; čijo. — Američani nameravajo iz Berlina evakuirati otroke, starčke in bolnike,
13. JULIJA :	Varnostni	svet
naj bi po predlogu grofa Berna: dotta izdal ukaz Arabcem in Židom, naj takoj prenehajo s so: vražnostmi. Če to ne bo zaleglo, bo Varnostni svet imel dolžnost odrediti kazenske sankcije. Nihče pa seveda ne more povedati, ka: ko. — Zahodni zavezniki nadalje ojačujejo zračno brodovje, ki prevaža hrano Berlinčanom. — Nemški komunistični listi v Ber: linu se pritožujejo, čei, da je za: vezniška pomoč berlinskemu pre* bivalstvu, ki ga hočejo Sovjeti iz? stradati, najbolj nesramna propa: ganda, ki si jo je moči misliti. — Češkoslovaški komunistični mini: strski predsednik Zapotocki je o* ttro napadel Sokole, ker so telo* vadci ob mimohodu pred vladno tribuno obrnili glave vstran, da jim tako ni bilo treba pozdraviti predstavnikov novega režima. — Britanski list v Berlinu piše, aa bodo morali zahodni zavezniki v slučaju, da Sovjeti ne odprejo ob: roča okoli Berlina, ta obroč pač razbiti. — Na velikem zagreb: škem procesu obtožnica ostro na* pada Mačka, Vatikan, Mikolajčb ka, zahodne zaveznike itd., ker so baje vsi ti pomagali obtožencem pri njihovem delu za rušenje Ti: tovskega režima. — Švicarji so poslati konvoj tovarnih uvtomo: poslali konvoj tovornih avtomo<
Italijanske kolonije
Štiričlanska komisija za bivše italijanske kolonije je že izdala svoje poročilo o E-ritreji in o Somaliji, poročilo za Libijo pa bo kmalu pripravljeno. Komisijo sestavljajo, kot znano, predstavniki Združenih držav, Velike Britanije, Sovjetske zveze in Francije, ki so obiskali vse kolonije. Komisija je v. skladu z mirovno pogodbo sestavila to svoje poročilo ter pri tem upoštevala želje prebivalcev in vprašanje varnosti. Sedaj ga bodo predložili zainteresiranim vladam. Svet zunanjih ministrov pa bo moral sprejeti odločitve do 15. septembra, t. j. v enem letu po podpisu italijanske mirovne pogodbe. Če svet zunanjih ministrov ne bo mogel doseči glede bodočnosti kolonij ni-kakega sporazuma, bo vprašanje prišlo pred skupščino Združenih narodov, katera ga bo obravnavala na prihodnjem sestanku., ki bo meseca septembra v Parizu.
Velika Britanija upravlja italijanske kolonije, odkar so bile zasedene v teku vojne.
Palica se je obrnila
mL obrati. Torej je »preslišal« važno Stalinovo zapoved.
Prva ZuuOuuS v mrzli vojni
7itiarf q
cimiiijii
i Združenimi državami in Ju-: j goslavijo, mnogo prijateljev med Jugoslovani.
Palestinsko vprašanje
»Die Tat« prinaša iz Wa-
T , .	,	.	i	shingtona poročilo svojega	-----
oda legendarnemu Iteioju tamošnjega dopisnika.V njem Ameriška delegacija v Var I
Im, K gospodarjenje vedno ()bJav|ja ,ede ameriiih „os"nem sveta ifl2 t m la bolj ugajalo. Zato je odnehal nniiti*rT:i, ,,rnoY,,.	bveiu	it- 1 -■ t-m. ta-
v dolžni poslušnosti ne da bi'	krogov	na dogodke koj po prihodu grofa Berna-
\ uoizni JOSIUMIOSU, ne ua 01 v j ,tovi jUgOSiaviJ1 in Ko-! dotta v New York zahtevni bil poskrbel za potrebno pre-i minfnrtrll ,i,nrn;:. ,v 1NJr'v U)1K zantevala vidnost Onrl se ie na svoie	drugnn	pravi,	sklicanje	Sveta	zaradi	tezke-
vianost. upri se je na svoje y Washi?gtonu smatrajo | ga položaja v Palestini. Ame-
I itovo izobčenje iz Komin- ričani so tozadevno ves dan
forma kot prvi veliki uspeh	...................
Amerike
bajonete ter najprej zahteval Trst- Ta njegov nacionalizem ni mogel biti prav po volji njegovemu oddaljenemu gospodu. Zaradi tega je na mirovni konferenci v Moskvi in tudi pozneje ostal Tito brez dejanske sovjetske pomoči. To je njegovo trmo še ojačilo.
Zdaj se je pa Stalinu zazdelo, da je teli neumnosti do- i
v mrzli vojni. To zmago primerjajo včasih s Hessovim pobegom v Anglijo, spet drugič pa z obratom, ki ga je druga svetovna vojna doživela pri KI Alameinu- V splošnem sodijo, da je ta zmaga uspeh gospodarske vojne zoper Titovo Jugoslavijo.
Od konca leta 1946. dalje
volj. Naročili so staremu re- ,>	'7T'
volucionarnemu u d r i h a č uJ Hr*av v Iuvnlfa l-Zdanovu in Korninformu, naj! c?P„pHn,,	P''^uo padel na
zlomi palico nad nreveč sa s tino tedanjega obsega. Že
nio^oj'nhtt podložnikoni i f	UN,RRE
Komunistični mogočniki lah- L* • n j"), Tlt°v° Jugo-ko ob vsaki priliki vsakomur ni v ‘ l^arCl-- Zni^nJsa-nadrobe obtožb, kolikor jih S , tL^ ,,Stro;lcv hočejo. V tem imajo dolgo- i S	Grn ^ospouarstvu
letne skušnje. Jngilovaifski	<	T,-
komunisti zdaj na lastni koži'f£“ " l>osta'a|o vedno bolj; čutijo, kaj se pravi biti izpo- ni stavljen plohi natolcevanj in zagrebškem spomladan-obdolžitev, ki jih ni moči do-! ? m ve'esejmu so Titovi nakazati. Morali bi jih pobijati! £rtni gospodarstveniki jzjavi-z nasnrntnimi rlnk-avi aW1i! odlicnet
Švicarski neodvisni tednik >Die Wochenzeitung« razpravlja v uvodniku o Titovem izobčenju in pravi;
Na Balkanu je počila bomba. Njen odmev je preglušil celo rožljanje s sabljo v Berlinu. Tito, mogočni »balkanski Goering« in krvoločni jugoslovanski diktator, je padel v nemilost pri Korninformu. Bratje, ki so sesali isto mleko kakor on, so mu sodili ter izrekli sodbo, ki je vzbudila začudenje in škripanje z zobmi. i Jugoslovanski tovariši so se uprli in se postavili v bran odgovorom, ki je skoraj prav tako dolg kakor obtožba. Zdaj se obtožbe in zagovori menjavajo s silovitostjo, ki ne daje slutiti nič dobrega.
Ni dvoma, da je Tito bil in je stoodstotni komunist. Veljal je za Stalinovega -najzvestejšega hlapca- Toda imel je eno hudo »napako« — mož se je v glavnem z lastno močjo in lastnim nasiljem prikopal do svojega sedanjega mesta. Seveda ie pri tem užival sovjetski blagoslov. Toda u-SPeh mu je pustil precejšen občutek neodvisnosti.
Tako imenovani »legendarni maršal« je mislil, da lahko Po lastnem premisleku gospodari s svojo čredo. Mož pozna svoje ovce in ve, da niso bili Nemci prvi, ki so si polomili zob6 ob trdovratnosti jugoslovanskega kmeta. S :emi ljudmi se ni moči igrati :ako, kakor bi morda to radi videli v Moskvi. Zato se obtožnica proti Titu opira zlasti na kmečko politiko jugoslovanske komunistične partije. Tito je namreč do zdaj odlagal uničenje malega kmeta in ni zasebnega kmetovanja docela nadomestil s kolektivni-
nu ameriškemu čas-
seveda ne bo nihče upošteval. n‘^ar^1, ^a Prepoved o izvozu Jugoslovanski komunisti so!cltnei iškega blaga v Titovo sami na ta način spravili rab- JugOSl]avijo ograža uspeh pet-Iju v roke sto in stotisoče i e- Ja Prepoved, so dejali, lastnih roiakov. Zdaj se je j rnei* že skoraj na bojkot. O-palica obrnila. '	'	■	penjenemu časnikarju je pred
Ni še gotovo, ali bodo Tito !fvS IT m njegovi rajši obljubili po- ttnerix,, Jf,*adl 1Z0stanka
boljšanje, ali pa bodo šele “f ,
zdaj začeli s pravim in trma-i -aAmei ikance nastaja zdaj stim odporom- A naj bo tako i yPrasanje, ali naj izvoz v sov-Sli drugače — sovjetsko bal- i ,	'	Podložniške	države,
kansko fronto je razrvalai? v Titovo Jugoslavijo, razpoka, ki se lahko razširi1 se napfej omejujejo, ali pa naj
v nevaren prepad _ Svobodni narodi so ta značilni dogodek razumeli pravilno. Titovo izobčenje jim je v žarki luči pokazalo, kolikšna je neodvisnost tako imenovanih »svobodnih« narodov v območju sovjetskega biča. Videli so tudi, da ni vse
puste vrata na pol odprta s tem, da bi nadaljevali s pošiljanjem blaga v Češkoslovaško, Poljsko in Finsko ter morda te pošiljatve še povečali. -
Zdi se , da novi Trumanov trgovinski minister, ki je nastopil šele pred nekaj tedni, zagovarja tako stališče. Ž<
železno, kar zvenči. Če celo H komunistični prvaki ne ma- !° ,aj ,e izdal vec izvoznih rajo več voljno plesati po na-j, °X° jerij Y vzh°dne države pevu pesmi sužnjev ob Volgi,, .a or ,,a nJeg°v prednik Har-kako potem šele njihovi na-1 ll.rnan- George Kennan, glav rodi, ki jih za zdaj še'krote z n! strok°vnjak zunanjega mi
nasiljem, čakajo tistega dneva, ko bodo lahko izbrali svobodo !
Stalin bi samemu sebi lajal, če misli, da je blok, ki si
ga ie Dostavil na BnlVnm, '	P°Puscanja,	ce	jin
LLn ™ S ’ nei» ?e!o prignala do zloma.
odporen zoper sleherni vihar. Pri tem bloku je za opeko služil strah, za malto pa kri. In zaradi tega je že ob vetru iz hrvatskih in srbskih gora trpel v*č škode, kakor pa bi se dalo sklepati po njegovem mogočnem- pročelju.
Truman demokratični kandidat
Ameriška demokratska stranka je v sredo 14. t. m. izvolila predsednika Trumana za svojega kandidata pri prihodnjih predsedniških volitvah, ki se bodo vršile v jeseni t. 1.
valstvo, toda na meji so sovjet: ske oblasti konvoj zavrnile z iz ja: vo, da taka dobrodelnost ni na mestu! — Maršal Montgomery je imel na Dunaju dolg razgo.-vor s poveljnikom britanskih čet na Tržaškem ozemljit generalom Aireyem.
14. JULIJA : Sestal se je var: nostni svet, da preuči palestinsko vprašanje. Ameriška in britan: ska vlada sta pozvali na sodelo: vanje pri preskrbi berlinskega prebivalstva z živili številne pri: vatne letalske družbe,'ki so se povabilu odzvale. — V Rimu je mlad terorist izvršil atentat na voditelja italijanskih komunistov Togliattija. Rane so težke, vendar ne smrtne. — Poljska komunistič: na partija zahteva, naj Tito za--
pusti svoj prestol. — Sovjetska zveza je znatno povišala davke na dohodke iz poljedelstva. — Po: veljnik grških komunističnih tolp »general« Markos ponov> no prosi za premirje. Grške obla: sti se za te prošnje ne zmenijo in pravijo, da sprejmejo le brezs pregojno predajo bonditov. — Sovjetska zveza je odgovorila Angliji, USA in Franciji na nji: hove note glede položaja v Berli: nu. Politični krogi pravijo, da je nota povsem nezadovoljiva in ne vsebuje razen propagande ničesar presenetljivega. — V Italiji so komunisti takoj izrabili splošno ogorčenje zaradi atentata na To: gliattija in vprizorili nemire in stavke. Med neredi je bilo več oseb ubitih, na stotine pa lahko ranjenih.
razpravljali z drugimi delega cijami, posebno pa z britansko. Večina članov Varnostnega sveta je mnenja, da je prišel trenutek, ko bodo morali sprejeti odločnejše ukrepe, kar seveda v veliki meri zavisi od poročila grofa Ber-nadotta, ki je bil kot posredovalec Združenih narodov v Palestini. Bernadotta je na letališču sprejel glavni tajnik Združenih narodov Lie. Časnikarjem je izjavil, da njegov odhod iz Srednjega vzhoda ne pomeni, da je njegova misija končana. Dejal je :	»Obe
stranki sta izjavili, da želita, da bi nadaljeval svojo misijo za dosego mirne rešitve.
Sokolske manifestacije v Pragi
1 akoj za tem, ko je Kominform obsodil Tita in njegovo komunistično partijo, so se vršile v Pragi sokolske prireditve s telovadnimi nastopi, mimohodi itd. Sokolskega izleta in vseh prireditev so se udeležili tudi Jugoslovani in prav zaradi tega so se dogodile zanimive manifestacije proti predsedniku češkoslovaške republike komunistu Gott-waldu in proti rdečim diktatorjem.
Prelom med Stalinom in Titom so namreč Jugoslovani spretno izrabili in pri javnih nastopih in mimohodih vzklikali raje Titu	nego pa Stalinu.
Zdi se, da s	tem niso hoteli
ravno posebej častiti Tita, temveč izraziti svoje zadovoljstvo nad sporom med diktatorji. Množica je Sokole takoj dobro razumela in se jim pridružila. Manifestacije so
Hr.	vric,;';0	-m	i	Postajale odi	dne do dne bolj
do	zdaj	je	izdal vec izvoznih viharne in so	bile očividno orl
ganizirane od protikomunistov. Množice Sokolov in meščanov niso več vzklikale Titu, ampak Masaryku, Benešu in še- tisti edini češki voditeljici, Sokola, ki je ostala zvesta^ demokraciji. Sredi največjega navdušenja in »živijo« klicev pa je neko korajžno dekle* razvilo in visoko dvignilo ameriško zastavo, ki je vzbudila nepomirljiv val navdušenja.
Sokoli in množice udeležencev izleta niso zamudili nobene prilike, da bi pokazali predsedniku Gottwaldu svoje odkrito nasprotje. Pri zadnjem mimohodu pred njegovo tribuno, ki je stala na levi strani, so sokolski četovodje glasno dali povelje »desno glej« ! in čete so demonstrativno obrnile pogled proč od rdlečega terorista, občinstvo pa je ta sijajen nastop Sokola pozdravilo z dolgim aplavzom.
Zrnžene države In varnostni sporazum evropskih držav
Ameriški zunanji miniiter Mar. shall in britanski veleposlanik v Washmgtonu sir Oliver Franks sta imela 13. t. m. pomenek glede razgovorov, ki so se prejšnji te* den pričeli r ameriški prestolnici o bruseljskem paktu, ki so ga sklenile Velika Britanija, Franci* ja in države Beneluksa.
Razgovori so bili po senatovem predlogu, ki je predsednika Tru* mana obvestil, da je senat, naklo* njen udeležbi Združenih držav pri deželnih varnostnih spora* zumih v okviru listine Združenih narodov.
Posvetovanja so imela čisto in* formacijski značaj.
nistrstva za boj s sovjetskim imperializmom, pa meni, da bo Amerika z doslednim nadaljevanjem »mrzle vojne.. Sovjete in njihove podložnike prisilila do popuščanja, če jih
Ob Titovem primeru bodlo to vprašanje zdaj znova zelo resno preučili. Ker je ameriška industrija zaradi dobav po Marshallovem načrtu m zaradi obnovljenega ameriškega oboroževanja do vratu obložena z naročili, je verjetno, da bo zmagal Kennen, ki zagovarja poostreni gospodarski bojkot vseh držav, katerim vladajo komunisti. Vrh tega bo Amerika skušala vplivati tudi na vse druge narode, ki dobavljajo blago Sovjetom in njihovim podložnikom, naj svoje pošiljatve čim bolj zmanjšajo.
Ameriški veleposlanik v Jugoslaviji pri Trumanu
Ameriški veleposlanik v Jugoslaviji Cannon je prispel v domovino in je 12. t. m. obiskal predsednika Trumana, da ga informira o položaju v Jugoslaviji. Po razgovoru s predsednikom je Cannon izjavil novinarjem, da je težko prerokovati, koliko časa bodo maršal Tito in njegovi pristaši mogli vzdržati pritisk Kominforma. Pristavil je: »Za sedaj moramo le zasledovati razvoj.« Cannon je poudaril, da tako Tito kot Kominform hočeta biti predstavnika »pravega komunizma«. Cannon je nadalje pripomnil, da imajo Združene države kljub nasi otjem, ki obstoje med
Vprašanje slov. občin
Ze v naši spomenici na vlado od 21. maja 1947. smo zahtevali, naj se uredi zadeva slovenskih vasi, ki so ostale v Italiji, medtem ko je sedež njihove občine prišel pod Jugoslavijo in smo sprožili misel, da bi se iz teh vasi ustvarile samostojne občine.
Takrat in pozneje je italijansko časopisje pisalo o potrebi, da se vzpostavi samostojnost gorišldh okoliških občin, ki jih je fašizem uničil s tem, da je občine pridružil Gorici. Toda italijanski tisk je to zahteval samo za Štan-drež, ki predstavlja največjo enotno skupino Slovencev; hotel je pač le oslabiti položaj Slovencev v mestu Gorici. Zaradi tega je Slovenska demokratska zveza zavzela takrat stališče proti odcepitvi od Gorice. Poleg Štandreža je bila priključena Gorici tudi Podgora s Pevmo, Št. Maver in Oslavje ter Ločnik z Gradiškuto. Danes se je položaj nekoliko spremenil. Izgle-da, da so italijanski krogi opustili misel na ločitev Štan-dreža od Gorice, ker bi naj-brže morali obnoviti tudi občini Podgoro z vsemi njenimi vasmi in Ločnik z Gradiškuto.
Vsekakor stojimo mi na stališču, da se prizadeto ljudstvo samo izjavi na demokratičen način ali hoče ostati z Gorico ali pa se vrniti k samostojni občini. Proti vrnitvi k samostojnosti govori razlog oslabitve slovenskega življa v Gorici, ki nam je zelo draga zlasti sedaj, ko gotovi Italijani množijo svoje število z Istrani ter so .Slovencem — tudi italijanskim državljanom — v pogledu naselitve odkrito nasprotni in očitno krivični.
Za samostojnost naših občin pa govori že samo dejstvo, da bi se te naše občine upravljale samostojno in bi ves davek šel v korist le našemu življu, ne pa v kaso tistim, ki bi ga lahko uporabili proti našemu ljudstvu. Zupan kot tak ima gotovo oblast v meji zakona, ki mu je nobeden ne more odrekati.
Toda danes gre le za obnovitev občine Števerjan in za ustanovitev nove občine Sovodnje. Gospod prefekt je predočil vladi namen ustanovitve teh dveh občin in vlada je odgovorila, naj se županstvi Kapriva in Zagraj, kamor sta začasno obe vasi dodeljeni, izrazita v stvari. Toda opozoriti moramo našo javnost, da je z novo ustavo republike Italije, in po členu 117 iste le v območju deželne oblasti ustanavljati nove občine in določati njihovo obsežnost. Ker pa deželne oblasti še ni, in jo bo treba izvoliti v teku tega leta, menimo, da bo treba počakati, dokler ne bo začela ta oblast redno poslovati.
K vprašanju državljanstva
V »Demokraciji« od 9. t. m. smo objavili članek o državljanstvu. Na vprašanja, ki smol jih tozadevno prejeli, odgovarjamo sledeče:
Kdor želi optirati, kakor smo mi svetovali, to je z izjavo, da govori italijanski in slovenski, naj prošnji predloži tudi izpričevalno listino (atto notorio), ki jo napravi s štirimi pričami ali na sodišču (preturi) ali pa na županstvu na kolka prostem papirju.
Tisti, ld bivajo kot begunci v Trstujjibi radi optirali, dobijo tozadevne tiskovine na županstvu ali pri kakšnem u-radu, ki je bil v ta namen u-stanovljen. Za še točnejša pojasnila naj se obrnejo na pisarno Slovenske dern. zveze za STO v#ulici Machiavelli štv. 22.
Vse listine za optiranje so kolka proste^
Tito - nai
Članek, ki smo ga pod zgor« njim naslovom priobčili v zadnji številki, izpopolnjujemo še z ne« katerimi podatki;
Uradno poročilo CK KPJ o iz« ključitvi vodilnih komunistov Hebranga in Žujeviča iz partije pravi, da je Hebrang bil izobčen, »zaradi šovinističnih (nacionali« stičnih) nastopov«, ker je »s svo« jim škodljivim delovanjem netil šovinizem«; ker je »med vojno uganjal šovinistično politiko.«
Sreten Žujevič je bil vržen iz partije, »ker je v številnih pri« merih pokazal šovinistično ravna« nje, in to posebno v gospodarskih vprašanjih in imel nacionalističen odnos do republike«. Zaradi teh »nacionalističnih« grehov sta bila celo stara partijca Hebrang in Žujevič proglašena za »izdajalca, za orodje razrednega sovražnika, za sovražnika partije in države«. Njuno izključitev je zahteval Ti« to kot sekretar partije, kar je go« tovo slab dokaz za njegov »nacio« nalizem« ...
V	©dgovoru na očitke bolgar« skih komunistov, da so Tito fn njegovi postali nacionalisti, piše glasilo CK KPJ takole;
»Bolgarski voditelji se lotevajo čudnega posla, da bi bolgarskemu ljudstvu prikazali, da gospodari v Jugoslaviji peščica nacionali« stov, ki jih podpirata KPJ in ljudstvo... Bolgarski tovariši ob« dolžujejo naš Centralni komite nacionalizma .. . Kako je mogoče obdolževati nacionalizma partijo in vodstvo, ki sta tako rešila na« rodno vprašanje v svoji mnogo« narodni državi, kakor je to narc« dila naša partija... ko je CK, zlasti pa tovariš Tito pokazal to« liko internacionalizma .. . med vojno kakor tudi po vojni ... Ali kdo... od voditeljev KPJ preha« ja na linije nacionalizma ... ve« likosrbske, hrvatske, slovenske buržoazije? Ali vlečejo državo v nacionalni kapitalizem? Naciona« ližem voditeljev KPJ so si izmi« slili v zadnjem trenutku, ”ko so ti odklonili, da bi sedli na zatožno klop Informbiroja.«
»Osvobodilna fronta« Slovenije
— ki trdi, da ni komunistična, temveč vsenarodna organizacija,
— je na obsodbo Kominforma odgovorila z resolucijo, v kateri pravi:
»Patriotizem in ljubezen do no« ve Jugoslavije ni in ne more biti noben .. . nacionalizem, ker ... je ljudstvo nove Jugoslavije častno izvršilo in izvršuje internacionali* stične obveznosti. ..«
»Ljudska pr&vica«, uradno gla« silo Komunistične partije Slove* nije, so 5. julija užaljeno huduje:
»Ali je sploh mogoče, da nam po 1,700.000 žrtvah, ki smo jih dali v boju proti fašizmu. .. oči« tajo nacionalistično omejenost in to prav nam, ki smo nudili toliko neposredne pomoči vsem sosed« ni m narodom?«
Vodilni bolgarski komunist Červonkov in madžarski Tito Ra« koszy »ta tudi obdolžila jugoslo« vansko partijo nacionalizma. CK KPJ pravi v odgovoru na njune napade, da pomenijo; »sramotenje ideje internacionalizma, oprariče« vanje izdajstva nacionalne neod«
Odionjo giu
O oglejskih patriarhih ugotovi« mo aamo ono : bili so so*fevdniki aemških cesarjev in ti ao jih tudi imenovali, čeprav jih je volil ka» pitelj: radi tega so bili vsi (do 1. 1250) nemškega porekla. O pleni« »tvu XIII. stol. lahko mirno trdi« mo, da je bilo tuje, t. j. gotško langobardsko, frankovsko in nem« »ko (Salvatorelli). Dalje lahko tr« dimo, da se v patriarhatu ni go« vorilo italijansko. Uradni jezik je bila latinščina, plemstvo je poleg furlanščinc govorilo pretež« no nemški, ljudstvo pa je govo« rilo slovenski in furlanski.
Zanimiva ustanova patriarhata je bil »parlament« (po nemškem vzoru), ki jo bil sestavljen iz pre«
lionalisi ?
visnosti in lakajstva nacionalne buržoazije v odnosu do Hitlerjev« skih imperialistov.«
Tovariš Babič, tržaški Tito, s«, suma nacionalizma otepa takole:
»Borba našega ljudstva se Jfe stalno vodila... v duhu pravega internacionalizma .. . Ohranitev italijansko«slovenskega demokra« tičnega gibanja v Trstu, ki se je kovalo v tem duhu internacional lizma, predstavlja temeljno nalo« go, ki se postavlja delovnim mno« žicam . .. Dilema: za Beograd ali za Moskvo ni v interesu Tržača« nov, pač pa (v interesu) imperia« lizma in nacionalizma«.
Okrožni komite KP za Istro pravi, da bi vsak poudarek nacio« nalne linije pri sedanjih dogod« kih v Jugoslaviji vodil tržaško komunistično partijo »nujno na pozicije nacionalizma«, s čimer bi se linije te partije »identificirale z linijo najbolj reakcionarnih in imperialističnih sil.«
»Osvobodilna fronta« za Trža« ško ozemlje odločno obsoja po« skuse tistih, ki bi v sedanjem po« ložaju v Jugoslaviji radi videli poskus za preusmeritev v nacio« nalno smer in pravi, da ti ele« menti »izrabljajo ta dogodek za razpihovanje šovinizma in razbi« janja enotnosti slovenskega ljud« stva.«
Slovenski in jugoslovanski ko« munizem se, kakor vidimo, še no« benega očitka ni tako odločno in vztrajno branil, kakor se brani celo ugibanj, da bi v ozadju se« danjih dogodkov v Titovini uteg« nili biti kaki nacionalni nagibi.
Ali more pameten človek tudi le za trenutek misliti, da bi bil Tito res postal — nacionalist?
f	VirgilijŠček
Dne 9. t. m. je v Ljubljani umrl na težki operaciji g. Virgilij Šček, ki je bil v obdobju med o« bema svetovnima vojnama ena najbolj vidnih osebnosti na Pri« morskem. Zlasti v prvem deset« letju po prvi svetovni vojni je bilo njegovo delovanje zelo raz« gibano in mnogostransko.
Pokojni se je rodil 1. jan. 1889 v Trstu, kjer je bil njegov oče za« poslen kot strojnik pri železnic*. Pozneje se je družina preselila v Gorico, kjer je Virgilij obiskoval srednje šole. Po končani realki je odšel na tehniko v Gradec in se je vpisal v Slov. kat. akad. dru« štvo »Zarja«. Po enem letu je pa preokrenil svojo življenjsko pot: napravil je maturo na gimnaziji in stopil v goriško bogoslovje. Dne 7. julija 1914. je bil posve« čen v mašnika in je služboval po« tem kot kaplan pri Sv. Ivanu, Sta« rem sv. Antonu in v Lokvi. Koj od začetka se je posvetil javnemu delu. Ker je bil zelo bister, odlo« čen in delaven, si je priboril velik ugled. Zato je bil 1. 1921. pri pr« vih povojnih volitvah v Italiji iz« voljen v rimski parlament. Pri drugih volitvah v rimsko zborni« co 1. 1924. ni več kandidiral, ker sv. stolica radi spora z italijansko vlado ni rada videla, da bi bili duhovniki državni poslanci. G. šček se pa ni vrnil v dušnopastir«
dal monii...
latov, plemičev in zastopnikov občin. V tem času niso imeli par« lamentov v nobeni italijanski pokrajini (Czdrnig), med' tem ko so slične ustanove med Slovani minilo starejše.
Papež Evgen IV. je pomagal Benečanom do oblasti nad pa« triarhatom tako, da je imenoval benečanskega sopotnika Ludvika III. Saramptf Mezzarotta za pa« triarha. Ta je prodal Benečanom suvereniteto nad patrirhatom za osebno rento 5000 dukatov, letno. Šele odslej začenja večja infil« tracija Benečanov v videmsko Furlanijo, toda omejena jc na mesta, v vasi ne sega. Sedaj se tudi začenja uvajati italijanščina.
sko službo, ampak je ostal v Go«
rici, kjer je kot tajnik Kat. tiskov«
nega društva vodil novo ustanov«
ljeno Katoliško tiskarno in izda«
jal »Mali list« za Tržaško. Šele
1. 1927. je radi nesoglasij s pokoj«
nim nadškofom Sedejem zapustil
Gorico in kot tržaški duhovnik
odšel v tržaško škofijo, kjer je
•
postal župni upravitelj v Avberju na Krasu. Tam je ostal do 1. 1939, ko je stopil v pokoj in se preselil v Lokev, kjer je živel do svojega odhoda v ljubljansko bolnišnico, kjer ga je doletela smrt.
Ranjki je bil izredno nadarjen
KULTURA rQ
Dijaška akademija v Podgori
Slovenska dijaška mladina goriških srednjih šol, ki je preteklo nedeljo priredila krasno uspelo akademijo v Gorici, bo to prireditev ponovila z rahlo spremenjenim programom v Podgori v dvorani »Bregant« prihodnjo nedeljo 18. t. m. ob štirih popoldne. Vstop prost, sprejemali se bodo le prostovoljni darovi za kritje stroškov in za nabavo knjig revnim dijakom.
Koncert slov* osnovnih šol
4. julija je bil v rojanski telo« vadnici zaključni nastop naše osnovnošolske mladine. Tedaj smo spoznali, kaj vse premore naša šola. ki v nepotvorjenem narod« nem duhu vzgaja novi rod k vzvišenim ciljem lepote, ljubezni in resnice.
Naša šola nadaljuje svetlo' iz« ročilo naših dedov. 'Našo besedo vliva v mlada srca, ki jo s pesmi« jo oznanjajo svetu. Narodna in umetna pesem je tako privrela iz drhtečih grl naših najmlajših z umetniško dovr.enostjo in veli« kim glasbenim občutkom. Naj« težje disonančne Tomčeve polifo« nije (»Jaz pa vrtec bom kopala«, »Vesela sem svojo mladosti«, »Sonce čez hribček gre«, »Rasti, rasti, rožmarin«, »Uspavanka«), Tajčcvičevo »Delengi, delengu« tn Adamičevo »Zaklala žena raco« nam je predvajal zares vzorno dekliški zbor škedenjske osnovne šole pod vodstvom komponista Ivana Grbca. S posebno ubrano« stjo so zapeli učenci Šentjakob« ske šole pod vodstvom učiteljice Alojzije Verbiceve venček narod« nih pesmi (»Bog je ustvaril zemljico«, »Na Gorenjskem jc flct« no«. »Moj očka ima konjička dva«, »Sijaj, sijaj sončece«, »Na planincah luštno biti« in »Slišala sem ptičke peti«) in vrsto umet« nih pesmi (Hladnik: »Na zejeni gori«, Kramolc: »Polževa snubi« tev« in »Doli v kraju«, Jenko: »Tiha luna«). Lepo sta se uvelja« vila solista Marcel Požarel iz IV. razreda in Marij Jakec izi I. raz* reda. Privlačno točko sporeda so nam nudili otroci prvega razreda svetoivanske šole, ki so pod vod« stvom sošolca Nela Piščanca zapeli Adamičevo »Tam gori za na«
ki pa izpodriva samo latinščino in nemščino, nikakor pa ne govo« ricc ljudstva, t. j. slovenščine in furlanščine.
*	* *
Pokneženo grofijo Goriško so 1. 1031. vladali Eppsteiner«ji in od 1. 1090 — 1500 Lurnagan*i. Ko so ti izumrli so grofijo podedovali Habsburžani. Benečani so pod pretvezo dednih pravic pokra.ii« no® okupirali za kratko dobo (1508). Uradni jezik v tej pokra« jini je bila nemščina, ljudstvo pa
je povsod govorilo slovenski in šele kasneje so se Slovenci v Fur« laniji pofurlanili, kajti prvotno se je furlanščina govorila le v posameznih vaseh, kot n. pr? v Romansu, Ogleju itd.
Czornig in Morelli trdita, da jc meščanstvo v - Gorici govorilo nemško, poleg tega se je v mestu
in sposoben mož. Duhovit in poln pobud je bil prikupen govornik in zelo spreten novinar. Telesno je bil pa šibak in je skoro vse življe« nje bolehal. Ta nadloga ga je za« grenila in zrahljala njegov že itak ne preveč krepki značaj. Zato je bil, žal, tudi on med tistimi, ki jih je zavedla OF. V tej zmoti je zadnja leta robotil pri »Primor« skem dnevniku« in dosegel, da ga je to komunistično glasilo v po« ročilu o njegovi smrti proglasilo za »tovariša« Virgila Sčeka. Naj se spočije v domači zemlji, katero je iskreno ljubil!
šo vasjo« in narodni »Moj očka ima konjička dva« ter »Škrjanček poje, žvrgoli«. Učitelj Nazarij Križman nam je predstavil deški zbor osnovne šole v Rojanu, ki je zapel narodne »Drežniška«, »Zi« ma odhaja«, »Izidor ovčice pasel«, »Slovenski smo fantje« in »Prav vesel iz šole grem«, nato še Križ« manovo »Na počitnice«, Tomče« vo »Vrabčeva« in Volaričevo »Staršev sem slovenskih sin«. Zbor ni nastopil polnoštevilno, kar je bilo precej v škodo njegovi samozavesti in skladnosti.
Rogat pevski spored je organi« zator inž. Kregar spretno preple« tel z vzornimi deklamacijami, ki jih moramo na vsak način orne« niti zaradi javnosti in pravilnosti izreke ter načina podajanja slo« venske besede s strani tržaške mladine.
Za pestrost sporeda so poskr« beli še Posega Flavij (IV. razred pri Sv. Ivanu), ki je z lepim gla« som zapel kuplet »Dimnikar« in harmonikarja Kovačič Jušt in Franko Blokar, oba iz IV. razre« da pri Sv. Ivanu, ki sta zaigrala nekaj narodnih pesmi in Schu« bertovo »Ave Maria«,' Koncert pomeni velik uspeh za naše mlade. Čestitke navzočih tujih gostov so važno priznanje našim -šolnikom za njihova kulturna prizadevanja.
Lepa slovenska prireditev
V	nedeljo 11. t. m. so priredile gori.ške srednje šole, in sicer višja in nižja gimnazija, učitelji« šče in strokovna šola za zaklju« ček šolskega leta akademijo, s ka« tero so prikazale uspehe, ki so bili to leto doseženi v omenjenih šolah. Prireditev, ki je bila ob 10. uri na Travniku, in sicer v pro« storiii kino«dvorani, se jc spreme« nila v pomembno slovensko pro« slavo, na katero se je zbralo več kot 2000 ljudi, :ki po pozorno sle« dili sporedu in od točke do točke nagrajevali izvajalce s prizna« njem. Spored je bil zelo pester, toda največje zanimanje je vzbu« jal dvoglasni dekliški pevski zbor, ki je pod spretno roko pevovodje Renerja izvajal tri slovenske na« rodne, tri slovenske umetne in eno rusko narodno pesem. Posre« čeno je bilo izvajanje Gerbičeve umetno pesmi »Bučelar«, katero je moral zbor ponoviti. Ponoviti so morali tudi narodno »Večerni zvon«.
Od preštevilnih deklamaciji so bile dobro pripravljene Županči« čeva zborna :	» Zlata ptička« ,
St. Kosovela »Balada« in zlasti
govorilo po slovensko in furlansko (v predmestju Pod turnom — »Paturn«), Do 1. 1600 italijanščina ni bila v rabi. Pretežno število vasi goriške grofije nosi sloven« ška imena, dalje tudi nemška in le majhen del furlanska ali itali« janska.	•
Primož Trubar je pobegnil 1. 1540 iz Ljubljane v Trst, kjer je postal dvorni kaplan škofa Bo« noma in oficielni slovenski pridi« g ar. Pridigoval je tudi v Gorici. Škof Bonomo je 1. 1523. razlagal svojim klerikom »Paraphrasc« Erazma Rotterdamskega v nem« škem, laškem in slovenskem je« ziku.
L. 1601. je prišel v Devin fra Gregorio ,Alesia iz Piemonta. Tu se je naučil slovenščine in 1. 1607. je izdal v Vidmu: Vocabolario Italijano e Schiavo. Slovenščine
Tonklijeve »Štiri pesmi dvajsetih let«. Ob tej priliki ocenimo Tonklijeve še neobjavljene štiri pes« mi zelo povoljno. Pesmi so polne življenja. Zdi sc, da je štiri ča« sovna razdobja od 1928 do 1948 slovenski narod doživel v Tonkli« jevi izbrani besedi. Misli so lepo podane, snov pa je našla v pesni« kovi besedi izredno čutečega moj« stra.
V kratkem odmoru, ki je bil med prvim in drugim delom pred« stave, je ravnatelj slovenskih srednjih šol prof. Nemec nagradil najboljše dijake s slovenskimi knjigami.
V drugem delu sporeda so di« jaki vprizorili Golijevo: »Gorsko bajko« v dveh prizorih. Dobro sta izvajala bratec in sestrica, to« da največ priznanja je pravilno žela sedemčlanska baletna skupi« na, katero je vodibi Bratuževa z izvajanjem klasičnega baleta v slovenski interpretaciji.
Pri izredno lepi prireditvi so pokazali goriški Slovenci s svojo udeležbo in s svojim pravilnim pojmovanjem umetnosti tisto do« vršeno narodno vzgojo, ki so jo razne raznarodovalne težnje za« man uničevale.	dr.	S.	T.
ATENTAT NA TOGLIATTIJA
Atentat na Togliattija
Kakor že na drugem mestu kratko poročamo, je bil na ital. komunističnega voditelja To« gliattija izvršen atentat. Ko je komunistični prvak v sredo 14. t-m. okrog 11 ure dopoldne zapu« ščal pri -stranskih vratih poslan« sko zbornico (Montecitorio), se mu je približal neznanec in od« dal na njega iz velike pištole 4 strele. Trije so zadeli in Togliatti se je onesveščen zgrudil na tla. Odnesli so ga najprej V* zasilno ambulanco v palači poslanske zbornice, kmalu potem pa na po« likliniko, kjer so mu izvlekli krogle in mu napravili transfuzi« jo krvi. Njegovo stanje je težko, vendar gre na bolje in je izven smrtne nevarnosti.
Dogodek je pretresel vso jav« nost. Komunisti so ga hoteli izko« ristiti v svoje politične namene. Zahtevali so odstop vlade in pro« glasili 24 urno generalno stavko. Ponekod je prišlo do izgredov in je bilo pri spopadih ubitih in ra« njenih več oseb. Vlada je nasto« pila odločno in se ji je posrečilo vzpostaviti red in mir. Tudi ge« neralna stavka, ki pa ni bila po« polna, — v Gorici se za njo skoro ni vedelo — je mirno končala.
Atentator je 25 letni Dominik Pallante, vpisan kot pravnik na univerzi v Kataniji na Siciliji, bi« vajoč v Randazzo. Izjavil je, da jc hotel ubiti Togliattija, ker je uničil Italijo	in	je	kriv	poboja
toliko Italijanov	v	spomladi	1.
1945. Atentat	je	zamislil	sam	in
nima sokrivcev.
Atentat na komunističnega vo« ditelja odločno obsojamo, ker kot demokratje obsojamo vsako na« silje.	| ;
ŠIRITE „ DEMOKRACIJO“
se je naučil od sina devinskega gospodarja della Torre.
L. 1606. so bili izgnani Jezuiti iz Benetk. Preselili so se najprej v Graz (Gradec) nato pa v Go« rico, kjer so odprli šolski zavod, v katerega so pritegnili mladež iz Benečije, beneške Furlanije in mnogo svojih bivših učencev iz Benetk. Radi teh učencev so uvedli italijanski učni jezik. Po« lagoma so tem učencem sledile v Gorico njihove družine in tako se je z jezuitskim zavodom poja« vila italijanščina.
Za vlade Marije Terezije so poklicali v Gorico mnogo predil« ničarjev iz Francije in iz Beneči« je. G. Guchni piše, da je štela Gorica 9026 duš, od teh je bilo 2500 prcdilničarjev, ki jih ozna« čuje; »una ciurma di Veneti ozio« si e famelici che rende malsicure
Ob robu
Brat župni prosvetar
(„Tovarišn“ Pahorju za govor, ki ga je imel v Mačkovljah 4. t. m.)
Sokolske družine so razvijale svoje prapore. Mnogim je k um m val kralj, ki ga je večkrat zastos pat polkovnik Mihajlovič. Še pomniš, brat, kdo je dajal pobu; do za razvitja in kdo je nestrpno rohnel nad mlačnimi izvrševalci župnega »plana«!? Nisi pa še mo; gel pozabiti sončnih dni v sokol: skih poletnih taborih ob Savinji in nisi mogel pozabiti še mnogo slič-. nega, kajti dosti je še ljudi živih, ki pomnijo vznesene in zanosne besede brata župnega prosvetarja Saj jih tudi ti niso pozabili, tvoje besede pričajo o tem, le, da so danes prikrojene za druge prilike in okoliščine — ali v tvojem not vem izrazju — za druge pozicije.
Gotovo hraniš »Župni Vestnik« in bi nam po njem lahko osvežil spomin na marsikaj, kar si nek; daj izgovoril in napisal. Kako so ~',une n. pr. te besede: »...stot vanskoiitalijansko bratstvo ni sa» mo frazp, m samo puhla beseda, nego je globoko zasidrano v na« šem preprostem in zdravem ljud« stvu . .. « V katerem nagovoru pred sokolsko vrsto si že to iz« rekel? Seveda tedaj je bilo mlšljet no drugo bratstvo. Tudi to smo od tebe že slišali:	»Tovariši in
tovarišice to bratstvo je naša alfa in omega vsega našega ob= stoja, vse naše borbe in vse naše bodočnosti«. Ne vem, na kakem zboru sem to od tebe slišal, vem pa, da si tedaj nagovarjal: »brat« je in sestre«.
Dolgo je že od tega, brat župni prosvetar, tako dolgo, da si nam v Mačkovljah s starimi besedami prikrojil nov govor. Kak govor? Sklepaj sam: »...Ali si za Tita sli si za Stalina«. Naš odgovor je: »Mi smo za Stalina«. Torej proti Titu! Kajne da! Sedaj pa sledi cvetka »... na ta odgovor si dejal: »Torej si proti Titu, in boš rekel, da je Tito izdajalec. ..« naša pamet bo odgovorila, da to ne more biti«. Meni se je pamet skoro skisala ob tej cvetki. Kdo je tu izdajalec in kdo je izdani? Cankar bi tu rekel: » ... in, če tisti, ki ni tisti, dasi je. .. o ubot ga človeška logika!« in »samega hudiča je ukanil«. V isti sapi pa nadaljuješ: »In tovariši, ki ste v Buchenwaldu in v Rawensbriicku in drugih taboriščih trpeli in hre< peneli po svoji domovini, kako se boste vi izrekli? »Povej mi, brat, zakaj ne vprašaš Branka Diehla et Co., za kaj in kako so umirali.
Prepričan si »da bomo najbolje ustregli Stalinu... če bomo skr« beli, da bomo ostali na svojih pozicijah...« Spominjaš me brat, one zgodbe z dvemi stoti. — Svo« ječasna pozicija je bilo integralno jugoslovenarstvo, nato panslmdt zem, danes slov anskodt ali jensko bratstvo, jutri morda italijansko bratstvo in končno preostane morda le še kaka pozicija.
Slabo si tehtal, brat, besede in v megli, ki se razvija med vami si zašel. Naj te tvoja pot ne pet
le strade, le case c le campagne«.
Da je bil pretežni del Goriča* nov Slovencev, nam dokazujej« slovenski priimki. Za največji go* riški trg Travnik, še danes niso niti Furlani niti Italijani našli odgovarjajočega tujega imena, čeprav je kot Travnik označen v nekem dokumentu že 1. 1526. zato ga tudi oni še danes imenujejo Travnik (Traunig).
Novejša zgodovina nam pove, da smo se obupno branili pogina in se borili za svoj obstanek. Ta boj ni bil neuspešen, kajti ohra« nili smo se vzdolž langobardskih meja (limes). Ne samo ohranili, ampak tudi izgradili svojo kulturo na nerazrušnih stebrih. To nam je zagotovilo našega nadaljnjega obstoja in razvoja, ki ga mora upoštevati vsak trezno misleči. Narod je dokazal, da noče iz« umreti!	—n —t
MJesfi s ^Lc^oš kegxi
Ije med brezdomce in izobčence. Kanal iz Trbovelj preko Srbije v Trst je res en sam, čeprav je bil čudovito ovinkast.
»V tem (ne—) smislu pojdite danes s tega tabora in širite mi: sel bratstva in mirnega razsojanja položaja, kajti naša zvezda (ka* tera? sedanja peterokraka in rde* ča, ali nekdanja zvezda Karador= devičev) nas ne bo zapustila. Pod praporom O F, pod praporom SIAU pridemo prav gotovo do zmage.«
Rečem ti, brat, tudi te tvoje besede so v marsikaterem sporni: nu vtisnjene še iz časov, ko si se zavzemal za drugo zvezdo in za drugi prapor. Toda pozicije so bi: le takrat drugačne in nihče ni skrunil bratstva, o katerem si ti \ edno rad govoril, najmanj pa na tako prostaški način kot so skru: nili tvoje novo bratstvo v Mač: kovljah.
Ne nameri, samo to premisli pri sebi: kedaj si bil iskren? — nekdaj? — sedaj? ali morda šele prihodnjič?	Brat
Zanimivosti
Beg iz Češkoslovaške
Eden najbolj znanih češkoslova« ških novinarjev in bivši glavni urednik dnevnika »Svobodne Noj viny« Ferdinand Peroutka je po« begnil iz Češkoslovaške in skup« no s svojo ženo prispel v Veliko Britanijo. Peroutka je pisec več znanih političnih knjig in osebni prijatelj pokojnega Tomaža M a« saryka.
Po istih vesteh sta pribežala na zahodno področje v Nemčiji biv* ši češkoslovaški minister za prej hrano Vaclav Maver — ki je od« stopiL ob komunističnem udaru februarja meseca — ter bivši po« slanec in predsednik češkega So« kola dr. Antonin Hrebik.
Kako se oskrbuje Berlin
• Dne 12. t. m. so ameriška letala prevozila rekordno količino do« bav za Berlin. V 24. urah so pre« peljala 1249 ton raznega blaga. V istem času je pristalo na letali« šču v Gatowu 192 britanskih letal.
Nadalje poročajo, da bodo leta« la vračajoča se iz Berlina, vkrcala po 240 potnikov, od 4000 Nem« cev, ki so ostali na britanskem področju v Berlinu zaradi sovjet« ske zapore. Ti Nemci so iz zahod« nih nemških področij. Podtajnik britanskega zunanjega ministrstva Christopher Mayhew je izjavil v spodnji zbornici, da bo vlada skušala prepeljati starčke in bolnike iz Berlina na zahodna področja Nemčije. Zadevni predlog je stavil neki laburistični poslanec, ki je omenil, da bi te osebe lahko prevažala letala, ko se prazna vračajo iz Berlina.
Boji v Palestini
Trans jordansko obrambno mi« nistrstvo je objavilo, da je topništvo Arabske legije streljalo na nekatera področja Jeruzalema ter povzročilo Židom težke izgube. S topniškim ognjem so napadli tudi židovsko naselje Kalonia na cesti Jeruzalem « Tel Aviv. Poro« čilo nadalje pravi, da so trans« jordanske čete zasedle Seim Sar« rif vzhodno od Lydde, ki so ga nedavno zasedli Židi. Skupina le« gijonarjev je zasedla tudi vas Girnzu v bližini Latruna,
Ne znajo in ne morejo
Iz New Yorka poročajo, da so izvedeli iz popolnoma zanesljivih krogov o sovjetskih pripravah za ponovno uvedbo racionalizacije živil in nekaterih drugih važnih potrebščin. Pravijo, da ta ukrep ni posledica pomanjkanja. Racionali* zacijo bodo uvedli v avgustu baje zaradi tega, ker dosedanji sovjet« ski sistem ne zmore pravilne raz« delitve med delavce lin kmete.
 ,
Kdor daruje »Dobrodelnemu društvu** v Gorici, Riva Piaz-zutta 18/1, pomaga revnim in potrebnim, hi iim je življenje težko in včasih tudi obupno.
i...	_________________________
Ob koncu šolskega leta
Radi preobilice gradiva se je članek nekoliko zakasnil, kar naj nam čitatelji oproste. (Op. ur.)
1200 dijakov slovenskih sred«
I njih šol v Trstu je zaključilo šol« sko delo. Kljub razpršenosti po« i sameznih zavodov po raznih delih mesta, kljub neprimernim in ne« katerim higijenično nemogočim prostorom, kljub oviram nekate« rih oblasti in kljub očitni kljubo« valnosti komunističnih monopol« cev, je slovenska srednja šola sto« rila zopet krepak korak naprej.
Redko je v današnjih razmerah, kje na svetu šola, ki bi se morala boriti s tolikšnimi težavami. Ita« j lijanski učni načrt ne vedno po« j srečeno retuširan z osrednjim predvojnim slovenskim šolskim ustrojem, ki se jc med obema voj« nama zavidno razrastel v mogoč« no predvseučiliško pripravo, je še vedno breme, ki ovira solidnejše i osvajanje in poglabljanje učne tvarine. Učiteljski zbor sloven« skih srednjih šol v Trstu je v glavnem kakovostno na višini, v j mnogih slučajih celo prekaša po«
; vprečje, vendar boluje na pomanj« j kanju tesnejše medsebojne pove« i zanosti in se seveda bori s števil« nimi začetniškimi težavami. Glav« na ovira je tudi popolna material« j na negotovost večine članov uči«
; teljskega zbora. SDZ se vztrajno \ bori za ugodno rešitev ne samo \ splošnega slovenskega šolskega j vprašanja na tem ozemlju, pač pa tudi za osamosvojitev ter mate« rialno zavarovanje profesorjev. 1200 dijakov slovenskih sred«
I njih šol je letos dostojno prosla« j vilo zaključek šolskega leta, kar
i smo že poročali.
I
! Slovenska javnost čuti prijetno dolžnost zahvaliti se v imenu vseh resnično demokratičnih Slovencev STO=ja celotnemu profesorskemu : zboru slovenskih .srednjih šol v Trstu za ves trud' in požrtvoval« nost, ki so ga njegovi člani v za« ključenem šolskem letu izkazovali našemu dijaštvu! Zopet so oja« j čili vrste slovenskega izobražen« stva v Trstu in okrepili mlado slovensko svobodno kulturo, ki raste in se razvija pod starimi in novimi ruševinami raznih nasilni« ških izmov. Naj živi svobodna in demokratična slovenska šola v Trstu!
Prepir pod skupno steho
»Primorski dnevnik« in »Lavo« ratore«, oba komunistična dnev« nika sta postala dvojezična. Prvi objavlja tudi italijanske izjave, drugi pa tudi slovenske. Gre ža izjave za Tita proti Stalinu in obratno. Skregana »fratelanca«...
Slovencem v Ameriki
»Slovensko dobrodelno dru« štvo« v Trstu, via Machiavelli 22/11 je edina pravno obstoječa dobrodelna ustanova. '
Edino pomoč prejemamo ,od domačinov, toda velikemu številu beguncev in domačih siromakov ne moremo zadostno pomagati, dijakom ne moremo nuditi pomo« či, ki so jrt potrebni, brezdomcem ! ne moremo nuditi toplega kosila.
I Dragi bratje, ki živite v Arne« j riki! Obračamo sc na vas, ki vas je usoda pregnala iz domače grude in ki poznate potrebo, da v teh težkih dneh priskočite na pomoč ter nam naravnost na naš naslov pošiljate prispevke v denarju, oblekah, ponošenem perilu in o« buvalu; kakorkoli vam je pač mo« gočc. Za vse vam bomo iz srca hvaležni.
Ameriški Slovenci !
Podprite napore Slovenskega do« brodelncga društva v Trstu 1 Prispevajte za namene »Sloven« skega dobrodelnega društva« v denarju in blagu !
Protest zvezne zbornice za delo
Dne 30. junija je »Messaggero Veneto« prinesel vest, da je ZVU z ukazom štv. 286 uvedla spre« membe v sestavi upravnega od« bora avtonomnega zavoda za ljudske hiše in sicer tako, da so iz odbora izključeni zastopniki najemnikov « stanovalcev. V7 zve« zi s tem sporoča zvezna zbornica za delo, da je vložila protest pri pristojnih oblasteh in zahtevala, da se ukaz štv. 286 prekliče in zo« pet uvede navado, da se imenu« jejo v upravni odbor ljudskih hiš : tudi zastopniki najemnikov « sta« novalcev.
Nabrežina
Šolska prireditev in razstava
V napredku našega ljudskošol« skega udejstvovanja moramo be« ležiti razveseljiv pojav. Lepo uspela igrica: »V kraljestvu palč« kov«, ki so jo naši mali »igralci« dvakrat priredili, je — zaradi do. vršenih priprav in lepe izvedbe —
j žela od navzočega občinstva pri« j srčno odobravanje in vsestransko j pohvalo. — Razstavi na strokov« j ni šoli je sledila dne 29. junija razstava na tukajšnji osnovni' šo« j li. -Ob pogledu na izdelke smo se prcprčali, da s8 se otroci in uči«
| teljstvo na razstavo dobro pri«
|
j pravili. Razstavili so deška in dekliška ročna dela; posebno n c« kateri izdelki dekliških ročnih del so bili zelo dovršeni. Obisk j razstave je nagradil male priredi« \ telje s pohvalo in odobravanjem vseh staršev in drugih obiskoval« i cev. Tistim, ki se trudijo za na« | predek naših otrok, se za njihovo i skrb toplo zahvaljujemo in jih i vzpodbujamo k nadaljnjemu i delu.	Mati.
Razstava
V »Javni čitalnici« v ulici Tren« to štev. 2 so otvorili fotografično razstavo pod naslovom: »Ženska moda v Veliki Britaniji«. Na
Nov poveljnik karabinerjev
V7 sredo 14. t. m. je prevzel me« sto področnega poveljnika kara« binerjev v Gorici g. major Bovio Sabino, ki prihaja iz Benetk na mesto g. polkovnika De Michcli« ja, ki je bil pred kratkim povi« šan in premeščen v Turin.
i
| Javna dela
V mesecu maju in juniju je j tehnični urad v Gorici (Ufficio i del Gcnio Civile) oddal 94 raznih javnih del za skupni znesek 860.400.000 lir. Med najvažnejša taka dela spada zgraditev 63 no« vih hiš v goriški pokrajini, v ka« terih bo dobilo stanovanje 378 družin.
Zaključek šolskega leta na slov. osnovnih šolah
Na vseh osnovnih šolah s slo« venskim učnim jezikom goriške« ga in doberdohškega okraja sc je zaključilo šolsko leto v soboto 10. t. m. Zaključna slovesnost je imela na dnevnem redu povsod sv. mašo, govor in ponekod tudi prireditev in obdarovanje najbolj- j ših učencev. Izpričevala se še niso razdelila, ker še ni iz Rima toza« devnih tiskovin. Starši in učenci naj imajo v tem oziru še malo potrpljenja: spričevala bodo prav gptovo izstavljena tekom počit« nic. Uspeh je na vseh šolah zado« voljiv in na mnogih celo hvale« vreden. Vidi sc, da se starši ln
razstavi je razobešenih 73 foto« graf i j najnovejših ženskih mode« lov, ki so jih pripravile london« ske tvrdke. Razstava je odprta vsak dan od 10 do 16 ure in od 36 do 23. ure. Vstop je prost.
Rodoljub iz Trsta nam piše:
Trst, 14. julija 1948 Svobodno tržaško ozemlje se je dne 13. julija 1948 pridružilo ostalim	šestnajstim	evropskim
državam, ki menijo, da ni mogo« če izvajati politiko večnih stavk brez ameriškega žita.
Vsakemu pravemu tržaškemu državljanu je od ponosa zaigralo srce, kajti ta akt velike državni« ške sposobnosti — je prvi znak res samostojne politike.
S tem državnim aktom se je postavila naša tržaška država ob bok drugim evropskim velesilam. Sicer je pa treba pribiti, da »Svo« bodno tržaško ozemlje« ni naj« manjša celina. Če se postaviš na njeno zemljepisno središče, ki je tam nekje okoli Opčin, lahko u« gotoviš, da sega tržaška država od sončnega vzhoda pa vse do sončnega zahoda. Navzgor jo omejuje le nebo, od spodaj pa fojbe. Kdor je le malo nepristran« ski, mora priznati da naša država v tem pogledu ne zaostaja za Sovjetsko zvezo ah Kitajsko. Go« tovo je tudi, da Tržačani ljubimo svojo državo in jo bomo branili z v šemi miroljubnimi sredstvi. Ni res, kar je: dejal nekoč neki Anglež, da pri nas ni razvite dr« ; žavljanske zavesti — in prav ta« j ko niso resnične vesti, da hoče« : mo Tržačani z orožjem prisiliti Italijo, da nas priključi svojemu ozemlju.
Tudi v notranjem političnem življenju države opažamo velik napredek. Takoj po . izbruhu spo« ra med sosedovim Titom in Kre« | meljevim Jožetom sem podal j kratek seznam ljudskih političnih prerokovanj. Menim, da sem s j tem ekspozejem doprinesel dokaz j o politični zrelosti tržaških naro« dov.
Že takrat sem povedal, da bo vprašanje naše države takoj od« stranjeno, ko nas bodo bližnji in daljnji sosedje manj vprašujoče
in da jim starši svoje otroke tudi za naprej lahko z mirno vestjo in polnim zaupanjem izroče.
V mestu samem so se izkazali za najsposobnejše:
Kleindienst Ksaverij, Kacin Mar* jeta, Kogoj Magda, Komac Lu« cija, Plezzani Helena, Vidrih Ana, Leban Sergij, Sfiligoj Maj« da, Šuligoj Albina, Skočir Terezija Marija, Vidmar Marija, Grudina Ivanka, Brumat Irena, Rijavec Ida, Lupine Darij, Susič Ermidij, Budihna Ana Marija. Cotič Ro« man, Lutman Mitja, Furlan Luci* jana. Tudi po vaseh je marsika* teri zelo priden. Mnogi so šli na srednjo šolo, skoro vsi ostali, ki so dovršili 5. razred, bodo pa obiskovali strokovno šolo.
Mladina le drži se lepega nauka našega Vodnika, ki poje:
. . . « Jablane, hruške in druge cepe,
cepi v mladosti za stare zobe!
Vsej naši osnovnošolski mladi* ni želimo prav vesele počitnice; staršem pa priporočamo, naj v tem času nanje skrbno pazijo, da nam jih bodo jeseni vrnili zdra« ve, voljne in nepokvarjene v nadaljnji, vedno boljši napredek in vzgojo.
Podgora (Nova maša)
Na praznik sv. Petra in Pavla I jc daroval pri nas svojo prvo sv. daritev g. novomašnik Anton Prinčič, doma iz Kozane v Brdih. V svojih srcih smo čutili, da jc novpmašmku bridko, ker ne more darovati svoje prve. sv, maše v | domači župniji, kjer je njegov j dom in kjer je z' vso vasjo na.)* i tesneje povezan, zalo srno sku* šali to njegovo bridkost pregnati ;
j s prisrčnostjo in gostoljubnostjo, j Priredili smo mu svečan sprejem,
| okrasili cerkev, postavili mlaje ln i slavoloke in mu ozaljšali dvora*
; no, da je lahko sprejel svoje so« rodnike, vaščane in prajatelje. S ! požrtvovalnostjo smo mu posku* j šali nadomestiti domačo vas in j vse, kar je z njo v zvezi. Pokrc*
J nili smo tudi, da se je domači cer« kveni zbor za to slavje posebej izvežbal in pod spretnim vod* stvom priznanega mojstra g. Re* nerja dovršeno, umetniško prepe* val. Kar smo napravili iz ljubeče potrebe, je gotovo tudi g. novo* mašnik sprejel z ljubečim srcem. Veseli smo, če smo ga vzradostili na najpomembnejši dan njegove* ga življenja in mu želimo, naj ga nebeški blagoslov spremlja na tr* njevi poti, katero je nastopil.
Podgorec
■V Z -
Kozanci, ki bivajo na tej Stranj meje in najbrže tudi oni, ki bi* vajo tam preko, se toplo zahva* Ijujejo Podgorcem za ves trud in naklonjenost, ki so jo izkazali njihovemu rojaku g. novomašni* ku Antonu Prinčiču ob priliki no,
! ve maše, ki jo je pel v* njihovo i sredi. Podgorci! S svojim prisrč*
1 nim nastopom niste razveselili j samo g. novomašnika, ampak tu« i di nas. Bog naj vam obilno po* plača .vaš trud in vaše delo!
Kozanci
Nova zbirka pesmi
Te dni je izšla v Gorici nova zbirka pesmi. Naš priznani pesnik Venceslav Sejavee jc izdal novo, drobno knjižico liričnih pesmi ; pod naslovom »Bežni oblaki« Knjigo toplo priporočamo. Naro* ča se v Kat. knjigarni v Gorici.
Najemniki polovičarji
De Gasperijeva arbitražna sod* ba v zadevi delitve kmetskih prt* delkov med gospodarji in najem* niki polovičarji ostane v veljavi tudi za tekoče agrarno leto. Gospodar in najemnik dobita vsak polovico pridelkov, od tega pa odstopita vsak 3 “/o za obnovo kmetije.
Brezposelni se morajo spet vpisati
Vlada je odredila, da sc mora« jo obnoviti vsi vpisi v seznam brezposelnih pri Uradu za delo. S 15. t. m. jc postala neveljavna izkaznica o brezposelnosti, ki st« jo prizadeti do sedaj imeli.
Brezposelne bodo razdelili v sledeče štiri vrste: že zaposleni, ki iščejo stalno poklicno delo; ženske, ki niso bile nikoli zapos« lene v industriji in trgovini in ki hi rade dobile tako delo; pod 27 let stari, ki niso še imeli dela ali j vajenci, odpuščeni iz vojske, brez kvalifikacije, in končno pravi in resnični brezposelni, ki se navad* no preživljajo z zaslužkom od de* la, ki pa so sedaj ostali brez njega.
Namen tega uvrščenja je, da dobi vsak delavec svoje poklicno, delo, da se prepreči zaposlenost neizurjenih ,žensk v industriji in j trgovini ter omogoči njih hišno! delo, da se zaposlijo vajenci in tisti, ki nimajo kvalificiranega po* j klica in da dobijo delo resnični in pravi brezposelni.	I
V vsej goriški pokrajini je okoli 13 tisoč brezposelnih, osem tisoč pet sto pa jih prejema tozadevno podporo. Koliko jih je, ki nimajo potrebe, a imajo delo iti dober za* služek, medtem ko mnogo drugih,
I res potrebnih nima niti dela, niti podpore!
Brezposelni, ki so že bili vpi*! j sani v goriški občini naj se javijo j 1 za ponovni vpis v šolskih prosto* , : rih »Favetti« v via Roma od 8. j do 12. ure predpoldne. S seboj i morajo imeti dosedanjo izkaznico I brezposelnosti, osebno izkaznico, in če jih imajo, tudi sledeče do* i kumente:	pokojninsko knjižico,
potrdilo, da so bili partizani, bo* jevniki. da so vojne sirote ali vdove, povratniki iz, vojne, be« gunei iz Julijske krajine, Dalma* cije itd.; potrdilo, da so v potrebi,
; kakor: družinski list, ubožno knji« žico, knjižico občinskega pomož« nega urada (Ente Comunnle As*
sistenza); vsako spričevalo o de* lavni sposobnosti in možnosti in izvežbanosti v posebni stroki.
V šoli »Favetti« naj se pred* stavijo po sledečem redu :	črke
A—B 15. julija,	C	16..,	D. E.	F.
17.., G. H. 1. J.	19,	K.	L. 20.,	M
21, N. O. 22, P	23, Q.	R. S. 24,
T. U. 26. V. Z.	37.	in X. W.	28.
julija. Zamudniki se lahko vpiše* jo naknadno pri Uradu za delo.
Tisti, ki spadajo pod tržaški (Monfaleone) okraj se vpišejo pri Uradu za delo v Tržiču, via Friuli 10; za Gradiško posluje tamošnjl urad za delo v via Giustiniani 2, za Krmin v uradu za delo, via Dante 6 in za Gradež v uradu za delo v via Marina 8.
Koroške novice
Danes meni, jutri tebi
Kot strela z jasnega je udarila med naše OF«arje vest o odklo* nil.nem stališču Moskve in osta* lih PK sveta napram maršalu Ti* tu. Sc v predzadnji številki »Slo* i venskega vestnika« z velikimi na* j slovi tiskani slavospevi »maršalu ’ Titu« so čez noč izginili in na*
; mesto njih so se pojavili nedolž* ni naslovi in pod njimi članki, ki gotovo niso vredni »Vestniko* ve borbene linije«. Koroški OF j je zastala kri v žilah. Organ ko« roške KP se sicer tudi ni takoj znašel, potem je pa le uvidel, da jc treba nastopiti solidarno s Ko* minformom in je tako nekako »uradno« obsodil Titovo delova« nje. »Vestnik« pa, ki je v veliko težjem položaju, se je odločil za j edino pametno pot molka, da bi tako čimdalje držal svoje bralce : v nevednosti in jim potem, po na* vodilih tistega, od katerega je i odvisen, natrobil nekaj besedi. Upamo, da bomo na ta način en* krat le izvedel;, kdo stoji za ko* roško OF, — samo KP, ali pa morda dejansko Tito, ki mu je danes ajjagocen vsak, še tako ne* znaten pristaš. Trenutna propa* ganda OF bi skoro dala sklepali na poslednje, kajti OF=arji so
navdušeni nad Titovim delom in »pripravljeni« pomagati mu v ; borbi proti Moskvi. Med njimi se bo gotovo zopet najbolj izka* zal g. Mirt Zwitter, ki se je že med zadnjo vojno tako hrabro boril »proti krivici in nasilju«. Čudimo se le temu, da še »Slo* venski vestnik« ni sklical toliko priljubljene tiskovne konference na Dunaju in pod okriljem sov* jetske zasedbene oblasti obsodi* obnašanja Moskve. Morda bo imel prihodnjo tiskovno konfe* renco res v Ljubljani, kjer se bo v novi situaciji gotovo bolje po« čutil kot na Dunaju.
Demokratični Korošci razvoj v KP in OF budno opazujemo. Že dalj časa se med našo OF čuti ] potreba po neki »reorganizaciji« organizacije in po novi metodi dela, ki naj bi imela med ljudmi več uspeha kot dosedanja. Rado* vedni smo, če bo do tega dejan* sko res prišlo lin če, v kaki sme* ri; za ali proti Ateskvi.
Se do nedavnega so bili tisti partizanski borci, ki so se borili proti nasilju a istočasno odkla* njali diktaturo KP ožigosani kot fašisti, danes pa jc že tako daleč, da je postal celo Tito reakcionar. Danes meni — jutri tebi. Kaj, g. Zwitter?!
vre.
»V ostalem pa menim, da je treba vse diktat u r e razrušiti.«
Cato Demoeraticus
Prispevki za tiskovni sklad »Demokracije«
Nekaj fantov iz Jugoslavije v priznanje uvodnika o Korainfor* mu 200; v spomin dr. Čoku da* rujejo Barkovljani 1000; neki de« lavee iz Barkovljj 500 lir.
Iskrena hvala!
j Odgovorni urednik; Janko Simčii i Tiska tiskarna Budin v Gorici
še bolj otroci sami zavedajo, da jim jc izobrazba potrebna. Vese* Odbor	lic	do učenja in ljubezen do šole
Slovenskega dobrodelnega društva Pa nam jasno dokazujeta, da na* v Trstu	še	učiteljstvo vrši svojo dolžnost
in poželjivo gledali.
MJesfi 5. riškega