priporoftujem, ker je dražje in povzroči preveKko sen< o, kar bi oviralo razvoj trsa in grozdia, obsiianja ia posušenja tal. Postavljcnje kolja, katero se rabi vsako leto 20, nadomestilo" izrabtJenega. se izv^ši ^koi 'pTrezTTn Z paziti M to, da se \zaL trsni kol na nirffa, S^c?Ł . gosto kolenčastih sortah in slabo rastoiih Sah^E drugi ostrini. Za privczuvanje locnev sc vza—^—f cnkrat, pa tudi dvakrat poostreno kot porru j Kolje se postavlja Irdo v zemljo in Icpo v pomožno koljt _ jo m Icpo v \Tsto, pri čem se rabi sekirka za zabijanje, vinjek (kosir) z& ostriti dereze (Trettschuheisen) za ytikanje Jtolja v rahli zemlji in želczni drog za pretikanie v kamenit težki zemlji. ' f* Dobro nakoljen vinograd potrebuje letno na 1 ata. 900, na 1 ba 1600 pri odgoji na locen; kjer pa rab en trs le en kol to je odgoja na reznike — samo polcvico nadomestilnega kolja. Priprostejša in cenejša, kakor vsakoletna nado- j mestitev kolja, je poprava žičnih brajd, ki obstoii \ j nadomestitvi strohnelih končnih in srcdnjih stebrov ^ pozabijanju ali nadomestku žičnih klup (zapenjačev aK kaveljčkov), vezanju odtrganih žk in niih ponapenjanju. Namakanje ali impregniranjc kolja. » Imamo sredstva, ki nara omogočuiejo trpežnosS ] kolja in stebrov brajd povečati. Na ta način se zmanjS* nr>^nn,«i;i^ t-^i;- :_ „ * «..j: .. n..- * nadomestitev kolja in s tem tudi stroški. V poštev pridejo sledeča sredstva: za sveži les  v pusiev pnaejo sieaeca sreastva: za sveži les \ J mezgi galica, za suhi les pa sublimat, karbolinej h prcinogov ter. Modra galica. Sveži, lo je v soku se nahajajoči in olupnjen (obelen) les se postavi v 5 odstot. močno raztoplino okoli 30 cm globoko. Raztoplina ponikivc ten» hitreje v les, čim toplejc je ozračje. Lcs dobi pri tem modrozeleno barvo ia se vzamt iz raztopline, kakor hitro je kolje do ali črez sredinc postalo modrozeleno. Za raztoplino se mora vzeti lesena posoda. V železni posodi bi se raztoplina razkrojila in izgubiia svojo moč (baker). Belina smreke, bora in  okrogli koli iz imenovanih sort lesa, kakor tudi akaci ja, leska in vrbc se dajo posebno dobro impregnirati ^^^^-^ Te vrste kolja se porabi za kolitev še le v drugem letu, J. Blaževic: ^ se je 2e popolnoma osušilo, med tem, ker bi se slo- I a « | |« ¦ •  ^ilo, če bi ga koj po namakanju nakolili v vinogradu, ImaregnJranie KOlia in niegOVe Vtemslučajusekoljepoimpregniranjupoveže - - m »  na obejj koncih v butare po 25 komadov in shrani pd8  streho. Na ta način shranjeno kolje ostane tudi po kolitvi v vinogradu ravno. Sublimat. (Živosrebrni klorit). Dobro posušcno kolje se položi 8 do 14 dni * en pol do dve tretjini odstot. raztoplino ležeče, najbolj  v betonske jame pod krovom, sicer v odprtih prostorih. Raztoplina raora imeti vedno določeno gostoto. T© ravnanje daje lesu večjo trpežnost nego galica, pa je tudi dražje. Zaradi tega strupenega sredstva se priporoča ta sublimat bo)j za večja podjetja, kakor za posameznike. Karbolinej. Kolje se v odprtem ali zaprtem kotlu kuba 2 uri^ na ta način, da stoji 40 cm globoko v karbolineju. Ker j« sestava karbolineja, po njegovem izvoru in priprava zelo različne vsebine, sc mora vzeti le tak karbolinej. trpef^oti Trpežnost kolja je različna in jc odvisna: Ali stoji kolje celo lcto v zemlji, ali le nekaj časa (med vegetacijo). Je kolje iz čvrslega losa, na primcr hrasta, kostan- ja, akacijc, mecesna ali mehkega lesa, na primfr smreke, hoja, bora ali vrbc. Ali je kolje impregnirano, ali ne. Trpežnost kolja jc tudi odvisna od zemlje. Trpežnost kolja je odvisna tudi od podnebnih razmer kraja. V krajih, kjer pogosto dežuje, kolje ni tako trpežno, kakor v suhih krajih. Množina nadoinestnega kolja je različna, kar ji* tudi odvisno od načina odgoje trsa na primer, se obrezuje, trs na locen, se rabi več kolov, kakor v vinogradih, v katenh ima trs le en kol. Ločimo žagano in kalano kolje. Kalano jc boljše in dražje ko žagano, ker se žagano rado zlomi na grčah, pa tudi takrat, ako ni paralclno z rastjo (z letinom) ža- gano. Rabijo se tudi okrogla debla obeljenih iglatnih kl dobro PreP«Ji les in se v njem dobro sprime. dreves kot kolje. Ta so najdražja in najbolj trpežna; Trpcžnost takega kolja je izvrstna, pa paziti se mo- ga lesa. Debelost kolja naj znaša 30 do 40 mm v premeru, dolgo naj bodc 2 do 2.20 m. Višje kolje uporabljati, w. v prvcra letu. Previdnost je posebno potrebna v toplib, solnčnih legah, kcr sc bi mladi poganjki ostnodili, manjša nevarnost jp v nizkih legah. Pfentogtre ler. nc oi>sloji nevamost, kakor pri karbolineju, se lahko kolj* takoj po impregniranju rabi, kak.or hitro se j< Suho koije se kufca 3 do 4 ure v tem, ter dobi dva-osuiilo. fcratno trpežnost onega, nekuhanega kolja. Ker za vin«POIZKUSI i impiregftlFariieiit košja. URADNA POPRAVA VOULNIH IMENIKOV. Voliini zakon predpisujc, da se morajo stalni voHlni imeniki vsako leto od 1. do 31. januarja uradno popraviti. To se pravi: Zupan oziroma občinski urad ima dolžnost, da vpiše v volilni iinenik za volitev poslanoev in za vse druge volitve tiste, ki so bili pomotoina izpuščeni, ali pa so v času od 1. do 31. januarja dosegli starost 21 let, ali pa so v tem času dopolniii nepretrgano bivanje 6 niescev (za volitev poslancev) aii 12 rnescev (za volitev v občino). Uradoma pa se črta iz volilnega imenika vse tiste, ki so izgubili volilno pravico, bodisi, da so se izselili iz občine, ali so prekinili stalno bivanje, so bili kaznovani in pa take, ki so urnrli. Občinskj* urad mora poslati okrožnemu sodišču poročilo, kako se je uradno popravil volilni imenik. Vsaka uradna poprava se mora utemeljiti z dokazi o starosti, bivanju in pristojnosti. Ravnotako mora župan sodišču javiti tudi, iz katerega vzroka je črtal iz volilnega imenika že vpisane volilcc. Zupan, ki namcnoma ne popravi volilnih imenikov, zapade tudi kazni. Opozarjamo, da mora občinski urad uradoma vpisati v volilni iraenik tudi vojake, ki so odslužili svoj rok, kakor tudi vojake, ki v tekočem letu istega odslužijo. Naj stariši ali sorodniki naših fantov, ki se bodo tekom tega leta vrnili od vojakov, zahtevajo od župana, da jili uradno vpiše v volilni imenik. Pri nasprotnih županih zahtevajte potrdilo o vpisu. Za volitev poslancev imajo volilno pra\ico vsi -tisti, ki do 31. januarja 1923 izpolnijo 21. ieto in že 6 mesecev bivajo v občini. Pri vojakih velja izjeraa, da so pred vpoklicem bivali v občini, kjer zahtevajo vpis v voliini imenik. Našim županom velja pravilo: vse naše noter, nasprotnike, ki ni- niajo volilne pravice pa ven! Iz previdnosti naj vsak. kdor zahteva uradni vpis v imenik, vzame seboj kak dokument: domovnico, delavsko knjižico. krstni ali poročni list itd. Zaupniki SLS, pazite, da bo vsak naš volilec vpisan! PREDSTAVNIKI IN NAMESTNIKI. Pohvalno inoramo omeniti, da nain krajevni odbori oziroma zaupniki naše stranke prav pridno pošiljajo imena predstavnikov in naraestnikov. Se enkrat prosimo: Podvizajte se s predstavniki, a ob enem tudi povdarjamo: navedite naslove predstavnikov iji namestnikov strogo natančno, kakor so vpisani v volilni imenik. Navedite pred vsem natančno krstno ime, poklic in bivališče ter bišno številko. Na vprašnje: ali mora predstavnik ali njega narnestnik biti vpisan v imenik občine. kjer se vrši volitev, povdarjarno, da samo v slučajih, ako stranka v dotični občini rcs nima svojiii Ijudi, ki bi bili spo.srbni za čuvanje skrinjice, snie imenovati predMavnika iz ene druge občine dotičirega volišča. Se erkrat pa povdarjamo; Predstavnik mora biti vuisan kot voiilec. KAJ BO Z VOUŠCl? Pri zadnjih volitvah so bila mnoga volišča prevelika in silno oddaljena. Na tisoče naših volilccv ni inoglo radi oddaljenosti in radi bolehnosti na volišče. Drugi radi gneče niso prišli na vrsto. Naša stranka je za letošnje volitve po svojeni poslancu g. dr. Hohnjecu zahtevala, naj se volišča uredijo tako, da bo po hribovitih krajih vsaka občina za se volisče, velike občine naj imajo po več volišč, le v nižavah se sme dvoje ali troje malih ali srednjih občin združiti v eno volišče. SLS je predložila državnemu odboru v Beogradu, ki odloča o voliščih, obširon in podroben predlog za cclo Spod. Štajersko. Ro pade odločitev, bomo o tem pravočasno obvestili zaupnike, da za nova volišča takoj inorejo imenovati nove predstavnike. ZUPANl, ZAHTEVAJTE DOVOLJ KROGLIC. V velikih občinah je število volilcev zelo narastlo. Na primer mesto Maribor je štelo pri volitvah 1920 okoii 4000 volilcev, letos jih je okoli 7000. Radi tega bo primanjkovalo volilnih kroglic. Poročajte o tem takoj okrožnemu sodišču ali okrajnemu glavarstvu ter zahtevajte toliko in toliko več kroglic. Zupani, ki imate shranjene volilne skrinjicc in drugi volilni materijal, poglejte vse natančno in o nedostatkih pravočasno poroČajte okrožni sodniji. Zapišiie na tak akt: «V volilnih zadevah, niijno!«  DOLOClTEV KANDIIJATOV.  Kandidate in sicer nosilca naše liste ter  okrajne kandidate določajo zaupniki. Zbori zaupnikov se bodo v to svrlio vršili koncem januarja in  prve dni februarja in sicer po vseh volilnih okra jih. Ze sedaj opozarjamo zaupnikc, ki so bili iz- brani na zadnjih okrajnih zaupnih shodih, da se  sigurno udeležijo zborov zaupnikov. Dobili bodo pravočasno vabila. VOULN! SIJODl IN SESTANKf. Ko bodo kandidati določeni, bodo dobili  nalog, da prirejajo vse nedelje volilne shode. Ker so volilni okraji zelo obsežni, kandidati ne bodo inogli v vsaki fari prirediti ob nedeljah shode, ampak bo treba prirejati tudi sliode ob delavnikih. Na vse to naj mislijo že sedaj krajevne organizacije naše stranke in glavni zaupniki. Med tednom bo ticba prirejati inanjše shode in sestanke po vaseh in občinah. Prosimo vse agitatorje in ljudske govornike, da vse pripravijo za take shode. Okrajni kandidati in njih namestniki pa si bodo takoj po proglasitvi sestavili načrt, kako bodo prepotovali vse župnije in občine svojega volilnejra okra.ja. Volilnih shodov in sestankov ni treba naznaniti politični oblasti. Tajništvo SLS v Mariboru Cirtiovo tiskarna. Vret I Kako.ost I e s a Bor > > » Meceaen > > Kmtanj > » 2elezo 1 1 kateno > » Łagano » • kalxno > > Sredstva zi impregniranje 5°0 modra gaiica karbclioej premogov ter prigled (neimpif^niruDO) karboltnej premogoy ter prigled karbonnej prtmogov t«r prigled 4) U «•« X) < ' 2 *2 1900 » I9X> I90I > » t » » 1O.SO Stevilo •trohaellh I9OI lo   do ( 1901 ; 933 - 8 33 - 5 46 8 3 1904 4 15 11 3 18 3 *3 1905 2 3 ¦ 1o 3' 22 Lapes prav dobro chranjeoc >nrih octrin v 1906 i 1907 4 3 5 23 V 15 15 32 25 2 7 8 3S 15 35 17 »J 13 letu: I908 40 35 n 45 7 42 3« »3 •1939 4 lo 2 I9I0 3U 17 22