Dopisi. Iz Celja. (Novo pokopalisče.) Dolgo časa so že aaši inestai očaki iskali pri|.iravnega piostoia, kjer bi aapravili bovo pokopališče. Oeljsko aiesto se posebno ob graški strani, kjer ste dosedajšnji pokopališči, pri sv. Maksimilijaua ia sv. Daha, vedao širi, tako da bi ščasoai pokopa- lišča prišla šc v sredo nicd liisc, tadi je prostor sedaj.šajib pokopališč že premajhen — zraveu tega neki iurtvaŠki sopah, ki pribaja iz take zemlje, kjer mrtvaska trnpla trobaijo, posebao v novcjšem časa, zraka silao skodaje, tadi voda okrog jiokopaiišč neki več ai zdrava. Kdo bo aadalje veduo gledal na grobe ia ua križe po grobih aastavljeae ? la to Bioraš, 5e se le po graški cesti na spreliod podaš — vsi ti ia drugi razlogi, med temi tadi ta, ker so se zdaj prekopavali grobi prcsgodaj tako, da je nek liberalec (drug se ve, da nobcden) videl cele kose mesa aa kosteh aekega mrtveca, nadalje, ker smo silao bogati ia ne verno več kara z dcnarji — vsi ti ia še maogi dragi vzroki so tebtai zadosti, da se za pokopališče poisče kraj, ki je daleč od človeškib prebivališč. Tak prostor se je zdaj tudi aasel: pokopavali boiuo v pvihodnje pol ure od mesta sredi med Dobiavo in Zgornjo Hudinjo. Ne daleč od ondot je mesto, kjer «e mrbovina pokopavlja. Nek šaljivec je mislil, da bi boljše kazalo, pokopališče za ljudi ravBO poleg konjederca aapraviti: kajti človek in koaj sta po uajnovejšib ačeaih (?) preiskavab j)ieccj bliza sorodaa! Verai kristijaai se ve da še vcdao  drugače mislimo ia sodimo o človeku, o konju ia o pokopališčib! Od Lemberga. (Kmetijski poduk; plob a; popravek). — Due 6. t. m. bil je za aaše kiajc napovedaa poduk o vinore.ji, ki ga je v Lembeigu Bameail imeti potujoci strokovnjaški učitclj g. Kalmaa. Ker pa mu je deževno vrerae račan prečrtalo, ai mogel zadostiti svojej aalogi. Vzlic slabemu vremenu seslo se jc ob določeaem času vendar do 50 podukaželjnih poslašalcev. Da se zbraao število ni ddpastilo nprazuib rok", je gosp. dr. Lauger ob kratkeai razkladal rečeai poduk obsegajoče točkc. Razkazoval je najprvlje ,,maslo" za viaograde, — gaoj ia njegovo napravljaiijc kot korapost. Razlagal je, kako pripravljati živice (rozge) za trsovaico, umeuivši, da ne je dosedanjc ravuanjc pokazalo nepraktično oziroma aa čas ia ž ujiru združene stroške, kakor tadi gled6 lesa samega. Poteai je kazal svoje jedao- in večletne nasade; govoril o rezi tcr povdarjal zlasti to, da se mladikam ne srae puščati preveč ok, uego da se mora  posebao gledati ua to, da bo trs dobil glavo, ako želiaio imeti lep ia niočcn les. Naposled še je pokazal praktičao, kako bi se moralo trsje saditi vrstoma ia kako ga vravnati, da bode solace čem laglje lesa pristopno, — poldaevaa linija; ae velja — pravi — po vrstah saditi samo ,,zavoljo iepšega" Pokazalo se je ob tej priložaosti, da ljudstvo želi podučevanja. Nekteri so poskasili že pivlje prirediti si Bove nasade po vzgleda dr. LaBgeijevim ia so sc o vspeha povoljno izrazili; diagi so skleaoli to še storiti. Ta podnk pa bvala gosp. doktorju! —¦ bodi podlaga za boljše razuraljenje aataBČaejega predavaaja, ki ga še gotovo pričakajemo od g. strokovajaka. — Opazili smo, da za podak odločena ara ai bila aa svojem mesta; namreč vprav ob časa popoldaaske službe božje. Vsled tega jih je (iz Dobrae, Nove ceikvc . . .) veliko napotilo se k podake še le po opiavljeaej slažbi; tako 80 se aiovali vraoti, predno so do uameajenega kraja prišli, ker so poslušalci že odbajali domu. V torek (8. t. ni.) po poldne privlekli so se od jagovzboda teami oblaki se silaioi hliščem, kteri je uad Dobrao tako rekoč obstal. Dobio eetrt are pral je gost dež dobraska zemljišča; pomagala nju je toea, ktere še si sledeči dan mogel videti aa kape. Posebae škodeai; samo to, daje vodo do nižia spreailjalo nekoliko zeuilje. Dvakratai airaz zapustil nam je pač sponiia na trsja ia sadanosuikih. — Očetomor, ki ga ,,Gosp.u (št. 17. omeaja, ni se zgodil aa Dobrai, aego v Dobravi bliza Celja. Od sv. Tomaža nad Veliko nedeljo. Ziiuo smo res agodao imeli, spoailad pa je celo dragačišaa. Deža ia vetrov je še črez mero; 22. aprila je mraz vzel sad aa dievju ia tretjino v viuogradib, 3. maja pa je še bujše pritisail. Njive dobro kažejo. 1. maja je v Biaclavcib pogoiel Kovačev hlev z skedaom vied, 4. niaja aa večer pa so pogoreli 3 branii aa Vičauskeai vrliu. Da bi vendar ljudje botli aa ogeaj bolje paziti, nesreče bi bilo uieaje, čeravao vsakokrat pravijo, da jim je uekdo ualašč vžgal. — Nekateri aasib prcdstojuikov se vedao radi nemškutarijo. Hrustajo ia tolčejo ap'nščiao, da se je Boga usmiliti. lzgovaijajo se, da jiai gosposka aeče sloveaski dopisovati. Ali o teai tukaj ae govoiim, omeajam le, da sem videl od sloveaskib predstojaikov uemško aapisaae živiaske izkazaice. Zakaj pa teh ae spisajejo slovenski ? Dalje videl scm pri ormužkeai notarja ali bilježaika dr. Geršaku lcpa sloveaska pisiua, ali podpisi predstojaikov ia dragib Sloveucev ua ujib so bili aačrčkaai nemški. Dokie bomo Sloveaci tako inalo maiali za sebe ia hvoj jezik, tečas nas tudi dragi spoštovali ue bodo, tečas aas bodo povsod imeli godae za poaemčeBJe. Dobili smo aovo aiero iu vago, toda stare se še liistuo izncbili, po štacanib merijo po aietrib, račaaijo pa po laktili. Pri vagi je ravao tako. Nekateri bi scdaj radi kilogram tako predavali, kakor poprej 2 funta. Ako kdo zraje v Ptaj pelja, rau aeeejo po Bovi meii kapiti, če pa kaj v inesta kapi, ma pa radi '/» liektolitia prodajo za toliko, kolikor so oai poprej dali za 8tar vagaa. Najboljše bi bilo, da bi stara vaga povsod ia popolaem prenehala! — Prosili smo v Oiaiažu, v Ptuja ia v Giadcu, da bi se aaai poaiagalo veliko cesto aa- praviti proti Ormaža! Vse je bi!o zastoaj. Sedaj 80 aaai predstojniki sanii začeli stezo popravljati, česar saio vsi veseli.y Od sv. Jurja na Šavnici. V 18. štev. rSl. Gosp.a brali smo o kmetijski dražbi v Oiebovcili. Tadi od Bašib št. Jarjevčaaov so aekateri bodili tje vobat. Pravijo, da je bil važeB shod. Reklo se jim je, da so Sloveaci povsod čislaui, da aas gospodje v vsakeui trgu in mestu radi imajo . . . . (Se ve, kedar pri njib kaj kupimo ali zapijemo. Ured.) Od 1. maja niiuamo več pošte pri sv. Jariju, ker so jo v Negovo prestavil. Naš g. Fridrih Kreft je aašo pošto poprej dobro vodil iu bili snio tega vsi veseli, sedaj pa vsi aevoljivamo in po pravici; pisiua uani v Radgoai po 24 ur ia še dalej zaostajajo. Jako sitao je to za predstojnike, ki bi sedaj aaj iraeli veduo enega slago aa stezi in na pošti. Pravijo, da je teaia vse kriv negovski, neaiškatarski kralj Spirk. Bog ma grebe odpusti, čc je to res. Marsikateri se je že močno srdil, kedar je moral v Negovo aa pošto. — Krido aaredil je g. AatoB Bolkovič, po doBiačem Firjanič, posestnik iB zruski trgovec v Sovjaku. Upaiki baje zgubijo vise 3000 fl. Iz Središča. (Zaupaj, pa glej koma.) Nepokvarjeai Sloveuci so odkritosrčfli ia postrežIjivi, zato mislijo, da so te lastnosti pri vseh ljadeb, zlasti pri gosposkib aajti. Prav ia lepo bi bilo to, a skašaja aas diugače ači. V sledečeru uaj bi aepozaaaim ljadeai no zaapali prcliitro, ker je deadeaes veliko ucpoštcuih kiatežev po svetu. Neka nepozaaaa ,,aobel frajla" si je v soboto opoldae v gostilaici g. Veaigerbolea aajela bišo, češ da bo dva dai v Središča ostala. Obaašala se je siluo gosposko ; dala si je pisčeBce ,,poliati", buteije postreči ia sploh vse za obed ia večerjo pripraviti, kar so le zmogli. Še tisto boč pa jo tudi prav ,,aobel" ua tihem pobriše, se ve da biez plačila, ter si se povrb aekaj sviluatib robcev iu dragega oblačila aaloži. Celo molitveao knjigo ia čislo (rožeukra.nc) ki je bilo v sobi, je odaesla. Poškodovaai g. ostarijaš gotovo dragokrat ne bo nepozBaaib ljudi pod streho jeaial, predea taa s svedocbarai ae dokažejo, kdo ia odkod da so. Iu tako je prav. Iz Maribora. (Č. g. Reš aairl). Te dai saio prejeli iz Ameiike časaik ,,katlioliscbe Volkszeituag" izbajajoči v Baltimoia, od dae 14. aprila t. 1., ki nain poroča žalostao aovico, da je aekdaaji dubovaik aaše lavaatiaske škofije, č. g. Jari Reš, 6. apiila t. 1. v Baltiraoru aairl. — Pokojui je bil rojea 14. aprila 1844. blizo Velkovca aa Koroškeai ia v mešnika posvečen 30. julija 1847. Ko je pokojui škof Baraga 1. 1854. pnšel v Evropo, pridobit si novih misijonarjev, se mu j*3 pridružil rajBi Jini Ri-8, ter dospcl 15. julija 1854 v Ameriko, od koder se ni več povruil. L. 1859. je stopil v red Redemptoristov. Posledaja leta je bil rektor saiaostana sv. Alfoaza v Baltiraoru, ia v tej službi je tudi skleail svoje življeaje. — Pokojai je bil že kakor bogoslovec v Celovcu fiaai tovaršeiu priIjabljea zavoljo svoje pobožaosti ia iskreaega rodoljubja ia je že takiat slovel zavoljo svojili (ibšiiaih vedaosti v aaravosldvja ia zvezdoslovju. Casaik poroča, da je bil rajni tudi v Aaicriki jako priljubljeu, ia ko je 1. 1872 obbajal spoiuiu svojega 251etaega dabovaištva, je celo ,,gaveraerjeva garda" z baklaiai prišla pred saaiostaa, kjer mu je mesto aapravilo eereaado. Naravo- ia zvezdo- slovje je pridao gojil še v Ameiiki, ter imel 1. 1869 ia 1873 javaa piedaa.šaaja o plaaetih Jupitru ia mescu. Pa tudi aiile sloveaščiae ai pozabil, večkrat je pisal prijateljcai v Evropo, ia jib prosil aaj mu pošljejo sloveaskih kajig ia časnikov. — Naj tedaj počiva v miru ia aaj bo s teaii vrsticami v pobožai spomia priporočcn svojim aekdaajim soačeacem ia zaaaceai. — Pokojaega starejši brat, Jožef, ki je z njim vred ob caeai Evropo zapustil, tadi pobožen dahovaik in iskiea sloveask rodoljub, še živi v državi Ncw-Yoik.