Peifinlna platana v gotovini,
Posamezna štev. K f 60.
14®. Itew.
¥ UubBlani, v četrtek 23. iunila 1021.
Lete V.
Izhaja 53zen na«SeM in prasssškau v s s fe a2 a n Gb 10. tss*i eSo-peS^na.
Uredništvo je p Ljubljani, Frančiifeanska ulica št. 6/1., Učiteljska liskama.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1*50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2‘—, Pri večjem naročilu popust.
iti*
f-V:-
-■m-
mkm
■ ■-	^,v:.
‘'■: '■] m %> •;
Hlasllo lusosiov. soelle-ino • demokratične stranke
Telefonska St. 312.
Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo !eto K 288, za pol leta K 144, za četrt leto K 72, za mesec K 24. Za inozemstvo K 480.
Reklamacije za list bo poštnine proste.
Upravnišlvo ie v Ljubljani, Frančiškanska ulica 5t.6 L, Uči te! i k a tiskar na.
Resolucija o taktiki delegacije JSDS v konstituanti.
Po razpravljanju o taktiki strankine delegacije v konstituanti je sklenil Izvrševaini odbor JSDS, zborujoč dne 20. junija v Celju:
1.	JaVno ugotoviti, da z ozirom na sklepe mariborskega kongresa ni noben član strankine delegacije mislil na vstop v vlado in da so tozadevne vesti meščanskega časopisja izmišljene.
2.	Povdariti napram časopisnim klevetam, da se bo vršilo delo strankine delegacije v konstituanti tudi v bodeče po strogo stvarnih vidikih in da je izključeno, da bi mogle vplivati kakoršne koli materijelne ali strankarske koncesije ali pa tudi de-magogični vplivi na odločitve naše delegacije.
Pred odločilnim glasovanjem o ustavi.
Specijelna debata o ustavi je končana in v kratkem se bo vršilo zaključno glasovanje.
Pri tem se je na naše veliko začudenje naenkrat pokazalo, da vlada za svojo ustavo nima zanesljive večine.
Za sprejetje ustave je treba 211 glasov, vlada pa jih dobi, tudi ako spravi na bojišče zadnjega svojega vojščaka — le 212. Že ako kdo zboli in ako bo kdo. kakor se včasi tudi zj;o'.li — po kupčijskih ali kakih podobnih opravkih odsoten •— vlada
svojo ustavo morda ne dobi večine. Razven tega obstoja še druga večja nevarnost: muslimani so dobili za svoje glasovanje za ustavo stomilijonske svotc. Človek bi mora! misliti, tla so njih glasovi zato najsigilrnejši A z jedjo raste apetit in tako prihaja do večnih sporov tned vlado in muslimanskim km-bom. Iz vseli teli razlogov je negotovo. če bo ustava sprejeta.
Mi srno mnenja, da bi se dalo to tudi nekoliko prej preračunati. Tako ra izgleda, da bo morda vse dosedanje delo v konstituanti zastonj. Začudeni se moramo vprašati: Zakaj smo izdali lepe milijone za kon-S’.ituanto. zakaj smo se prerekali cele dolge mesce do podrobnosti za različne paragrafe? Ali samo zato, Ja še eno leto ne pridemo do nobenega zakonodajnega dela v državi?
Našemu ljudstvu ni vse eno, ali pride v tej državi zopet enkrat do normalnih razmer ali ne. Pod težo licu: ejoijih razmer propada naša industrija. Naš kmečko - delavski pro-»etarijat čaka zaman, da se mu pri-^oei na parlamentarni tribuni na Pomoč v njegovem težkem boju n roti izkoriščevalcu - veleposestniku. napram kojemu ie po današnjih zakonih malone brezpraven.
Zato smo vse prej kakor veseli, da je zavozila sedanja vladna večina voz po večmesečnem tratenju dragocenega časa lako temeljito v blato.
V tem oziru se razlikujemo od ostale pisane družbe v opoziciji, sestavljene iz hrvatskih frankovcev, Radičevcev in druge gospode te sorte, ki je vesela, če more razbiti stroj, namenjen, da bi dajal obleke in kruha, ker jo navdaja slepa strast do kapitalista, ki ga je kupil in do strojnika, ki ga vodi. Mi pa smo mnenja*, da je treba v takem slučaju le strojnika zamenjati In kapitalista pognati. Priznavamo, da je to danes silno težko — vprašanje pa
je. če ie vlada na tem, da je tako, brez krivde. Ona je verjela v moč korupcije in je šla ustavo kupovat, s tem pa je položaj le poslabšala.
Danes so nasprotja do skrajnosti razpaljena in če vlada in sedanja večina ne moreta dati državi modeme ustave — sedanja opozicija bi jo mogla še manj. Radiča, klerikalce in frankovce se da združiti med seboi. zlasti pa še s komunisti ati pa celo s socijalisti Ie v opoziciji, tie pa pri pozitivnem delu. Zato se s sedanje krize ne da tako rešiti, da bi prevzela vlado opozicija. Ako je nemogoče najti srednjo pot in pritegniti na ta način stranke z levice bližfc na desno, sc bo spremenila vladna kriza v državno krizo. To nas mora voditi v vedno večjo anarhijo. ki more koristiti pri razmerju političnih sil v državi le reakciji in nrotiljudskinf' hi	protidemokratič-
nim silam.
Po krivdi vlade, pa tudi nekaterih opozicijskih strank gre naš političen voz v to smer. Mi jih za vse to javno obtožujemo in če pridemo globlie v reakcijo in barbarstvo, bomo lahko rekli, da je sociialno demokratično delavstvo in naša stranka brez krivde na tem.
Vlada je prišla — kakor trde meščanski listi — v najimjši zagati tudi k nam. Morda bi v zagati ne bila nepripravljena, da bi tudi z nami trgovala.
Naša stranka pa ne bo trgovala.
Njeni zastopnjki morajo glasovati pri ustavnem vprašanju tako, kakor zahteva to stvar sama in kakor jim predpisuje skrb za delavstvo in /a interese socijalizma.
Stvar vlade pa je, v koliko hoče s temi interesi računati.
Popolnoma napačno bi bilo. če bi čitala vlada preveč časopise avtonomistične družbe vseh sort in bi verjela, da je pri nas tako. kot je tam zapisano. Naših glasov se ne da kupiti.
Bilo bi znak finejšega psihologič-nega instinkta, ako bi potrkala vlada pri tistih, ki nam to očitajo.
Vkliub vsemu temu pa nismo med tistimi, ki bi se sedanjih težav veselili. Razpoloženje na včerajšnji seji izvrševalnega odbora naše stranke v Celju je jasno pokazalo, kako zelo dela tudi tisti račun brez krčmarja, ki bi hotel vklepati soci-jalno demokracijo na Slovenskem v kiike bloke, ki bi stali pod vplivom reakcionarnega čustvovanja in povojne psihoze.
Pred odločitvifo.
Govor poslanca sodr. Elbina Kristana na 51. seji ustavotvorne
skupščine.
jajce, ga je tudi razbil, in tako bi utegnila tudi naša večina reševati
Gospodje. po besedah cenjenega K,V;<^OCia P^očevalca izgleda ta večina kakor Orest. ki rešuje vse Uganke Sfmge pG mnenju mnogih, m sicer ne najslabših ljudi v tej deželi, je eno najbolj težavnih in najbolj zamotanih vprašanj, kako naj se uredi ta država, da bo sposobna za življenje, za razvoj in napredek. Tukaj pa imamo, hvaia Begu, večino. ki prihaja kakor Kolumbus z vprašanjem, kako postaviti jajce, da bo stal.o, pa takoj udari in jajce sjoji. Toda ko je Kolumbus postavil to
vprašanje z razbijanjem namesto z ustvarjanjem.
Ni dvoma, gospodje, da je vprašanje ureditve naše države zelo veliko in obenem komplicirano vprašanje. Od te strani, iz centra, se slišijo na vse ugovore opozicije, pa naj prihajajo z levice, s skrajne levice
*hi z desnice, odgovori: Treba je reševati edinstvo naroda. — Ooto-vo. gospodje, nam je potrebno narodno edinstvo, in Če bi bjlo treba
to še enkrat naglašati. smo pripravljeni. povdariti na najslovesnejši način, da verujemo v narodno edin-sjvo. da hočemo narodno edinstvo. Toda. gospodje, če na edi strani pripovedujete. da ste izvršili narodno edinstvo. prihajate v nasprotje s samim seboj, če pravite na drugi strani, da mora šele ta ustava ustvariti narodno edinstvo.
Glasovi iz centra: Pravimo, da je treba ohraniti narodno edinstvo.
Gospodje, mislim, da je tukaj preveč igre z besedami. Edinstvo naroda obstaja danes boli v ideji, nego v realnosti. Ideja tega edinstva je velika, ali tudi ideje potrebujejo časa. da se realizirajo, in da se dobro realizirajo, jim je treba pripraviti najbolje poti. To pa je tisto, na kar po mojem mnenju večina ni dovolj mislila. Vse se ne more opraviti s silo. ampak treba je bolj delati z razumom. Gospodje z vladnih klopi nam pripovedujejo, da je ravno tisti način, ki je sprejet v ustavnem načrtu. da je tista metod*!, ki se izraža v 8. oddelku, edino dobra, edino primerna. da se izvrši to, kar hočemo vsi. Mislim, da ni baš tako. Potov je mnogo, ampak prav tisti, ki se kažejo v tem oddelku niso najpri-pravnejši.
Gospodje, govoreči o narodnem edinstvu, mislimo vsi tudi na to. da naj prestanejo razlike in nasi&ptja med posameznimi deli naroda, med posameznimi plemeni. In to je. naravno. tudi edino, kar bi se moglo v današnjem času res izvesti, zakaj sicer bo v narodu še mnogo nasprotij. in sicer nasprotij, ki se ne oio-reio odpraviti z nobenimi političnimi ukrepi. Tu so socialna, tu so gospodarska nasprotja v narodu samem, in še za precejšnjo dobo morate računati s tem, da bodo taka nasprotja obstajala in ustvarjala velike in težke probleme. Toda odpraviti nasprotja. ki izhajajo iz dosedanjega raz-v ličnega pojmovanja in iz mentaliteta, ustvarjenega od zgodovine, je posel, s katerim se lahko bavi ustava. In v tem oziru se v ideji povsem strinjamo s tistimi, ki hočejo, da prenehamo biti dvoje in troje in četvero, in da res postanemo eno, ki nočejo, da bi živeli v preteklosti, ampak da se likvidira, kar je bilo. pa da preidemo v bodočnost in da si to bodočnost sami ustvarjamo. Strinjamo se s tistimi, ki so pripravljeni žrtvovati, kar ni esenci elnega za naše življenje, zato, da se ustvari tisto, kar potrebuje narod za svojo bodočnost. Zato se ne moremo strinjati s tistimi, ki mislijo, da je treba ohraniti, kar je obstajalo, le zato. ker je enkrat eksistiralo; ne strinjamo se s tistimi, ki misliio. da je treba delati koncesije vsakovrstnim mentalite-tom. le zaradi tega, ker so taki mentaliteti na svetu.
Zaradi tega ne stojimo na stališču kakršnih koli plemenskih, deželnih ali podobnih avtonomij. Stojimo pa. gospodje, na stališču, na katerem bi morala stati vsa ta zbornica, na stališču popolne demokracije, brez katere se naš narod in naša država ne bo mogla uspešno razvijati. In če nismo zadovoljni s tem oddelkom, prihaja to največ odtod, da niso načela demokracije v njem dovoli izražena. Mnogo je reči, ki nastopajo pod imenom avtonomije, pa niso pravzaprav nič drugega, kakor demokracija, kakor je na drugi strani tudi mnogo reči, ki se odevajo z imenom avtonomije, pa niso nič drugega, kakor konserviranje in v mnogih slučajih reakcija. Treba je dobro ločiti eno od drugega. Zdi se mi. da se je tukaj sploh preveč operiralo z bpsedamj, s termini, preveč posebno zaradi tega, ker ustavo-tvorna skupščina, ki dela za ve9 narod, naposled ni le kolegij juristov. ampak bi morala govoriti tako, da jo narod razume. Z veliko tabo vsakovrstnih terminov:	Centrali-
zem. decentralizem. dekoncentracija. avtonomija, federacija in kaj vem kaj še, ste pa zanesli med narod veliko več zmede, kakor jasnosti.
Gospodje, kaj hoče narod? Narod hoče državo, v kateri more živeti v dobrih gospodarskih razmerah. v kateri more uživati svobodo, in v kateri ima tudi garancije za dobro gospodarsko življenje in za svojo politično svobodo. Ves problem sestoji torej v tem, da se ustvari država kot celota, ki more vse to nuditi, pa da se da v tej državi vendar posameznim delom vse do posameznika največja svoboda, kolikor se more strinjati z interesi te colote. To je tisto, kar hočemo mi, in s tem prihajamo, kar je precej jasno. do zaključka, da je potrebna ena država, če hočete že ta izraz, edinstvena država, obenem pa prihajamo tudi do zaključka, da se mora v tej državi izvesti demokracija v vseh panogah, da mora ta demokracija veljati za celoto, kakor za posamezne dele.
Gospodje, če bi se bila ta sinteza med interesi celote in interesi delov našla in utrdila, bi bila situacija v deželi in v tej skupščini gotovo drugačna, kakor je. Ce bi se bila taka sinteza našla in v ustavnem na-črlu izrazila, bi lahko odvzeli teren vsem demagogom, katerim ste podali. če ne s slabo voljo, ampak s 1 slabo taktiko in s slabim postopa-] ujem priliko, da morejo govoriti o I hegemoniji iu o nevarnosti za obstanek posameznih delov, in napraviti sliko, kakršno imamo sedaj.
Gorrodje. nikakor nimam namena izrekati očitanja le zato. ker govorim s stališča opozicije, ampak konstatirati je treba, da ie večina storila velik greh. da se je posluževala. če abstrahiram povsem od realnosti, ki se izražajo v tej ustavi, slabe taktike, ki je mogla dovesti do tega. da kaže ta skupščina danes tako žalostno sliko in da ni tako velik del naroda več zastopan v njej. Vlada. ki ne zna obvarovati situacije v skupščini, ki ne zna doseči drugega efekta, je že s tem rezultatom dosegla. da ni sposobna za obvladanje situacije v deželi. Gospodje, če bi bili s svojim ustavnim načrtom podali dokaz, da ne želite s takozva-nim centralizmom nič dragega, kakor garancijo za edinstvo naroda, in da ste pripravljeni dati narodu svoboščine v demokratičnem smislu, ne bi bile vse tiste skupine. Radičeva in še nekatere druge, dobile toliko hrane za svojo agitacijo, ne bi bile mogle najti toliko odziva v narodu.
.Medklic: To se ne vjerna.
Kristan: To se vjema. zakaj narod pe bi dovolil, da bi se na tak način krušila skupščina.
Medklic: Saj niso niti prišli sem.
Kristan: Vemo, da niso prišli, toda vprašam vas, kaj ste storili proti temu? Odpustite, nič drugega ne. kakor da govorite o veleizdajstvu ničesar pa niste storili, da bi prepričali narod, da je Radič na napačni poti. Ničesar niste storili, da bi prišel narod do zavesti, kaj da se tukaj v resnici godi in kaj da se hoče.
Medklic: Tja se niti priti ne
more.
Kristan: Ne more? Ej, gospodje,
če je kakšna vlada res tako slaba,
da izjavljajo njeni člani, da se ne more v tiste kraje niti uriti, tedaj je treba, (la ta vlada likvidira in priz-i na svojo nesposobnost. (Ploskanje na levici.) To je žalostno priznanje.
Medklic: Vi osebno, ali jaz ali kdo drugi ne more priti tja.
Kristan: Gospodje, vsaka vlada je imela kakšne fonde, kakšne kanale ...
Medklic: Naša ne.
Kristan: Kaj vi nimate nikakr-i Šnili listov ki zastopajo mnenje go-, spoda Pašiča itd? Nikar se ne igrajmo. da smo otroci 1... In ta vlada ni sposobna najti sredstev, da bi govorila s tem narodom, ki ie zapeljan, katerega je treba poučiti, kateremu je treba pokazati stvari take, kakršne so.
A. Radovič: On je bližji vam.
Kristan: Odpustite, če trdite kaj takega, ste v veliki zmoti. Radič da bi bil bližji nam Itak or vam? Po vsej svoji destruktivni aktivnosti je vam najbližji. (Ploskanje na levici. Medi klici v centru.) Ker je on napisal v-svojem programu besedo »republika«, in ker smo mi republikanci, pravite, da smo drug drugem-u bli-> zu. Vi. gospodje, imate v tej ustavi monarhijo, kraljevino, pa vas vpra-> šam kaj bi rekli, če bi jaz dejal, da ste vi najbližji tistim srednje afrii škim plemenom, ki imajo monarhič-t ne uredbe v najprimltivnejših obli-kah? (Medklici.) Da. če nimate nič drugega, da bi nas primerjali, kakor republiko, tedaj je enako opraviče-« na trditev, da ste monarhisti najbli-žii vsem monarhistom po svetu. Mi nismo Radiču in njegovi stranki niti najmanje blizu, in če pravi g. Drofe-< nik. da so oni anarhisti, bi se prav s tem najbolje pokazalo, kako daleč smo mi od njih, zakaj socialni de-* mokratje so vedno bili največji na-< sprotmki vsake anarhije, ne le tiste anarhije, ki jo je prirodno najti na levicah, ampak tudi tiste anarhije, katere ie prepolna sedanja družba, anarhije, ki jo ustvarja kapitalizem in tisti sistem, kateremu služite vi tudi s tem ustavnim načrtom.
Medklic: In vi z nami vred.
Kristan: Ta ustava je pač ustava kapitalističnega reda... (Drofenik: dela medklice.) Gospod Drofenik, če bi bili vaši medklici vsaj tako modri, kakor oni oficielne opozicije v ceni tru!...
Gospodje, demokratičnega siste-i ma ne smete primerjati s tistim, ki ga zagovarja Radič. Ce je tukaj ne-, kj gospod nekaj govoril o republiki, ne smete prezreti, da je republika sama na sebi zunanja oblika. Važ« nejša od tega je pa vsebina, po vse-bini pa ne more biti večje razlike od1 one med politiko socialnih demo-, kratov in politiko Radičeve stranke. Mi. gospodje, hočemo, da se ustvari država, ki se konsolidira, ki dobi pogoje za življenje. Radič hoče kaos. ker nima jasnih ciljev — ne prihaja mi na misel, da bi šel tako daleč in govoril v tem smislu, kakor da je Radič veleizdajnik — ampak nima jasnih ciljev, in zato se mu zdi. da je najbolje za njegovo politiko, če je vsa situacija neurejena in meglena. ker bi tako iz nje lahko kaj vsta-i lo. kar bi čisto slučajno lahko poslu-žilo njegovim ambicijam. (Odobravanje.) Tu torej ni mogoča nobena bliskost med njim in nami.
(Dalje prih.)
Iz konstitnante.
Beograd. 22. junija. Današnjo se- | jo ustavotvorne skupščine je pred- I sednik dr. Ribar otvoril ob 10.. Ministrski predsednik g. Pašič je odgovoril na vprašanje posl. Milana Pri-bičeviča o stanju, naših državljanov, ki so zaostali na vzhodu, da bi jim pomagala vlada, da bi se čim prej mogli vrniti v domovino. Na vprašanje poslanca Miletiča o streljanju italijanskih vojnih ladij na naše me-
sto Bar odgovori g. Pašič. da je na-! ša vlada takoj po tem dogodku vlo-i žila protest pri italijanski vladi. —> Predsednik zemljoradniškega kluba g. Lazič stavi interpelacijo glede ze^ dinjenja baroške luke s reškim pristaniščem. Ministrski predsednik g, Pašič odgovori, da ni podpisan noben sporazum med nami in Italijo o skupni eksploataciji Reke in Baroša. Vendar pa ima Reka pravico, da se
NAPREJ.
Stev. 140.
pogaja z vsemi državami svojega zaledja in ko bo notificirala svojo uslanovitev. potem se bomo mogli odzvati njenemu povabilu na pogajanja za sklenitev sporazuma. — Na to preide skupščina na razpravo o osmem poglavju. Prvi govori narodni socialist posl. Brandner proti osmemu oddelku, o katerem pravi, da je reakcionaren. Izjavi se za nedeljivo Slovenijo. Za njim govori ze-mijoradnik Stevan Benin, ki očita vladi, da bi. ako bi imela malo več dobre volje, mogla pridobiti velik del hrvatskega naroda za aktivno sodelovanje pri določevanju ustave. Govori proti posameznim členom. — Na1 o govori radikalec dr. Ivanič, ki zahteva, da se da vsaki oblasti možnost za svoboden razvoj. Administrativna decentralizacija bi bila po njegovem mnenju najboljša. Kritizira posamezne člene tega poglavja. Seja je bila zaključena ob 13, prihodnja pa je bila odrejena za 16. popoldne.
17 USTAVNEGA ODSEKA.
LDU Beograd, 21. jun. Danes dopoldne je bila v ministrskem kabinetu v konstituanti konferenca zastopnikov parlamentarnih klubov (ožji ustavni odsek). Razpravljalo se je o Vlil. oddelku ter je bil odklonjen predlog dr. Vošnjaka, ki je zahteval za oblasti 900.000 prebivalcev. Z večino glasov je bilo sklenjeno. naj se današnje županije oziroma okrožja pretvorijo v oblasti, od katerih bi se pozneje dve ali več županij pretvorile v oblast, od katerih pa bi nobena ne smela imeti več kakor 800 000 prebivalcev. O XII. oddelku se bo definitivno sklepalo na prihodnji seji.
l.DU Belgrad, 22. junija, člani ustavnega odseka vladne večine so konferirali o razdelitvi države na oblasti. Sklenili so. da bodo kot oblasti ostala sedanja okrožja v Bosni, Srbiji in Vojvodini, ako se v določenem času ne sprejme zakon o administrativni razdelitvi države. Hr-vatska bi bila v tem primeru razdeljena na šf.ri oblasti, od katerih bi prvo tvorile zagrebška, belovarska in varaždinska županija, drugo osiješka in požeška. tretjo liško-krbav-ska In modruško-reška. in četrto sremska županija. Nato razdelitev bo menda pristala tudi vlada.
GLASOVANJE O USTAVI.
LDIJ Belgrad. 22. junija. Ministrski svet se strinja z izprememba-mi o osmem poglavju ustave ter se bo menda v nedeljo končno odgla-sovala ustava, na katero bo regent prisegel na Vidov dan.
Nainoveiie.
VOJNA ODŠKODNINA.
Beograd, 22. junija. Dr. Kumanudl, dr. Jankovič in Dragutin Protič so z zastopniki zaveznikov podpisali sporazum, po katerem bo naša država dobila 0.5% vojne odškodnine. 0.5%, katere bi Imeli dobiti po prcšniem sporazumu, se nam bo odraČu-nalo od naših vojnih dolgov.
PROGRAM NOVE AVSTRIJSKE VLADE.
LDU Dunaj. 22. junija. (DunKU). Na današnji seii narodnega sveta je zvezni kancelar Schober razvijal
program nove vlade, ki stoji trdno na temelju sanacijskega programa, domenjenega z delegatom finančnega komiteja zveze narodov. Glede zunanje politike je poudaril zvezni kancelar. da se bo vlada potrudila, vzdržati zaupanje velesil in dobre razmere do sosednjih držav in da bo gojila razmere napram Nemčiji. K temu spada naloga, odpraviti težko-če glede potnih listov in na mejah, zlasti v prometu s sosednjimi državami »n tako utirati gospodarskemu prometu svobodno pot. Nova vlada bo že v malo dneh v Portorose imela priložnost, pokazati svojo dobro voljo glede odstranitve vseh pri prometu s sosednjimi državami nastalih spornih vprašanj.
ŠTAJERSKA VI.ADNA KRIZA.
LDU Gradec, 21. jun. (DunKU). Glavni odbor in konferenca voditeljev klubov deželnega zbora sta se danes pečala z demisijo deželnega glavaria profesorja dr. Rintelena in namestnika deželnega glavarja dr. A it re rja. Posle deželne vlade vodi sedaj z ozirom na ostavko obeh •menovanih funkcionarjev namestnik deželnega glavarja Pongratz (socialni demokrat).
GORNJO ŠLFZIJO IZPRAZNJU-JEJO.
l.DU Opole. 21. jun. Oeneral Hoefer je poslal generalu Henne-
ckerju oficielni odgovor o novem načrtu izpraznjevanja. Obotavlja se, da bi izpraznil nemško postojanko, dokler ne zapuste Poljaki Bvtoma in Kralove Mute in hoče izprazniti KItičbork in Strižov šele zadnji tre-nctek.
ŽELEZNIŠKI PROMET Z OGRSKO.
l.DU Budimpešta. 22. junija. Madžarski korespondenčni urad javlja iz Belgrada: V zmislu med delegati madžarske in jugoslovanske vlade sklenjenih dogovorov se prične železniški promet med Madžarsko in Jugoslavijo dne 1. julija. Dogovori se morajo le še odobriti od obeh vlad.
KRIZA POLJSKE VLADE.
Varšava, 22. Juntia. Minister za notranje stvari Skolski In driavni podtajnik v zunanjem ministrstvu Dombrowsk| sta zaradi nesoglasij v svoji strank) (nadjonaku ljudska zveza) podala demisijo.
ULSTERSK! PARLAMENT OT-VORJEN.
LDU Berlin. 22. junija. (DunKU). Kakor javlja »Vossische Zeltung« iz Londona, je kralj Juri danes dopoldne otvoril ulstrski parlament v Belfastu.
KONEC STAVKE ANGLEŠKIH DELAVCEV BOMBAŽNE INDUSTRIJE.
LDU London, 22. junija. (Brezžično,). Izvrševalni odbor delavcev bombažne industrije je pozval delavce. naj sprejmejo predloge delodajalcev. Pričakuje se. da se delo prične zopet v ponedeljek.
FRANCIJA IN ANGLIJA ZA SPORAZUM Z RUSIJO.
London, 22. junija. Kakor doznava Reuterjev urad, je vlada kot odgovor na zadnjo francosko noto o francoskih zahtevah od Rusije ponovila Ltojrd Oeorgeyo zagotovilo, da bo Velika Britanca podpirala francoske zahteve, ako se bo dosegel splošen sporazum med Rusijo is zapadniral velesilami.
Z VZHODA.
Atene, 22. ianlja. Poslaniki Franclje, Itaffle la Velike Britanije so storili pri grški vladi kolektivni korak In ponudili posredovanje zaveznikov v grško-turškem sporu. Minister za zunanje posle Baltazzl je odgovoril, da bo ministrski svet proučil predloge.
Obletnica čeških mučenikov.
Prag«, 21. Jtm, Danes se Je vršila v Pragi spominska svečanost na asmrčenje 27 Cehov pred 300 leti. Predsednik narodne skupščine Toinašek )e imel nagovor, v katerem Je med drugim poudarjal, da so na morišču med 27 mučeniki poleg Cehov in Slovakov takrat umrli tudi nekateri Nemci. Eden prvBi voditeljev ustaje Joahim Schlick je Ml po rodu Nemec in ravno on Je izgovoril besede: »Nas ta naše potomce moramo osvoboditi izpod avstrijskega suženjstva!« tiauenschUd In še nekateri drugi so bili tudi Nemci. Zakaj Nemci niso ravnotako priredili svečanosti kakor mi m Slovaki? Ali morda Schlick ta Hauenschiid nista umrla zanje? Ali nista pomagala osvoboditi svoje potomce iz sufenstva? Zdi se, da so potomci pozabili na svoje junaške prednike, češki narod pa se Je zbudil iz svojega kulturnega suženjstva ta se obor >-žil z duhom odpora, dočlm Je velik del Nemcev s svojo kulturo vsted habsburškega suženstva zaše! na stianpota, po kite-rlh še danes stopa. Upravičeno je vprašanje: če so takrat stali Cehi in Nemci ramo ob rami, ali bi ne bilo prav, da bi se danes tudi potomci onih Nemcev zbudili ta si rekli, da Je njihovo mesto tam, kjer so umrli njihovi predniki? Egoistični interesi so največji sovražnik države samostojnosti Najboljše je, da se samostojnost opira na notranjo silo naroda. Samo narod, ki stoji na lastnih nogah, lahko uspešno izrabi svoj mednarodni položaj. To le mogoče samo v demokraciji, tako v politični kakor tudi gospodarski. Govornik je končal s pozivom na boj proti Habsburžanom.
Bojevita zbornica.
Rim, 21. Jun. Na današnji seji poslanske zbornice je socialistični poslanec, ki je govoril o delovanju fašistov, povzročil proteste. Obe stranki sta se spopadli in sta se medsebojno obdelavah s pestmi. Seja se je prekinila, pa se Je kmalu brez incidentov nadaljevala. — O priliki spopada med socialisti in fašisti ie delovni minister La-briola napadel socialistično stranko. Ministrski predsednik Giolitti Je LabrioVo nujno pozval, naj ostane nevtralen, pri čemer se je Labriola odstranili iz dvorane. — Poslanec VValter je Izjavil v nemškem Jeziku v imenu svojih tovarišev, da ne bodo golili Iredente, temveč bodo pripravljeni, nasloniti se »a Italijanski narod. Nato je preči tal
poslanec Walter izjavo, v kateri protestira proti razkosanja Tirolske, povzročene po mirovni konferenci. Njegov govor so poslušali mirno in z zanimanjem.
Rrm, 21. Kakor poročajo listi je delovni minister Labriola radi dogodka v zbornici podal ostavko.
Politiine vesti.
+ Konstituanfa se spremeni v zakono-dajuo skupščino. Iz Belgrada poročajo, da se je vlada odločila, spremeniti konstitu-anto po sprejetju ustave v zakonodajno skupščino. Ta bo najprvo rešila invalidsko vprašanje, potem se odgodi do jeseni, nato se bo bavila z vprašanjem izenačenja zakonov itd. Za počitnic se bo sestajal zakonodajni odbor. — Vse to, če ne zapoje v konstituanti preje vojaška trobenta.
+ Razmerje glasov pri volitvah v koo-stltuanto. Glasom končne ugotovitve statističnega urada je bilo Pri zadnjih volitvah v konstituanto oddanih za demokrate 319.448 glasov, za radikalce 284.576, za iirvatske seijake (Radičevce)) 230590, komuniste 198.732, zemljoradnike 150.603, ide-
Dnevna
Novo »strokovno« glasilo pod naslovom »Radnički list«, — centralni organ radničkog strokovno« pokreta Jugoslavije a Zagrebu — so začeli dne 16. t m. izdajati neki ljudje v imenu »Centralnega rad-nlčlrog Sindikalno« Viječa« (ki ga menda nikjer več ni. Op. ur.)) To »strokovno glasilo se že v svoj! prvi številki odlikuje po reproduciranju govorov raznih komunistov Dlaničev ta Kanričev proti »socijalšpiju-notn«, socialpotrijotom« in centrumašem, »soclalizdajicam« Itd. S takimi uvodnimi besedami misli torej ta list »služiti« delavskemu strokovnemu gibanju. V presojo, kako »objektivno« znajo komunisti pisati v tem listu, citiramo iz tega lista eno samo notico in sodrugi in strokovno organizirani delavci naj si potem sami ustvarijo svojo sodbo o tem najnovejšem »strokovnem« strašilu, ki je začelo izhajati v Zagrebu. Notica slove: »V Sloveniji je trajal štraik stavblnskih delavcev tri tedne ta to v Ljubljani, Mariboru in v Fali. Strajk ]e začel v vseh teh krajih isti dan. Pogoji za dosego uspehov res niso bili najpovoljnejši, toda boj bi bil prinesel tudi večje uspehe, če ne bi bili socialpatrioti, ki so tam (v Sloveniji! sodniki pri oblasti (1) z vsemi naj-gršimi sredstvi delali za propast gibanja!H Kapitalisti so hoteli znižati plače in podaljšati delavni čas, delavci pa so nastopili s protizahtevami. Končno so štrajkarji kljub (!) prizadevanju sociallzdajnikov uspeli, da so obdržali svole pridobitve«. — Zdi se, da le vsa naivlšja komunistična modrost edinole v lažeh in psovanju in izrazih »so-cialšpSJun«, socializdajica«, »centrrumaška izdajica« itd. No, pustimo norcem ta junakom v psovanju veselje!
Na Ilceiu v »Mladiki« so razstavljena ročna dela in risbe gojenk v dneh 23..
24	ta 25. junija. Razstava bo otvorjena v četrtek 23. t. m. oh 11. uri. Častito občinstvo ie vabljeno, da si ogleda v času od 8.—13. in 15,—19. ure. — V soboto dne 25. t m. se pridruži tej razstavi razstava kuhinjskih Izdelkov licejske gospodinjske šole. Podrobnosti bodo še priobčene.
Razpis, Z založno trafiko spoieno tobačno glavno zalogo v Logatcu št. 46 razpisuje finančno okrajno ravnateljstvo v Ljubljani v oddajo po javnem natečaju. Več v Uradnem Usti št 68.
Poštno ravnateljstvo, namerava, to smo slišali, izprazniti filharmonsko dvorano. To smo slišali pred dvemi meseci. Po nadalinih dveh mesecih upamo, da bo poštno ravnateljstvo vest potrdilo.
Francoska nogometna reprezentanca Je včeraj prispela v Ljubljano na svoji turneji po Jugoslaviji. Igrala bo danes z reprezentanco Slovenije.
Posledica naših socialnih razmer. 20 letni visokošolec Milan Abradovič Iz Zagreba se je ustrelili pri neki šupi v mestnem logu v glavo. Poškodba je težka ta so ga prepeljali v deželno bolnico. Zvedeli smo, da je vzrok samomora — pomanjkanje ta beda v kateri živi del naše visokošolske mladine. Vsak nadaljni komentar Je menda nepotreben.
Zamotan kriminalni slučaj. Kari Živko Iz Ciglenc pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah se je 17. februarja 1919 priženil na posest Petra in Genovefe Kristl v Clglen-cih ter z ženo Katarino priženi tudi lepo posestvo. Toda kmalu po pordel je pričel z ženo surovo ravnati; ne le, da jo ie pretepal, gnal jo je tudi na stranišče ter ji tu s človeškim blatom mašil usta ter potitotl njeno glavo v odprtino stranišča. 2e 3. Junija ie sledila tožba za ločitev zakona. Vsled poravnave ni prišlo do ločitve. Tod* Živka to ni spametovalo. Še surovejše ie začel ravnati s svojo ženo. Ko ji je celo grozB, da jo umori, je čez nekaj mesecev zopet prišlo do druge ločitve. Dne 7. februarja 1920 je bil pri kazenskem sodišču radi surovega ravnanja obsojen, še nevarnejši je postajal napram nji, ko je zvedel, da je žen izrekla, da ve za veliko moževo skrivnost. Tako Je prišlo do usodepol-
rlkalce 110.275, musliman© 110.195, soetja-liste 46.792, muslimane iz Južne Srbije 30 tisoč 20, narodni klub 25.867, republikance 12.136, narodne socljaliste 6186, srbske liberalce 3061 glasov.
+ Protič agitira. Dopisnik »Riječi« javlja, da se Stojan Protič nahaja na agitacijskem potovanju v Vojvodini ta da poizkuša pridobiti del radikalcev za svoj ustavni načrt.
+ V Belgrad je prispel in je bil sprejet z običajnimi ceremonijami španski poslanik don VLldegado,
+ Logično. Na konferenci med Brlan-dom in Curzonom v Parizu je zadnji predlagal, naj bi Francoska opustila nadaljnje izvajanje sankcij proti Nemčiji, ker kaže ta dobro voljo, da plača. Nato je Briand čisto logično pripomnil, da dobra volja Francoski še ne bo pomagala. Briand špekulira najbrže na to, da ji bo pomagala njegova
—	slaba volja.
+ Zveza angleških tekstilnih delavcev je baje sprejela predlog delodajalcev, da se plače znižajo za 16%. TaJeo vsaj poročajo iz Londona.
kronika.
nega dne 7. aprila 1920. T« dan 5© žena hotela zopet v Maribor tožit moža. Starišl so odšli z doma, ostala je sama s komaj porojenim otrokom. Takrat se je zgoda strašen umor. Kako se je izvršil, ne ve nihče. Zvečer so potem vdrli ▼ zaklenjeno hišo. Tudi Živko je pomagal vlomiti vrata. V sob' se je nudila grozna slika:	Žena	H
klečala ob vratih proti kljuki obešena, vsa krvava, razmršena, po sob! nered, kri. Kazalo je na sBen boj pred grozno smrtjo. Žena je bila že mrtva ta mrzla. Poteg nje v nečkato otrok tud! mrtev. Ker je bila hiša zaklenjena, je morilec moral skozi podstrešje na prosto. — Stariši umorjene in večina sosedov so takoj obdolžili Živka obeli zločinov. Sedem mesecev je sedefl v preiskavi. Tajil je vse, nakar je bil kot nedolžen oproščen. Komaj pa je prišel domov, so ga zopet obdolžili, nakar je moral ponovno v zapor. Vsled obsodbe okrajnega sodnika je bilo okrožno sodišče primorano odteditf ponovno postopanje. Med to drugo preiskavo se je našlo na Živkovem domu krvavo perilo, toda kemična preiskava je dognala živalsko kri. In ko so Živkovi sorodniki ravno na dan obletnice zopet imeli neko tako tožbo pri vzklicnem sen itu, so propadli, ker se ie prejšnje dni že vdru-gič ugotovila Živkova nedolžnost Zdaj se Je dr. Komavli, zastopnik starišev, obmih na višje deželno sodišče, id je na predlog višjega državnega pravdnika ponovno odredilo preiskavo na podlagi izjave sorodnikov umerjene, ki trdijo, da Je Živko morilec. Živko je sedaj zopet v zaporu. Pr.šel Je sam nazaj. Mogoče ga je kdo že skrivno obvestil o tem, da pride zopet v preiskavo, mogoče pa ga je prignala tudi težka vest nazaj. Javnost napeto pričakuje razprave proti človeku, ki je bU že dvakrat izpuščen iz preiskovalnega zapora kot nedolžen.
Cotnfe Begouen bo imel v petek 24. t. m ob 20. v zbornici univerze dež. dvor.) predavanje o prehistoričnl umetnosti. Predavanje je javno ta za vsakega prosto. Vendar se občinstvo vabi, da si zagotovi prostor v dvoran,! kjer so sedeži mtmerlrani, v četrtek ali petek dopoldne (od 10. do 12.) na univerzitetnem sekretarijatu. Za galerije ni potreba posebnih vstopnic.
Obrtno nadzorništvo nam je poslalo naslednji dopis: V ceri. listu je bil dne 15. Junija priobčen članek »Anketa o produkciji ali bo| Proti 8uruem delavniku«, k! Izvira iz nepoučenosti pisca. Obrtno nad-zorništvo ie poslalo zadevna vabila tudi delavskim organizacijam, ki imajo toraj priliko, da podajo v zadevi kar najizčrp-neje stvarno poročilo, ozir. mnenje ta Izjavo; poleg tega bi pa tudf stvarne razprave o posameznih točkah, priobčene v dnevnikih, lahko zadevi koristile; toda o neutemeljenih napadih se kake koristi pač ne more pričakovati. P. n. naslov blagovoli vzeti konštatacijo na znanje, netočno n-fonniranje javnosti primerno popraviti, ter se eventuelno s stvarnimi razpravami udeležiti ankete.
Pred okrajnim kazenskim sodiščem se je včeraj vršila obravnava Marij Kogoj-Kovač, ker je glasbenika Kogoja zadnji dejansko napadel 13. aprila t. 1. pred dramskim gledališčem. Sodišče je obsodilo Leopolda Kovača zaradi prestopka zoper telesno varnost na 600 pran globe, Gojko Trbuhovlča pa kot soudeleženca, ki je pri isti priliki odstranil Kovaču ovire in mu dajal oogum na 200 K globe. Nerazdelno plačata oba Kogoju za bolečine, zdravniško spričevalo in očala 654 K, za ostaU odškodnino pa je zavrnilo sodišče tožnika na pot civilne pravde.
Tedenski zdravstveni Izkaz. V dob!
od 12. do 18. t. m. se je rodilo v Ljubljani
25	otrok, med nilnri 3 mrtvorojeni (11 dečkov 14 deklic). Umrlo je v istem času 26 oseb (18 moških, 8 žensk), med njimi 11 domačinov in 15 tujcev). Smrtni vzroki so bili: 1 živi jenska slabost, 7 Jetika, 1 zastrupljene rane, 1 možganska kap, 3 srčna hiba, 1 rak, 12 drugih naravnih smrtnih
vzrokov. Izmed nalezljivih bolezni je bil prijavljen l slučaj škerlatinke (vojak) in 1 slučaj griže.
Uredba o draginjskih dokladah državnih uslužbencev, upokojencev
in upokojenk je izšla v »Uradnem listu« z dne 21. junija. Glasom te uredbe se povišajo osebne draginj-ske doklade aktivnim ukaznim'državnim uradnikom, ki službujejo v Srbiji in Crni gori. in sicer v Bel-gradu za 45, v mestih za 30. v trgih in selih za 10 odstotkov. Neukaznim po 16 dinarjev na dan. Isto velja za 25, 15 in 5 odstotkov. Pravoslavna duhovščina dobi draginjske doklade po 16 dinarjev na an. Isto velja za duhovščino drugih	veroizpovedi.
Aktivnim državnim	uradnikom in
uslužbencem, ki službujejo izven Srbije in Črne gore, kakor duhovščini se. povišajo dosedanje osebne draginjske doklade za	10 odstotkov.
Čl. 36. te uredbe se glasi: »Odločba ministrskega sveta z dne 12. junija 1920 o specialnih dokladah uradnikov. ki službujejo v prejšnjih mejah južne Srbije in Črne gore. velja še nadalje.« — Torei so za te kraje določene dvojne doklade.
Kulturni vestnik.
Produkcija gojencev Hubljanske Glasbene Matice (v ponedeljek in sredo je tudi veliko veselje opazovati te male junake ta junakinje, njih samozavesten nastop kakor prva obljuba bodočih uspehov. Ni vse tako, kakor želi zrelejši (in morda zato — manj impulzivni) okus nas starih, večnih nezadovoljnežev, toda: ali st nai samim sebi očitamo tisto prvo še tako nerodno »sličico«, prvi otročje naivni verz ali prva še bolj naivna pričakovanja? Brez dvoma je med temi otroci par izrazitih talentov, ki nam bodo še nekdaj »nekaj pokazali« — moja slutnja vidi n. pr. tako obljubo v malem Paganiniju Rupelju (učencu g. Sancina) ali v mladinskem zboru g. Golobiča . . . Bolje, da končam z eno besedo: Že tako je bilo lepo; veselimo se tega in počakajmo lepšega!	č.
Prvi nastop konservatorlstov Glasbene Matice v Ljubljani se vrši v petek, dne 24. t. m. ob 8. uri zvečer v Unionski dvorani. Letos pretečeta dve leti odkar sl le Glasbena Matica ustanovila svoj konservatorij, ki se bo sukcesivno — tekom iet
—	v celoti izgradil Nastavke za vse stroke in oddelke konservatorija že ima. Ker traja konservatorsko iiobrnžen'e po raznih strokah 6—10 let in se mora notranjemu deta posvečati največja pozornost, *»‘>-do smeli po sklepu konservatorijskes« sklepa Javno nastopati le gojenci zadnjega event. še predzadnjega letnika m to Z razloga, ker morajo resne študije v internem mirno in brez hrupa potekati. Vežba-njti in nastopanju gojencev pa bo dana možnost ta obveznost čim večkrat v letu nastopati v internih vaiali in priredbah pred učiteljskim zborom in gojenci V petek nastopi v Ljubljani prvič v večjem obsegu orkester gojencev. Sviralo bo 49 moči, izmed teh je 45 domačinov - Slovencev, gojencev konservatorija in le 4 sodelujoči so poklicni glasbeniki. Izvajali bodo londonsko Haydnovo sinfonijo, orkestralni stavek gojenca kompozicijskega oddelka P. K. Kolba in izvršili spremljevanje klavirskega solo - nastopa. Orkester gojencev je v letošnjem šolskem letu sledeče se« stavljen: 12 I. gosli, 9 11. gosli, 4 viole, 4 čeli, 2 kontrabasa, 2 flavti, 2 oboi, 2 klarineta, 2 fagota, 2 rogova, 2 trompeti, 2 pozavni ta 2 tolkali. Z dovoljenjem vota-ških oblasti ta kapelnika dr. Čerina se kot gojenci konservatorija vežbajo tudi voia-ški elevi. Oni so in nastopajo kot gojenci konservatorija. Važnost ta potreba goiitve in izobraževanja v orkestralni stroki, leži na dlani. Gojitev komorne glasbe na konservatoriju pa se dokumentira z izvajanjem 2 stavkov Borodtaovega kvarteta.
O resnem deta ta stremljenju konservatorija Glasbene Matice naj se občinstvo samo blagovoli prepričati.
Svoboda v Mariboru jo preteklo nedeljo 12. t. m. v kazmskl dvorani priredila koncertno matinejo, ki ie nad vse pričakovanje lepo uspela. Ojačeni orkester prof. Kubička je otvoril koncert z ouverturo k Vlij. Teku ta takoj pakazal svojo dovršeno izvežbanost, svojo precizno ta s temperamentom združeno igro, kar se je v prvi vrsti zahvaliti vodji orkestra g. Kaplaneku. Ruska suita z motivom Rdečega sarafana in burlaške pesmi »Ej uhnem«, je bila fino 'm čustveno prednašama, na Je želo obilo priznanja. Isto velja o sloviti Dvo-fakovi Humoreski, ki nam 5e dokazala, da jo orkester v rokah pravih umetnikov. So-lotočke na čelo, ki Uh ie proizvajal proL Kubiček sam, so nas zopet potrdile o tehničnem oziru v sodbi, da je v prof. Ku-bičku združena umetniška potenca z tehničnim obvladanjem tega krasnega instrumenta. To se je spoznalo zlasti v Souventa de Spa, v kompoziciji slavnega čelista ta komponista Servalsa, ki ie v to skladba globoke muzikalne vsebine položil vse finese čedove tehnike. Tudi koncert polonal-se, lastna kompozicija prof. Kubička s svojina težkimi kantilenami, kadencami ta pa-
Stran 3.
feažaml le izkazala mojstra. Mladi pevski zbor je zapel par narodnil) pesmi in dve kompoziciji pevovodje prof. Hladkyja. Nihče ni pričakoval, da bo ta zbor v kratkem času dosegel toliko tehnične dovršenosti v intonaciji in prednašanju, zlasti v dinamičnem stopnjevanju od pi&aissima do fortiss--ma. Glavna zasluga za ves uspeh gre moderno izšolanemu hi umetniško Čutečemu pevovodju prof, Hladkyju. Treba Je zboru le še par d brih pevcev, zlasti tenorja in Svoboda bo lahko ponosno iskala tekmecev.
Slovenska Matica je ravnokar izdala kot izredni izdanji dve knjigi, in sicer F. S. Finžgarja ljudsko dramo »Razvalina življenja« in lirsko zbirko Pavla Golie ►Pesmi o zlatolaskah«. Obe knjigi sta na prodaj v matični pisarni na Kongresnem rgu št. 7/11. od treh do petih popoldan. Cena broširanim knjigam je 24 kron za Iz-vo“> vezanim pa 30 kron. Tisti člani, ki so članarino za tekoče leto že poravnali, dobe po en izvod broširanih knjig četrtino, Po en izvod vezanih pa petino ceneje. — Redne publikacije za tekoče leto, 4 po številu se tiskalo in bodo kmalu gotove.
Nov dnevnik pod Imenom »Večernja Pošta« začne 1. julija izhajati v Sarajevu. List bo izvenstrankarski.
Dr. Izidorja Cankarja »S poti« v čc-škeia prevodu. Dr. Boh»5 Vybiral je prevedel na češko dr. Izidorja Cankarja znamenito delo »S poti«. Prevod je založila »Eva« ▼ Olomucu.
Vsakega zavednega sodruga častna dolžnost je, da naroči delavski list
»NAPREJ"
ga razširja ter mn pridobiva novih naročnikov.
Orseisizsdlski
vestnik.
I* sirek, organizacij«.
Pekovskim pomočnikom. V Zagrebu Je izbruhnila stavka pekovskih pomočnikov. Zagrebški pekovski mojstri sc peljejo celo v avtomobilih po naši Sloveniji ter iščejo stavkokaze. Peki, ne potujte v Zagreb, da S tem omogočimo našim hrvaškim sodru-gom izvojevati boj za življenski obstanek. V t/irkvenici v hrvaškem Primorju se nahajajo pekovski pomočniki v mezonem gibanju. V Celju in Mariboru se isto tako bije boj za zboljšanje mezd. Opozarjamo v>e pekovske pomočnike, da ne potujejo na omenjena mesta, ker bi bilj stavkokazi. — sedaj je razvidno, kako g., pek. moistr, ^tremiio za tem, da nas eksistenčno po-Dolnoma uničijo in zbirajo sredstev, katerih se v tem boju poslužujejo. Paziti je 'reba na došle mojstre in jih zavrniti, da •majo dovolj delavnih sil doma, zagotove ,!di j***1 življenski obstoj. Bodimo budtti.
Kovinarji v Brodu na Savi so v gibanju za obnovitev tarife. Naj do končanega gibanja nihče tja ne potuje.
»Drvodjelac« je naslov novemu strokovnemu listu »Saveza drvodjelskih rad-nlka v Jugoslaviji«, ki je začel izhajati v Zagrebu na vsakih 14 dni.
V&sfeiSk Svobode.
Seja centralnega odbora »Svobode« se
bo vršila danes ob 8. zvečer v šel. ul. Pridite vsif
Gospodarstvo.
— Ljubljanski veliki semenj. Podaljšani rok za prijave razstav niko v poteč« dne 25. junija Potem se začne z dodelitvijo prostorov, pri čemer se bo Sejmski urad kolikor mogoče oziral na želje posameznikov. Razstavišče je že planirano in se gradi betonski temelj za stavbe. Poslopje Sejm-^ega urada, kakor tudi stavba, kjer bo za Čas* velikega semnia nastanjen brzojav, telefon in pošta, bo zidano In bo kmalu dograjeno. Ravnotako tudi hitro napreduje delo vrhnih stavb, ki se grade drugod, ja se kasneje preneso na razstavišče In tam sestavijo.
— Pri poštni hranilnici v Sarajevu hi
čekovnih uradih v Zagrebu in Ljubljani se ie pokazal doslej najvišji promet, ki je znašal 2190 milijonov kron, torej več kakor v marcu.
— Nov premogovni*. Pri Kiljanu v južni Srbiji so zasledili debele plasti premoga zelo dobre kvalitete. Eksploatacijo tega rudnika namerava prevzeti država sama v svoje roke.
— Nove parobrodne brze proge :o uvedla razna parobrodna društva na progi Uakar — Šibenik — Split — sedaj, ko jo 'aiijanj izpraznili doslej okupirano dalmatinsko ozemlje.
— Tržne cene živi teži živine v Za-
s8? v?* m-80 bne: 16
,1	10 K f9lK' krave 12 d0 18 K'
Junci 10 do 19 K, teleta 12 do 17 k svln> 28 do 32 K.
— Proti svobodni žitni trgovini v Češkoslovaški. Češki listi dokazujejo, da svobodna žitna trgovina ne bo Imela dobrih positdic, marveč, da bo povzročila močno zvišanje cen. Moka za kuho se bo podražila za 350 odstotkov, moka za kruh pa za 540 do 600 odstotkov, Ker bo vlada mori-
la zvišati svojim nastavljencera doklade, k! bodo znašale več, kakor je vlada doplačevala za žito, listi ne vidijo nobene koristi od svobodne trgovine, marveč 1« škodo.
— Množitev ^on^uraov v Ameriki. Konkurzi tvrdk, podjetnikov itd. kažejo v prvem četrtletju 1921 znatno množitev. D j 1. aprila 1921 se je otvorilo 4870 konkur-zov s skupnim zneskom 178 milijonov 589 tisoč 989 dolarjev. V istem četrtletju prejšnjega leta je bilo 1627 konkurzov s skupnim zneskom 29,702.499 dolarjev.
— Nemške ladje za Češkoslovaško. Mednarodni razsodnik Hinnes, ki mu te poverjeno, da razdeli nemško brodovje na Vltavi, je prisodil Češkoslovaški 223.300 ton vlačilk in 17.720 ton bark.
— Izboljšani« Jrancoske trgovns*e bilance. V prvih petih mesecih lanskega leta je bila francoska trgovinska bilanca pasivna za 7894 milijonov frankov. Letošnji Izvoz v istem času je znašal 9049, uvoz pa 8684 milijonov frankov, kar pomeni nasproti lanskemu letu aktlvum za 365 miljo-nov.
šče kvarni korak enostavno na pritožbo
konkurence, ne da bi obdoižitev in podtikanje preiskala. Ako je gospodom v višjem krogu na tem, da postane podjetje zopet kolikortoliko plodonosno in se nevzdržlj.ve razmere vsaj deloma sanirajo, potem naj ne ovirajo podjetju vira dohodkov, temveč naj skrbijo za to, da se omogoči g3-s\lom brez ovir prihajati v zdravilišče, si ■ cer bo Rogaška Slatina kmalu sledila cinkarni v Celju.
Oopisi.
Vrhnika. V nedeljo dne 19. Junija Je
priredila vrhniška >Svoboda« krasno veselico, ki je uspela izvrstno, čeprav je dež preprečil uporabo vrta. Odbor se je moral res požrtvovalno truditi, da je uspelo vse tako lepo, da je bilo vse tako stvarno urejeno, pa tako domače. Prava proletarska veselica je bila to, čeprav smo Imeli med seboj tudi delavnega človeka, ki M bil lahko nasprotnik delavnega ljudstva, če ne bi spoštoval dete. Okoličanov Je bilo mata zaradi dežja. Ljubljančanov pa le prišlo zelo veliko. Čudili so se, da hna naša »Svoboda« čitalnico, oni p« ne, ker ne morejo dobiti prostora. Stanovanjski urad skrbi samo za kavarne in gostilne . . .
Rečica v Savinjski dolini Kar uganja »Straža«, presega že vse meje. »Straža« hoče biti katoliški list, na verski podlagi, o nas socialnih demokratih pa pravi, da srn'* brezverci. Rečlčani menda res mislijo, da mora vsak katolik zmerjati, lagat) In obrekovati, da niora svojega nasprotnika uničiti — potem je šele za »Stražo« res pobožen in bogaboječ kristjan. Ne vemo, kakšno sveto pismo imajo, nam brezvercem se zdi ta ljubezen do bližnjega nuno čudnal Ker smo brezverci, smo naprosili nekega bogoslovca, na nam to stvar pojasni. Prihodnjič upamo, vam bomo U več lahko poročali.
Rogaška Slatina. V zdravilišču Rogi-ška Slatina, ki je znano po velikem de'u sveta zaradi izbornih mineralnih vrelcev, ogljeJcislinskih, solnčuih, parnih in drugih kopoljih, v katerem se je še lansko leto nahajalo toliko zdraviliških gostov, da so morali v kabinah stanovati ln prenočevati. ker zanje ni bQo prostora ne v zdraviliških in tudi ne v privatnih hišah, nastaja naravnost pokopališki mir. Najemniki hotelov, ki .so najeli mnogo osobja in so se pripravili na enak obisk kakor lani, tarnajo nad veliko izgubo, ki jim preti vsled tega, ker tu gostov in delavci in mali obrtniki jokajo nad neznosno draginjo. Ničesa ni na vidiku, da bi se razmere izboljšale, ljudem pa se čita obupanost z obraza. Predsezija gre h koncu in predsezijo bo deloma, če pojde po sreči, nadomestila glavna sezija In posezijo bo pa najbrže že sneg pokopal. Lani, ko je vse floriralo, je država doplačala pri podjetju več milijonov kron in letos se bo doplačilo zvišalo gotovo še za kakih 100 odstotkov, ker dete podjetje z ogromno izgubo. Namesto da bi se od poklicane strani gledalo na povzdlgo In plo-donosnost podjetja, prihaja pritisk od zgoraj, razmere pa nastajajo naravnost ne-vzdržljive. Kdo je temu kriv? Poglejmo ie zopet najnovejši udarec na podjetje. Pred nekaj dnevi so prinesli časopisi poročilo z vladne seje, da je vlada odvzela dr. Simo-nitschu zaradi »protldržavnega in	proti
narodnega delovanja« ime zdraviliškega zdravnika. Kdo je dr. Simonitsch? Dr. SJ-monitsch je državljan kraljevine Srbov, Hrvatov ln Slovencev, Je že nad 20 let zdraviliški zdravnik in zasnovateJJ oglje-kislinskih in drugih kopeiji v Rogaški Slatini. S svojim dolgoletnim zdraviliškim le-čenjem bolnikov sj je mož pridobil neprecenljivo zdravniško prakso ter je	vsled
tega postal popularen po celi državi. Ako bodo sedaj gostje, ki prihajajo vsako lero v lečenje k dr. Simonitschu v Rogaško Slatino, takih pa ni malo, izvedeli, da se je dr. Simonitschu odvzelo ime zdraviliškega zdravnika, bodo enostavno izostali	in v
Rogaško Slatino sploh ne pridejo.	Sedaj
ostane vprašanje, Če se bodo razmere, kakršne vladajo v Rogaški Slatini, sploh še j dolgo držale. Edini vir, ki ga ima pod]et;e in tudi prebivalci, so tuji gostje ln gostvn se pa napravi Rogaška Slatina naravnost gnjusobna. Mineralna voda, katera s« je vsled trošarine tako podražila, da jo skoraj nihče ne kupi, še svojih stroškov je krije Prebivalci Slatine in okolice	prav
dobro vedo, kdo je dr. Simonitsch in jima je tudi prav dobro znano, da je delo dr. Simonitscha veliko socialno, narodno ln ržavno delo, s politiko se pa mož nikdar av! ni. V Rogaški Slatini vedo danes vsi, da je za tem »prothiarodnem In protldr-žavnem delovanju« le osebno nasprotstvo ln egoizem, Vlada le naredila za zdravtlf-
Šport.
Mednarodna tekma med francosko in slovensko nogometno reprezentanco v Ljubljani se bo vršila danes popoldne ob pol 7. uri na prostoru »Ilirije«. Da ne bo prevelikega navala pri blagajni, opozarjamo na predprodajo vstopnic v trgovinah Kanc in Pevalek v Židovski ulici.
Kolesarske dirke. Ljubljanska kolesarska Ilirija razpisuje v nedeljo 26. t. m. veliko cestno dirko Ljubljana — Vransko — Ljubljana 100 ion, odprto za vse člane klubov Slovenije. Vozilo se bo v treh sko-pinah, seniorji, težka in lahka skupina. Nagrade so v kolajnah in diplomah, prvtm trem vsake skupine, oz. sorazmerno manj v slučaju nezadostnih prijav. Start Je pri km 1 na Dunajski cesti ob 13 uri, cilj Isto-tam. Obrat 5e pri 52 km. V splošnem veljajo ista določila kot prvič razpisana. — Dne 10. julija priredi Ilirija veliko cestno dirko na progi Ljubljana Maribor 138 km, odprto za vse člane klubov jugoslovanskega Koturaškega zaveza — Dne 24. julija je dirka Ljubljana — N>-vo mesto, 75 km, istočasno z dirko Hrvatov Zagreb — Novo mesto in dirko Novo-meščanov Gorjanci — Novo mesto.
československ« sportovnl XI. do-voluje s| timto zvati všechny, o česky šport se zajimajici Čechy v Ljubljani, do ustanovujici schtize, konane ve čtvrtek dne 23. června o 8.5 hod. večer v restan-racl »Narodni d« m« s na&Iedujiciin programom: Volba predsed y, mistopredsedy, po-kladnika, Jednatele (sprave domu), 4 členu vyboru a kapitana; volne navrhy a razne. Usta vujici vybor.
SociiafisCKna efefista,
Po svetu.
— Masaryk v Capriju, Zadnje vesti Iz Caprija pravijo, da je zdravstveno stanje predsednika Masaryka zelo povoljno. Zadnje sledi njegove bolezni so izginile, tako da predsednik lahko hodi brez palice ta ;.e pridno koplje.
— Fašisti so kontrolirali trgovine v Rimu >n so izjavili, da so trdno prepričani, da se jim bo posrečilo znišanje cen. — Sedaj bodo pa kmalu prazne trgovine.
— Novi avstrijski ministrski predaed uik Schober je pred imenovanjem fungiral kot policijski predsednik na Dunaju. Tudi socialisti ga cenijo radi njegove odločnosti in delavnosti. Na Dunaju splošno pri črkujejo, da se mu posreči omejiti nek »-itko preveliki vpliv pokrajinskih vlad in konsolidirati onemoglo državo.
— V ligo društva Rdečega križa sta bili sprejeti Avstrija in Sijam.
— Sanatoriji za tuberkulozne. Italijanski Rdeči križ je že v maju 1919. leta imel 10 sanatorijev za jetične vojake. Italijani iz Argentinije so pa sedaj poslali društvu 10 milijonov lir za grajenje sanatorijev za tuberkulozne v novih krajih. — Francoska ima 200 sanatorijev za tuberkulozne In zdravstvenih stanic — Mi Imamo pa polno vojašnic ln »oštarij«.
— 2 milijona članov. Olasilo poljskega društva Rdečega križa piše, da šteje omenjeno društvo 2,000.000 članov.
— Razredna) ustiea je pač tudi v Italiji doma. Vojno sodišče v Florenci je gene rala Segreja, proti kateremu je bila uvedena »pieiskava« radi milijonskih sleparij, ki jih Je počel kot načelnik medzavezniške misije isa Dunaju, »začasno* spustilo iz preiskovalnega zapora.
— Nemiri v Berlinu. Sprevod kak: h 5000 nezaposlencev le te dni vdrl ponovno v prostore zveze strokovnih organizacij, kjer je imela obratna komisija ravnokar pr vo sejo. Predno je še prišlo do razgovora med voditelji nezaposlencev in člani obratne komisije, so komunistični demonstranti napadli in do krvi pretepli vodjo zveze strokovnih organizacij večinskega socialista Sabatha. Policijski oddelki so demonstrante razgnali.
— Protioderuška politika na Češkoslovaškem. Oderuško sodišče v Pragi )e «a mo tekom pol meseca obsodilo 38 oseb na skupno 205 mesecev ječe in 414.00 K globe. Radi lažjih prestopkov je obsodilo <15 oseb.
— Tudi statistika, Včerajšinji »Novi čas« poroča, da izhaja na Dunaju vsak dan 1,200.000 izvodov časnikov, a na krščansko časopisje pride samo 85.0000 izvodov, To-
’ rej je še 93 odstotkov dunajskih listov v nekrščanskih rokah, meni »Novi Čas«. »Novemu času« bi ne bHo treba ni pri teh številkah povedati majhne laži, če bi postavil namesto »še« besedico »že«.
— Primer meščanske podlosti. Na kongresu komunističnih žena Je zastopnica Ko-rejank poročala, da so se v Koreji ustanovile akcijske družbe laponskih podjetnl-
K reformi ubožne oskrbe.
Ubožna oskrba spada po sedanjih predpisih v področje občinske samouprave m velja načelo, da mora vsaka občina skrbeti za one ubožce, ki imajo tam domovinsko pravico. To je bilo primerno v prejšnjih časih, ko je običajno vsakdo ostal celo življenje v svoji domači občini in če je opešal ter prišel v bedo, občina ni tako čutila tega bremena, ker je skrbela za svojega človeka, ki je celo življenje živel in delal v njeni sredini. To se je pa izpremenilo tekom zadnjih petdeset let, odkar so se začeli ljudje čimdalje bolj seliti z dežele v mesta in industrijske kraje. Marsikdo se že v mladih letih preseli iz svoje domače občine v mesto, kjer se stalno naseli in kjer izčrpa vso svojo delavno silo. Na starost pa, ko mu opešajo njegove telesne sile, ga tuja občina pošlje v njegovo domovinsko občino, kjer ni bil mogoče 2e 30, 40 ali še več let ln je postal že pravi tujec ter je včasih, kar se je tudi že zgodilo, pozabil celo svoj domači Jezik. Naravno Je, da ga gleda občina kot nadležnega tujca, ki ji povzroča samo stroške. Sicer Je res, da daje domovinski zakon vsakomur, ki stalno prebiva v tuji občini čez deset let, pravico, da sme zaprositi za priznanje domovinske pravice v občini svojega bivališča in je ta občina dolžna ga sprejeti v svojo domovinsko zvezo. Tudi domovinska občina sama ima pravico zahtevati od drugih občin, da priznajo domovinsko pravico njenim občanom, ki v njih stalno prebivajo čez deset let. Vendar se posameznik, dokler Je zdrav in sposoben za delo, navadno mnogo ne briga za svoje dotno-vlnstvo. Pa tudi marsikatera občina posebno na deželi se ne poslužuje pravice, ki ji jo daje domovinski zakon ln ne skrbi za to, da bi se rešUa onih domačinov, U stalno drugod prebivajo in so prekinili vse zveze s njo. Temu Je tudi mnogo kriva pomanjkljiva evidenca o osebah, ki so pristojne v občino. Tako se zgodi, da mora marsikatera občina vsled svoje malomarnosti skrbeti za takorekoč popolnoma tu,e ubožce. Ubožna oskrba je v sedanjih razmerah največje breme za občino in marsikatera občina na deželi omaguje pod težo teh izdatkov. To breme pa je čimdalje težje in občutljivejše, ker sedanji čas zahteva, da se za ubožce Izdatneje ln bo‘.ie skrbi kakor v prejšnjili časih. Naše občine pa večinoma nimajo sredstev, da bi mogle dostojno ln primemo poskrbeti za svoje ubožce, tudi če bi hude najboljšo voljo. Skratka: ubožna oskrba Je zrastia "K*>ni preko glave in bo treba iskati drugih potov In sredstev za rešitev tega tako važnega vprašanja. Potreba reforme se ie že pred svetovno vojno pokazala zlasti v deželah z močno razvito industrijo, posebno
kov, ki se pečajo s trgovino s dekleti. Beda sili korejske žene, da se udajajo sramotnemu življenju.
— Kot prva nemška trgovinska ladja I« ladja »Fehmarn«	te dni pristala	v	Petrogradu. Mornarji	opisujejo	mesto	kot zelo
zapuščeno in zanemarjeno. Tara vlada strašna draginja. Za en funt kruha je moralo moštvo plačati po 12.000 sovjetskih rubljev, funt masla pa stane 15.000. Prebivalstvo je vladi zelo nasprotno.
— Prva tuja	ladja po	7 letih	▼	Petro,
gradu. »Krasnaja	Oazeta«	Javlja,	da	je 27.
aprila priplul iz Anglije pod nizozemska zastavo parnik »Aleksander Pokiien«, pola haring. List pravi, da je to prvi tuji parnik, k! je priplul v Petrograd po 7 letih. Nasproti mu je plul ruski parnik »Ruslan«, ki ga je spremil v petrogajsko luko.
— Vseruski Izvrševalo! odbor Je dovolil, da se smejo ruske cerkve zopet uporabljati za službo božjo tn shode.
Odkritje Herodove palače. Po neki vesti Iz Jeruzalema so izkopali v Askalonu del velike palače, ki jo je zgradil Herod. Med drugim so našlj tudi kip graditelja palače.
— Ameriške novice. V West Virginiji v Zedinjenih državah je maja mcseca izbruhnila velika rudarska stavka. Vsled močnega pritiska s stran! podjetnikov so rudarjj organizirali oboroženo vstajo in se umaknili v gore in pričeli pravcato gueri-lla-vojno. Ameriška vlada Je bila prisiljena poslati proti vstašem redne čete. Nastale so pravcate bitke. — V Calumet je umrl rojak Nikolaj Zajc, v Mjhvaukee pa rojakinja Marija Dobnik iz Mozdrja na Stejer-skem.
v Spodnji Avstriji, kjer je Dunaj leto za letom metal številne onemogle delavce v. njihove domovinske občine. Z deželnim za-* konom iz leta 1893 se je v Spodnji Avstriji prenesla ubožna oskrba od občine na okraj in se pokrivajo izdatki za ubožno oskrbo, v kolikor ne zadostujejo ubožnl zakladi, z okrajnimi dokladami. Tudi prejšnja Stajer-ska ima deželni ubožni zakon iz leta 1896, s katerim se občine nekoliko razbremenjujejo. Tudi pri nas se bo treba zanimati za to vprašanje In bo treba iskati Izboljšanja v dveh smereh. Prvič bi bilo treba slste-matično in čim popolneje izgraditi občna socialno zavarovanje za starost in onem tj« lost za vse prebivalstvo. Drugič pa bi bilo treba naložiti del ubožne oskrbe večjim samoupravnim edinicam: okrajem, okrožjem in pokrajinam.
Seje občinskega odbora so javne. Vsak občan ima pravico prisostvo-vati občinskim sejam. SamoobsebI umevno pa je, da se poslušalci no smejo vtikati v odborove pogovore in ne smejo motiti razpravljanja. Občinski odbor sicer o posebnih pri-likah po nasvetu župana in treh ob-črnskih odbornikov lahko sklene, da je seja tajna, vendar se to ne sme Zgodiji pri sejah, v katerih pridejo tia razgovor občinski računi in občinski proračun. Priporočamo, da se sodrugi. kadarkoli utegnejo, udele-« žujejo občinskih sej, posebno v občU nah. kjer socijalno - demokratična stranka še nima zastopstva v občina skern odboru. Če se bodo občinski odborniki čutili nadzorovane, bodo sami bolj pazili, da ne bodo delali sklepov, ki bi bili v škodo delavcem.
Nekai o domovinski pravici. Kdor prebiva stalno več kot deset Let v, eni občini ie opravičen, da sme zahtevati v tej občini domovinsko pravico. Predpogoj za to prošnjo pa ie. da do takrat še ni dobil nobeno občinske ubožne podpore. Ta predpis zlorabljajo zlasti večje občine, v; katerih prebiva vedno mnogo oseb. ki so pristojne v druge občine. Ka-. kor hitro namreč taka tula oseba zaprosi pri občini svojega prebivališča za ubožno podporo, ji ta hitro dovoli tako podporo in zahteva po-« • tem povračilo od nfč hudega sluteče domovinske občine. S tem. da je dotičnik prejel ubožno podporo, pa ne more več izpreminjati svoje pri* stojnosti in ostane v breme in nad-logo svoji domovinski občini, s katero ie mogoče izgubil že vsako zvezo.
Vsa vprašanja v občinskih zadevah naj se naslavljajo na Samoupravno pisarno JSDS in KDZ. Lju-Miana. poštni predal 168.
rr r—1 n	—
DruStvene vesti.
Ljubljansko proslovolno gasilno in r©* Sevalno društvo se obrača do cenj. gg. trgovcev ln zavodov s prošnjo, da zopet pokažejo svojo naklonjenost do tega toll po-trebnega društva in mu blagovolijo nakloniti primerne darove za srečolov povodom veselice dne 3. julija. V to od društva pooblaščeni člani se zglase tekom prihodnjega tedna pri njih. Denarnih prispevkov Člani ne smejo sprejemati. — Odbor.
Vabilo
na Izredni občni zbor Stavbene ln gostilniške zadruge Delavski dom na Jesenica*
(Savi), ki se bo vršil 25. junija L I. ob 20, uri (zvečer) v društvenih prostorih pri Jelenu na Savi z dnevnim redom:
Volitev enega člana v načelstvo zadruge, ker točasni blagajnik Prane Cegnar odhaja iz Jesenic.
?©
n ono.
• Modri boUševlM. Posnemamo po vesti Usta »Stockholm Tldnlngend« tole: Ruski boljševikl so pred otvoritvijo 111. kongresa internacijonale v Moskvi sestavili posebno komisijo, ki naj je znanstveno izmerila lobanje vseh udeležencev kongresa, da M Se mogla določiU njihova Intelektualna moč. — Bogzna, kakšno lobanjo lina jugoslovanski komunist Simiča Markovič.
* Ogroženi brivcL V Ameriki so Iznašli posebne vrste glavnik, ki ga lahko tako naravnaš, da sl obenem s česanjem las tudi sam prav lično ostrižeš lase na frizur«. Ta iznajoba bo morda kdaj še mnogo škodovala brivski obrti.
MU
m £&
r fsjg
! GSM!
zitmiE
1
s»*is*afc?
LISTEK.
J. London:
Ljubezen do življenja.
Priredil J. B.
(Dalje.)
Mladiči so samo povečali njegovo lakoto. Preskakoval ie šepavo zaradi razbolene koščice, metal za njo kamenje in vsklikal hripavo. Če je padel, je utihnil, potrpežljivo je vstal in si mel oči, če se ga je hotela polastiti vrtoglavost.
Lov ga je splejal v močvirje na dnu doline. Zapazil je v mehkem mahu stopinje. Videl je takoj, da niso bile njegove; morale so biti od Billa. Toda ni mogel obstati: ptica je še vedno bežala: sklenil je najprej ujeti ptico in šele pozneje pogledati za slednjo.
Utrudil je žival, a utrudil je tudi samega sebe. Obsedela je sopihajoč.
prihuljena k tlom. tudi on je obležal brez sape kakih dvanajst korakov od nje popolnoma brez moči. da bi preplezal pot do nje. In ko si je ona zopet zbrala moči, si jih je zbral tudi sam in odletela je tik izpred njegove roke, ko jo je takorekoč že držal. Lov se je zopet začel; nastala je noč in žival je zgrešil. Opotekel se je vsled slabosti in padel je ko snop naravnost na obraz, da si ga je obrezal. Vsa prtljaga mu je ležala na hrbtu.
Dolgo Časa se ni ganil; nato se je obrnil na stran, navil uro in ostal na tleh do jutra.
Naslednji dan je megla še ležala... Ni mogel najti Billove sledi. Čemu bi to tudi bilo? Preveč je bil lačen! Vendar ga je motilo vprašanje. če je Bill tudi zgrešil pot.
Vedno težje je prenašal breme svoje prtljage: zopet je razdelil zlato; tokrat je polovico iztresel kar | 1 na zemljo. Popoldne je vrgel ostalo
polovico v mlako. Sedaj je imel sa- I mo še pol odeje, pločevinasti lonec ! in puško.
Prevzela ga je čudna misel: zdelo se mu je, da je pozabil v puški še nabito patrono. Čeprav je vedel, da je naboj prazen, ga je vendar ta misel vedno bolj preganjala. Več ur Jo je premagoval, nato je odprl puško ter se prepričal, da je prazna. Razočaranje je bilo zelo grenko kakor če bi bil v resnici upal najti v puški še eno patrono.
Pol ure je že hodil, ko mu pride misel iznova. Podil jo je. pa moral je še enkrat odpreti puško samo zato, da se je prepričal še enkrat. Večkrat so mu misli pobegnile neznano kam; korakal je kakor avtomat brez volje, medtem so prečudne halucinacije pile poslednjo voljo iz možgan. Toda ti pobegi domišljije v nemogoč-nost so trajali le samo hipe. zbadanje 1 lakotnih krčev ga je vselej zopet po-1 tegnilo nazaj v resničnost.
Ko ga je tako enkrat lakota zo-t pet napodila iz sanj. je zagledal nekaj. da je skoro omedlel. Zavrtel se je in zazibal kakor pijanec, ki sc opoteka. Pred njim je stal konj. Konj! Ni mogel verjeti svojim očem, ker bile so zastrte z gosto meglo, ki je bila predrta s svetlimi luknjicami. Divje jih je začel mencati, da bi bolj čisto videl prikazen pred seboj. In videl ni pred seboj konja pač pa velikega rujavega medveda. Žival ga je opazovala z zvedavim, poželjivim pogledom.
Zastavil ie že puško na ramo, pa zavedel se je; spustil je puško, na tla in potegnil iz nožnice lovski nož, ki mu je visel ob boku. Pred njim je stalo meso... življenje! Pogladil ie s palcem po ostrini noža: dobro je bil nabrušen. Toda srce je zopet začelo močneje utripati, trepetati, poskakovati. Zdelo se mu je. da mu železen obroč stiska čelo; omotica se je plazila v možgane.
 _____________________________ Ste	v. 140-
' 1 “ ' "   ■ ■<
Njegovo obupno neustrašenost je pregnala trenutna senca strahu; slab kakor je. kaj naj stori, če ga zver na-! pade? Zravnal se je. stisnil nož v roki in uprl oči v medveda. Ta je prestopil obotavljajoč dva koraka napreL nato se je vsedel na zadnji nogi in poizkusil zamrmrati. Če bi človek pobegnil, bi ga gotovo zasledoval: toda človek ni pobegnil; sedaj ga je oživel pogum groze; tudi on je zamrmral, divje, grozno, dal je duška glasu groze, ki je sestra življenja in ki počiva zvita okrog najglobljih korenin življenja.
Medved je odstopil za nekaj korakov. grozeče je godrnjal, čudil se je nnjbrže tajinstveneniu bitju, ki je stalo pred njim pokoncu. brez strahu. A ganilo se to bitje ni; stalo je nepremično kakor kip. dokler ni minila nevarnost; takrat je pričelo trepetati in padlo je kakor snop v, vlažen mah.
(Dalje prih.)
Priporoča se tvrdka
Večletna
garancija.
Josip Peteline,
A	Deair
Petra št. 7,
Uubllana,
Popravila
se sprejemajo.
edina tovarn lika
šivalnih strojev v vseh opremah, materija! in
VOjna, za rodbinsko in obrtno rabo ter vsi posamezni deli za vse si-lifiitoa garancija steme, Igle, olje na drobno in debelo. Veilefoa garancija! . ' ........ =:	Ugodni plačilni pogoji.    - -------
zaloga
izvršba pred-
Medk, Rakove & Zanki,
prej M. Zanki sinovi.
Tovarna kemičnih in ruefn. barv ter lakov
Centrala: Ljubljana, d z o. z, Skladišče: Novisad.
Telefon 64.	Brsojavi:	MERAKL, Ljubljana.	Telefon	64.
Entajlni Eaftt. Pravil firneS. Barva za pode.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federweifi), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. „MERAKL“, Lak za pode. ,MERAKL", Linoleum lak za pode. „MERAKL“, Emajlni lak. „MERAKL“, Brunoline. ===== Ceniki so lalasno no razpollljajo I =====
COSULICH-LINE
(prej AUSTRO-AMERIKANA) m	-.Si-«* prevaža potnike v New-York redno
■ I So"#elsB©i BKO 3 krat, v Južno-Ameriko po lkrat mesečno. — Pojaanila in prodaja v ornih listkov.
MfsN IfMFTFf s!avnl zastoPnlk za Slovenijo
5 Sivi v iv	I JC v/, s LjtuTjaai, Kolodvorska Klica 26.
Odplou poilnega parnika AROENTINA. 9.	julija,
„ brsoparnlka PRESIDENT WILSON .... 25.	„
Jlraaok t
Fliozoffiska histerija
K 30.
Sjajni historički i ljubavni roman. Upravo izašao. Narueiti si udmah kod ČeSkojugoslovanake naklade aaaaess J. Herojk, Zagreb, aana
frMPlCj
UUBLJAPl/
Glavno nstopstvo asa:
pisalni sini
Ima tvrdka
THE REX Co„ Ljubljana
&eIent>urgova ul. 7/1. In Gradttče IV.
IjMm ni« popilia ia vse pisanle snele.
KAJO DELIČ,
zlatar In draguljar
Ljubljana
priporoča svojo
ilatankt ii liagvlianki delavnica
za nova dela in poprdvBa vsake vrste, kakor tudi za pozlato-vanje in posrebrovanje. V zalogi ima zlatnine in srebrnine, poročne prstane po vseh uzorcih in merah, uhane i. t. d. Kupuje tudi zlato in srebro ter plačuje po najvišjih Cenah, ali pa izmenjava za novo blago.
vseh vrst od preprostih do najfinejših dobite vedno v tovarni za slamnike in klobuke
FRANJO CERAR,
t Slabo, pošta Domžale pri Ljntljai.
V popravilo prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi.
V Ljubljani se sprejemajo pri tvrdki Kovačevič i Teršan v Prešernovi ulici 5, kjer so tudi vsi vsorci vedno na razpolago.  .................
na Viču
E. SmieMl stavbenih. Linbljaia,
Rimska cesta št. 2.
Nudi se dobro žgana opeka prvovrstne kakovosti po dnev-
Ivan Jax in sin
Ljubljana, Dunajska cesta 15.
Šivalni stroji
Izborna konstrukcija in elegantna IzviSttev
iz tovarne v Lincti. Ustanovljena 1.1867.
Veztnje petlje breipintno.
Pisalni stroji „Adlera.
Ceniki zastonj in franko.
Kolesa h prvih iovaren.
Dttrkopp, Styria, Waffenrad. Začasno znižane cene!
Tovarna Barva
vsakovrstno --.........blago.
Kemično čisti
obleke.
Ljubljana, Poljanski nasip 4. SvCflolIktl staic^in^raice. Podružnica: »clenburgova ni. 3.
Maribor
Gosposka ul. 38
Podružnice:
Novomesto
Glavni trg
Kočevje
št. 39.
Kje kupim dober in Sin
Gramofon,
piošče, igle, posamezne dele? Kje se popravljajo gramofoni?
Spedieijska tvrdka
na RAKEKU
oskrbljuje točno, nahitreje vse v spedicijsko stroko spadajoče posle, tudi
Edino v največji tovarniSki zalogi gramofonov ia
godbenih avtomatov
A. RASBERGER,
(y y |
Ljubljana — Sodna ulica št. 5, (poleg dež. sodisca., Mehanična delavnica za popravo vseh vrst gramofonov in godbenih avtomatov. — Izvršuje vse dela precizne mehanike.
F. KŠRUMAT
LJUBLJANA
Manufaktura in tkanine.
Mestns trg 25*
ocarinjene
I
regi isti e veite* z&cfnig® z ©sn^Ien© zivžzOj
sprejema fer&Rfiln© Vlogi vsak delavnik od 8. do 13. ure in jih obrestuje po čistih
Rentni davek plača društvo iz svojega' Obresti se kapitalizirajo polletno. Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovoru. PCSCjil© daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo po bančni obrestni meri.
Edini, res delavski denarni zavod.
Nakupovalna zadruga
za konzumne in produktivne zadruge in zavode
r« z« z o* z*
v Ljubljani, Aleksandrova ulica štev. 5
priporoča svojim elanom
nakup najrazličnejšega blaga!
Mariborska eskomptna banka, Maribor,
Tegetthoffova ulica 11
Podružnici: MURSKA SOBOTA in VELIKOVEC
- - pod najugodnejšimi pogoji- - -
Izdajatelj: Ivan Mlinar.
(Tisk ..Učiteljske tiskarne x W«feljan|,
Odgovorni urednik: Jak. Vehovec.