NiUče razen Italije ni poklicali za sodnika v abesinskem vprašanju! (Mussolini.) Mesečna naročnina 20 Din, za inozemstvo 35 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 3060 €tLA$ Uprava: Gajeva 1. Telefon 3855. - Ček. račun: Ljubljana št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust NARODA Današnja številka vsebuje: V mreži paktov Sodelovanje Francije z Rusijo Italija — Abesinija Maribor s senčne strani Cesta Peščenik—Krka Srebrni blok se maje, zlati se utrjuje St. 25 izhaj^„dnevno -en^onedeljka y Ljubljani y ^trtek, (lil6 16. limja 1985 Rokopisov ne vračamo Leto I ¥ mreži paktov .. . Lawalov® foiw&me v Moskvi Tako je romunski zunanji minister Titu-lescu na večerjt, ki jo je priredil na čast francoskemu ministru Boncourju v Bukarešti označil trenutno politično stanje v Evropi. Evropa se zvija v bolečinah. In v tem svojem bolezenskem stanju išče teka, ki naj bi ji bolečine vsaj utešil, če ne že ozdravil. V resnici: njeno bolestno stanje ni samo akutna zaostritev nenadne, a prehodne obolelosti; njena bol je kronična. Kot jetični bolnik, ki ve, da so mu ure štete, pa z zadnjimi napori vendar še išče solu ca, zdravja, tako si-tudi Evropa želi. svojega zdravja — miru... Pri sto in ato zdravnikih je samo v-„povojnem času že potrkala na vrata j?» —, zlomljena, strta — pričakovala rešilnega recepta. Zmrcvarili so v detih vojne njeno skrušeno telo in jo — pobabljenko! — poslali v sanatorij ob Lemanskem jezeru v Švici. Zdravuiki-spe-cialisti so se ob njeni postelji s skrbjo sestajali od časa do časa na posvete, da znajdejo čarobni lek, ki bi ji vlil novih sil v obnemoglo telo. Ženevski sanatorij ji s svojim velikim receptom, ki mu po domače pravijo pakt Društva narodov, ni prinesel zboljšanja. Zdaj v tem, zdaj v onem sklepu so se. pojavljale še vedno težke, bolečine. Dajali šo ji tedaj umetne injekcije z raznimi recepti —- novimi pakti, ki naj bi , v skoro poapnenjehih /.Hab onemogle starke spet spravili v cirkulacijo zastalo kri ih starko — pomladili... Njen korak naj bi bil spet'prožen, elastičen in v. novo življenje obrnjen. V velikem ženevskem sanatoriju, kjer je prostora za vse njene sestre (Azijo, Ameriko, Afriko ih Avstralijo) je: ostala skoro sama, osamljena, prepuščena sama sebi. Ne, pač: ostali so zdravniki, ki so nalik čarovniškim mazačem kuhali zdravilne čaje — zmes vseh mogočih paktov: o nenapadanju, o definiciji napadalca, o medsebojni pomoči, o avtomatični podpori, o nevmeša-vanju; zdaj na regionalni, zdaj na kolektiv-ni podlagi: zdaj so poskušali s splošnim zdravljenjem, zdaj spet z zdravljenjem posameznih udov. Zdaj na roko, zdaj na lice, prsa, vrat in zdaj na nogo so ji stavili vedno nove in nove obliže, da se sami niso več spoznali. Evropo so obdali z — mrežo paktov ... In zdaj iščejo zveze med obliži. Na glavnem obližu, ki je pakt Društva narodov, se je tekom let nabralo na tisoče večjih in manjših obližev: dvostranski (bilateralni), mnogostranski (plurilateralni) iti skupni (kolektivni) pakti. Ih spet nove in nove plasti paktov so pokrile zrn učeno telo Evrope ... Morda samo zato, da bi ne videli . notranjega razpadanja tega razbolelega telesa. Ali pa je samo volja dobra, a meso je slabo, zelo slabo? Sicer pa, kdo sploh še vidi skozi te težke plasti obližev — telo Evrope? Kateri zdravnik je sploh v stanu spoznati, kje Evropo — čevelj žuli? Le od časa do časa akutna bolečina obrne pozornost zdravnikov-diplo-niatov na določeno mesto, kjer se zdi, da ie pritisk najhujši. Tako je bilo n. pr. pred tedni z — ^nemško nevarnostjo«. Morda prav v kri-m Evrope je kljukasti križ povzročil težke bolečine ubogi, trudni starki. In kakor ima Vsaka bolečina na določenem delu telesa ?Y°.i bolesten odmev tudi drugod, tako je •do tudi to pot. Z bolečine v križu je vzra-' a nova bol — »avstrijsko vprašanje«... Kirurgi-diplomati so čez noč postavljeni bf^d nov vprašaj, in to še preden so uteg-‘di analizirati prvi bolestni pojav. Zbe-)n t'0 se zt*a-' *ove 7,a novimi recepti. Tre-|.'bio najnovejši recept je — podonavska ''dVn-nca. Ta naj reši vse probleme, ta nj, Evropi — vsaj v srednjem delu nje-j. ?a telesa — povrne zdravje, mir ... In s»! so si gospodje kirurgi za to lokalno 'Ho 'd0 sl>et izmislili? Obliže, spet in sa-i^,..o!’Hže — niz paktov na regionalni pod-IjT š nai jib diplomacija mojstrsko zlejii Šoj,-!® i" tako predebelo plast zapra-Evr'1 ki nehigijensko obdajajo telo žej,- be- Ta pa potrebuje samo zraka, sve--y ln Čistega zraka miru ... Ijaj- tako se glase poročila, priprav- Mp^Jdaj nad 80 obližev. Le poslušajte: '"Mii Mni - (plurilateralni) pakt vseh osmih ,esiranil» držav (Italije, Avstrije in Razgovori v Moskvi so se vršili v duhu naionsnneišega sodelovanja Lava! zadovoljen: „Našel sem družbo pravih prijateljev” — Presenečeni francoski novinarji Včeraj je razgovor trajal dve uri Par‘z. 15. maja. Havas poroča iz Moskve: Laval je včeraj imel sestanek s Stalinom. — Sestanek, je trajal dve uri. Na francoski strani 'sta se ga udeležila generalni tajnik' zunanjega ministrstva Leger in poslanik v Moskvi Alphand, s svojetske strani pa gg. Molotov, Litvinov in pariški sovjetski poslanik Potem-, kin. Po sestanku še' je vršilo kosilo, ki se ga je udeležil tudi Stalin. To je bilo prvič, da je Stalin prišel na kosilo, prirejeno na čast tujega ministra. Po kosilu je Laval izjavil posebnemu dopisniku Havasa: Na sestanku med Stalinom in menoj je vladala- resnična intimnost. — Kosilo je-bilo dražila pravili prijateljev: Razpravljali smo o vseli diplomatskih "problemih, v duhu naj-prisrčnejšeg-a sodelovanja. "Skupni komunike izide jutri. — - . - - : “ ' - ' - ; ; Laval na ogledu Moskva, .15," maja; AA. Laval je pp razgovoru s Sovjetskimi voditelji pregledal tovarno .-Stalin , ki.jo smatrajo za uajiiioderneišo v Sovjetski Rusiji. : Razgovor s Stalinom Danaäiyi francoski listi smatrajo, da je bil včerajšnji dolgi razgovor nieđ La valom iu Stalinom velikega pomena in da pomeni končno potrdilo irancosko-sovjetskega sporazuma. Po mnenju listov bo zdaj hipoma prenehala komunistična propaganda v Franciji. »Oeuvre« priobčuje članek, v katerem pravi, da pomeni dan, ki ga je prebil francoski zunanji minister y Kremln, krono francosko-sovjetskega sporazuma. Laval in Stalin sta bita mnenja, da predstavlja francosko-sovjetski sporazum pravo zvezo, čeprav v novi, povojni obii- . London, 15. maja. W. V tukajšnjih političnih krogih so vzbudile veliko presenečenje besede, ki jih je spregovoril avstrijski poljedelski minister Seither na banketu, prirejenem na Dunaju v čast zastopnikov angleško-ameriškega časopisja. ' V svojem govoru je minister Beither ostro napadal kanclerja Sehuschnigga in Starhemherga, češ da sta iiostala naj večja reakcijonarja in da sta popolnoma skvarila ozračje v »patriotski front L. če ne bo patriotska fronta, tako je rekel minister, takoj spremenila svojega kurza, se kmetje in delavci zanjo ne bodo zmenili več. Minister je napovedal novo gibanje nezadovoljni ih kmetov in delavcev, ki se bodo združili v enotno fronte proti vladajoči kliki. ki.-Vilm tega je treba smatrati sestanek med bavaloin in Stalinom za prvo ugodno posledico tega pakta', ki kaže' svoje dobre strani že sedaj. Poljsko vprašanje v ospredju »Petit parisien« poroča, da je med včerajšnjim razgovorom igralo poljsko vprašanje veliko vlogo. Vrhu tega so mnogo govorili tudi o stališču baltskih držav. Nato so razpravljali o pogojih, s katerimi bi mogla Nemčija pristopiti k vzhodnemu paktu. Pakt bi morali v tem primeru ižprehieniti. List naglaša kot najvažnejši izsledek včerajšnjega sestanka, da je Stalin sprejel francoske zahteve glede komunistične propagande v Franciji, ki jo morajo z ruske strani takoj «staviti, Sovjetska Rusija je sklenila nabaviti iz Francije večji del gradiva, ki ga potrebuje za svojo novo petletko. Optimizem glede razgovorov z Nemčijo Pariz, 15. maja. e. Današnja »Repablitjue« smatra, da so včerajšnji razgovori v Moskvi močno zboljšali izglede za ponovna pogajanja z Nemčijo o vzhodnem paktu. Osamljena Francija, pravi list,-ne-bi imela pri obnovi razgovorov z Berlinom mnogo izgledov na uspeh. S sovjetsko Riisijo vred pa bi .se' lahko odlično obnesli. Nocoj odpotuje Laval iz Moskve Pariz, 15. maja. Ha vas porota iz Moskve, da Odpotuje zunanji minister Laval nocoj ob 22.45. Presenečeni francoski novinarji... Pariz, 15. maja. AA. Francoski novinarji, ki so v ^ spremstvu g. Lavala, pošiljajo iz Moskve obširna poročila o obisku francoskega zunanjega ministra g. Lavala v sovjetski pre- TTi tej značilni protirežitliski mauifesta-fiji, ki je toliko pomembnejša, ker izhaja iz iniciative samega ministra poljedelstva v sedanji vladi, je bil navzoč tudi 'bivši vodja demokratov Kunsehak, ki mu je, kakor znano, Starhemberg prepovedal govoriti. Minister Beither mu je o-stentativno ponudil roko in je pri tem izjavil; »Mi vas bomo v kratkem rešili nagobčnika, kajti mi bomo zmagali!« List »Evening Standard«, ki komentira te karakteristične izpade poljedelskega ministra proti Schuschuiggu in Starhembergu, pripominja, da je treba to nepričakovano prbtirežinisko manifestacijo pred tujimi novinarji vzeti zelo resno. Verjetno je, pravi list, da je razkol v sedanji avstrijski vladi že tako močan, da se lahko pričakuje vsak hip Schuschniggov padec. stolnici. Velik vtis je na francoske novinarje napravil razvoj Moskve, njeni nebotičniki in razkošna podzemeljska železnica, katere postaje, pravijo francoski novinarji, se dado primerjati z najrazkošnejšimi dvoranami. Novinarji so polni presenečenja in občudovanja razkošnosti, ki so jo videli na snočnjem plesu, prirejenem na čast francoskim gostom. Narodni komisarji so prišli na ples v brezhibnih frakih, generali pa v srebrnih uniformah. Zato Sta pa bila znani sovjetski novinar Ra-dek v sivi potniški obleki, znani marksist Buhari« pa v vsakdanji narodni noši. Litvinov je odlično plesal z gospo italijanskega poslanika, šef sovjetskega protokola je dal opolnoči znamenje za odhod v obednico. Tam so večerjali v posodah velikih knezov. Čeprav poročila priznavajo, da ni videti več tiste bede, ki je vladala v Rusiji še pred petimi leti, francoski novinarji vendarle poudarjajo, da je povprečni življenjski standard ruskega delavca še daleč pod standardom njegovih zapadnih tovarišev. Sovjetskim voditeljem je po trditvah francoskih novinarjev mnogo do tega, da svojim gostom pokažejo svojo vojaško moč in discipliniranost svoje vojske. In res se je moskovskim gospodarjem posrečilo kar očarati francoske novinarje, tako da se «Journal des Debats« zares že srdi nad tem. Ta list je znan po tem, da se navdušuje preveč za sodelovanje s Sovjeti; zdaj pa izraža nado, da se g. Pierre Laval, ki ni — tako.pravi »Journal des Debats«,— prav nič podoben Katarini Veliki, čeprav ga po Moskvi vodi Potemkin, ne bo dal preslepiti od moskovske režije, temveč da bo ohranil svoj zdravi evropski razum. Senzacionalna Marconijeva iznajdba London, 15. maja. AA. Današnji »Daily Mail« priobčuje .poročilo svojega rimskega dopisnika, da je včeraj Mussolini v spremstvu državnega podtajnika v ministrstvu vojske in večje skupine vojaških inženjer-jev prisostvoval nekim novim in važnim poskusom senatorja Marconija. Dopisnik poudarja, da so se med Mavconijevimi poizkusi avtomobili, avtobusi in motocikli na cesti med Rimom in Ostijo iznenada ustavili in da šoferji niso mogli pognati motorjev in dognati napake. V zvezi s tem krožijo po Rimu senzacionalne vesti, o pomenu iznajdbe, ki jo je senator Marconi včeraj pokazal Mussoliniju. Trde, da je Marconi sestavil napravo, ki lahko brezžično na določeno razdaljo ustavi avtomobilske, letalske in ladijski motorje. Konec obsednega stanja na Grškem Atene, 15. maja. b. Grška vlada je odpravila obsedno stanje, obenem se pa ukinja tudi časopisna cenzura, ki je bila dosedaj zelo stroga. To je napravila, da pomiri opozicijo. Kakor smo doznali, je prestavila vlada rok za parlamentarne volitve zopet za teden dni, tako da bodo volitve 16. junija. Avstrijska vlada demantira vest o regenstvu ... Beograd, 14. maja. AA. Poslaništvo avstrijske republike nas je zaprosilo za tole objavo: Del jugoslovanskega tiska je prinesel vest iz Bukarešte, da se je sestanek Balkanske zveze podaljšal glede na nekatera poročila političnega značaja, ki so prišla iz tujine, med drugim zaradi poročila, da obstoji namen za uvedbo re-gentstva letošnjo jesen v Avstriji. Avstrijsko poslaništvo obvešča, da je ta poslednja vest, ki se je v ostalem že večkrat pojavila v7 določenih presledkih popolnoma neutemeljena in da se za njo skriva le poskus nekih političnih krogov, da bi glede na skorajšnjo Konferenco v Rimu, ovirali potek razgovorov o podonavskem paktu. Beograd, 15. maja. b. Na dan 18. maja ob 11. uri bo v tukajšnji katoliški cerkvi Kristusa Kralja žalni rekviem za pokojnim poljskim maršalom Pilsudskim. Madjarske, Češkoslovaške. Romunije in Jugoslavije ter Poljske in — zakaj ne? — Nemčije) o garanciji avstrijske neodvisnosti. Na ta osnovni obliž naj posamezne države nalepijo še obliže posebnih dvostranskih (bilateralnih) paktov o nevmešava-nju, ki naj jim, če se jim zdi umestno, dodajo Se dodatne dvostranske pakte o medsebojni pomoči. Ste razumeli? Okrog 80 novih paktov samo v Srednji Evropi... Da, sistem evropske varnosti je zares zamotan! Ali se vam ne zdi, da tukaj nekaj ni v redu? In ali se vam ne zdi, da ni v redu samo zato, ker vlada popolna anarhija v evropskih udih, ki ne najdejo več svojega pravega' mesta na telesu Evrope? Le poglejte: noga bi rada visela povsod drugod, samo tam ne, kjer ji je po navadi določeno... (V diplomaciji pravijo.temu bolj l>o domače — »iskanje interesnih sfer«.) In potem govore o »paktu o nevmešava-nju«, ko pa je že sam tak pakt — tipično vmešavanje v »interesne sfere« drugih! Iu nekateri čarodejni kirurgi povrhu še doslednosti ne poznajo... Kar je n. pr. v Afriki »nevmešavaiije« — to je v Evropi standardiziran tip vmešavanja. Evropa je — označba je duhovita — zares v mreži paktov... Novi pakti naj prinesejo odrešilni balzam. Toda — ali ne bodo mesto tega Evrope samo... balzamirali? .n. Razkol v avstrijski vladi? Proti režimska mahSfe-Staeija mlmtra Reitherja Pihudski na mrtvaškem odru Na Belvederskem gradu Varšava, 15. maja. Pat poroča: Truplo maršala Pilsudskega počiva v veliki dvorani Belvederskega gradu, izpremenjeni v posmrtno kapelo. Maršal je oblečen v maršalsko uniformo z veliko lento reda »Virtuti militari«. Katafalk je pokrit z rdečkasto zastavo, na. kateri se nahaja beli orel. Na manjšem katafalku počiva srce pokojnega maršala. — Zraven njeg'a so položili maršalovo sabljo in legionarske čepice iz svetovne vojne. V prekrižanih maršalovih rokah se nahaja znamenita podoba čudodelne Device Ostrabramske pri Vilnu, ki jo je pokojnik posebno častil. Nad katafalkom se vijejo tri zgodovinske poljske zastave, v črno zavite, in sicer ena iz dobe vstaje leta 1831.. drugi iz druge vstaje leta 1863, tretja pa je zastava poljskih legi jonar jev iz leta 1914. V Belvederski grad prihajajo neprestano delegacije vseh vojaških enot in pozdravljajo poslednjič svojega vrhovnega poveljnika. Podrobnosti o bolezni Varšava, 15. maja. Pal poroča: O bolezni Mn zadnjih urah maršala Pilsudskega so se zvedele tele podrobnosti: Med velikim tednom se je zdravstveno stanje maršala Pilsudskega. nepričakovano poslabšalo. Navzlic temu in proti vsem nasvetom zdravnikov pa F>e maršal ni hotel odpovedati svojim vsakdanjim navadam in je odklonil vsakršno zdravljenje. Tako se ni hotel odpovedati čaju in kavi, čeprav so mu zdravniki oboje odsvetovali. Pred velikonočnimi prazniki so z Dunaja poklicali strokovnjaka svetovnega slovesa proi. dr. Wen-kebacha, ki je ugotovil rak v želodcu in jetrih, jšele zdaj se je maršal udal prošnjam svojih sorodnikov in sprejel dijeto. Med tem pa »e je Angleška in francoska diplomacija na delu Pariz, 15. maja. Havas poroča iz Londona: V tukajšnjih dobro poučenih krogih trde, da je stopila angleška vlada diplomatskim potom v stike s francosko in italijansko vlado. Ta izmenjava misli naj olajša napete odnošaje med Italijo in Abesinijo. Razen tega gre za zasedanje sveta Društva narodov, ki naj izreče svojo besedo o pritožbi abesinske vlade. Angleška vlada je zato, da bi komisija, ki naj uredi vprašanje incidentov pri Ualuali, čimprej pričela svoje delo. Verjetno je, da bo velika Britanija posredovala v Addis-Abebi in svetovala abesinski vladi zmernost. Pred prekinitvijo odnošajev London, 15. maja. AA. »Evening Standard« poroča iz Addis-Abebe, da je prebivalstvo Abesinije sila razburjeno. Uradni krogi smatrajo, da je stanje zelo kritično. Vse smatra, da bodo diplomatski odnošaji mea Italijo in Abesinijo prekinjeni. Tujci, ki žive v Abesiniji, se boje maščevanja domačinov. Mussolinijev govor Današnji italijanski listi prinašajo na prvem mestu in pod velikimi naslovi čez celo stran »kategorične izjave Duceja v senatu o položaju v Vzhodni Afriki«. Listi posebno podčrtavajo samozavestno Mussolinijevo izjavo, da ne more biti nihče, razen Italije, sodnik v tej kočljivi zadevi. Prav tako je debelo natisnjen demanti o francosko-angleškem koraku v Rimu. Zanimivo pa je, da vsi listi vendarle čisto pri kraju in v drobnem tisku javljajo iz ^Londona vest, da je bil včeraj italijanski poslanik Grandi ponovno pri angleškem zunanjem ministru Simonu. O vsebini razgovorov namenoma ne poročajo, češ, da vlado gleda teh v angleških diplomatskih krogih velika rezerviranost. Res pa je, da je o teh razgovorih že obširno pisalo londonsko časopisje in ni več prav nobena tajnost, « čem sta se državnika pogovarjala. Lessona Takoj za Mussolinijevim govorom je vče-. raj v senatu predložil daljši referat o sporu z Abesinijo drž. podtajnik v kolonialnem ministrstvu Lessona. ki je v svojem dolgem govoru dokazoval, da pomenja Abesinija stalno nevarnost za sosedna ozemlja, v prvi vrsti pa za Italijo ii» njene kolonije. Po Lessonovem govoru je senat odobril proračun kolonialnega ministrstva brez diskusije. Nemški komentar Berlin, 15. maja. W. Današnja »Kölnische Zeitung« komentira včerajšnji ostri članek rimskega lista »Giornali d’Italia«, v katerem ta list z indignacijo zavrača možnost angleško-francoske demarše v Rimu. Nemški list pravi, da je za Italijo, ki jo afriška ekspedicija stane že ogromne milijone, nastalo spričo negodovanja v Lon- njegovo stanje naglo poslabšalo. Prejšnji leden so vnovič pozvali brzojavno z Dunaja prof. dr. Wenkebacha. V Varšavo ga je pripeljal znani poljski letalec in zmagovalec krožnega poleta po Evropi stotnik Bajan. Po ponovnem pregledu bolnika je prof. Wenkebach takoj izjavil, da za maršala ni več rešitve, da pa npa odložiti katastrofo za nekaj časa zaradi izredno močnega organizma pokojnega maršala. V nedeljo zjutraj so maršalovi zdravniki ugotoviti izliv krvi iz tura v želodcu. Takoj so poklicali vojaškega duhovnika Zadislava Korniloviča, ki je dal maršalu zadnja tolažila. Ko je Kornilovič stopil v bolnikovo pobo z monstranco, so prisotni generali, ki so bili zbrani okrog maršalove bolniške postelje v njegovih zadnjih urah, pokleknili na kolena. Po končanem obredu so poklicali v sobo maršalovi hčerki, ki sta oetali kraj svojega očeta zadnje ure. Varšava, 15. maja. A A. Predsednik republike Moscicki je prejel brzojavne sožalnice od poglavarjev malone vseh držav na svetu. Romunsko vojsko bodo pri pogrebu maršala Pilsudskega zastopali maršal Prešan, vojni minister Angeles«) in general Dimitresco. Pogreba se udeleži tudi četa 16. pehotnega polka, ki ji je bil pokojni Pilsudski častni poveljnik. Pogreb bo v soboto Varšava, 15. maj’a. Pat poroča: Po neuradnem poročilu bo svečana služba božja za pokojnim maršalom Pilsudskim v Varšavi v petek, svečani, pogreb pa bo v Krakovu v soboto. Iz varšavske katedrale, kjer bodo razstavljeni posmrtni ostanki velikega državnika in vojaka, bo sprevod krenil na mokotovsko polje, kjer je pokojnik vršil preglede vojske in kjer bodo čete varšavske garnizije in odposlanstva vseh poljskih polkov izkazala svojemu vrhovnemu poveljniku zadnje časti. donu in Parizu naenkrat veliko vprašanje: Kaj sedaj? Ali naj Italija vse dosedanje drage vojaške priprave prekine in se uda volji velesil, ali naj se tej volji upre! Zdi se, da ji bodo težki milijoni, ki jih je vrgla v Afriko, narekovali drugo pot. Odmev v Parizu ... Pari«, 15. maja. AA. Tukajšnji politični krogi komentirajo živahno snočnji govor predsednika vlade Mussolinija v italijanskem senatu o sporu z Abesinijo in o italijanski vojaški politiki. Francoski politični krogi so menja, da je hotel Mussolini s tem govorom pomiriti angleško javno mnenje, ki je zaradi abesinskega' spora dokaj razburkano. Obenem pa je hotel pomiriti tudi Pariz, kjer se boje, da bi Italija zaradi Vzhodne Afrike ne mogla v danem trenutku dovolj aktivno sodelovati pri urejevanju perečih evropskih vprašanj. To mnenje zastopa predvsem rimski poročevalec »Matina«. -»Echo de Paris« pa objavlja v tej zvezi poročilo iz Londona, ki trdi, da misli Italija tudi na možnost izstopa iz Društva narodov, če bi razprava o itali-jansko-abesinskem sporu v Ženevi prekoračila meje, ki bi bile všeč Italiji, in če bi bili sklepi Društva narodov taki, da bi kazali na nekakšno vmešavanje v notranje zadeve evropske velike sile. ... in Londonu »Morningpost« smatra, da je najvažnejši sklep, ki ga je mogoče storiti iz govora predsednika italijanske vlade, ta, da odklanja Mussolini vsako posredovanje Francije in Velike Britanije v italijansko-abesinskem sporu. »Daily Mail« je mnenja, da Velika Britanija ne more biti proti politiki, ki jo je začrtal Mussolini v tem svojem govoru. »Daily Telegraph« trdi v članku svojega diplomatskega urednika med drugim, da bo angleški poslanik v Rimu sir Eric Drummond prosil, naj ga Mussolini sprejme v zvezi z italijansko-abesinskim sporom. Velika Britanija bo prav rada posredovala v Addis-Abebi in toplo priporočila abesinskemu cesarju, naj v svojem in v splošnem interesu sprejme italijanske zahteve. Kratke vesti iz tujine Rim, 15. maja. W. Na začetku včerajšnje senatne seje se je predsednik senata Fe-derzoni v vznesenih besedah oddolžil spominu na pokojnega poljskega maršala Pilsudskega. Rim, 15. maja. W. Umrl je poslanec Egeo Arcangeli, državni podtajnik v ministrstvu financ in predsednik italijanskega mobi-liarnega zavoda. Turin, 15. maja. W. Iz Rima je prispel semkaj francoski letalski minister Denain. Ogledal si je tukajšnje znane tvornice Napoli, 15. maja. W. Francoska eskadrilja, ki se je pod vodstvom admirala Mou-geta nekaj dni mudila v tukajšnjih vodah, je odplula v smeri proti Kotoru v Dalmaciji, kjer se ustavi delj časa. Mouget, kakor znano, se bo na čelu posebnega odposlanstva poklonil knezu Pavlu v Beogradu. ženeva, 15. maja. W. Tajništvo DN je objavilo dnevni red sedanjega rednega zasedanja sveta DN, ki prične 20. t. m. V razpravo pride tudi italijansko-abesinski »por. Berlin, 15. maja. W. Najprej za 15., a potem za 17. t. m. napovedani Hitlerjev govor o zunanji politiki Nemčije bo vodja Rajha verjetno imel šele po pogrebu poljskega maršala Pilsudskega. London, 15. maja. W. Vsi angleški listi objavljajo vesti o imenovanju italijanskih zastopnikov v spravno komisijo o italijansko-abesinskem sporu. Pričakujejo imenovanje abesinskih zastopnikov. Berlin, 15. maja. W. Avstrijski emigrant baron Bressendorf se je na zelo sumljiv način utopil v bližini mesta. Čoln, v katerem se je vozil z neko gospo, se je nenadoma preobrnil. Sodijo, da je preokret čolna zakrivila gospa v njegovi družbi in da gre za akt političnega maščevanja. Novi odmevi naših volitev ° v tujini Fsf zdravi elementi so glasovali za Jevtieevo listo List „Euviopeen:: priobčuje članek o veliki zmagi predsednika jugoslovanske vlade Jevtiča pri volitvah in pravi: »Jevtič se ,je pojavil pri volitvah s programom ustvarjanja. Predsedniku jugoslovanske vlade so dobro znane potrebe jugoslovanskega naroda. Jevtič je opetovano poudaril v svojih govorih, da želi njegova vlada z enako vztrajnostjo kakor doslej delati v korist raznih reform, ki so potrebne državi zaradi okrepitve njenega notranjega reda in za zavarovanje njenega zunanjega miru. — Vsi zdravi elementi jugoslovanskega naroda so glasovali za Jevtičevo listo, ki je pomenila politiko stabilnosti, ediristvä in nacionalne stvarnosti. Jevtiče-va politika je z eno besedo politika, ki se opra-šča tesnih pogledov, da bi mogla rešiti z uspehom velika dnevna vprašanja. Jevtičeva zmaga je obenem poveličanje politike blagopokojnega kralja Aleksandra. S to zmago je jugoslovanski narod potrdil svoje nacionalno edinstvo in nedotakljivo načelo svoje enotne in nedeljive države. Opiraje se na ustvarjajočo skupščinsko večino bo lahko zdaj Jevtič z zaupanjem in z znano mu energijo izvedel napovedane reforme.« Volilci so glasovali popolnoma svobodno »Tribune de Geneve», znani švicarski list, prinaža članek izpod peresa Boucheja. član-kar pravi med drugim: »čuteč, da je smrtno zadet, in vedoč, da so s tem, ko so njega zadeli, merili na njegovo državo, se je kralj Aleksander obrnil k svojemu zunanjemu ministru, ki je bil njegov zaupnik in veren sodelavec celo vrsto let, in mu rekel te edine besede: Čuvajte Jugoslavijo! Ko je izgovoril ta edinstveni stavek, ki vsebuje veliko delo njegovega življenja in pomeni njegovo politično oporoko, je kralj izdihnil. Ko se je razburjenje, nastalo zaradi gnusnega antentata, v državi malo poleglo, je g. Bogoljub Jevtič, ki ga je namestništvo postavilo na čelo vlade, poznal samo en cilj: izvedbo te vzvišene misli velikega kralja. Volitve so mu omogočile, da to tudi izjede, številke dokazujejo, da so volilci glasovali popolnoma svobodno. Vlada je dobila 62 odstotkov, »združena opozicija« pa 35 odstotkov. V herojski borbi, ki jo vodi, da uresniči plemenito misel kralja Aleksandra, izvajajoč miroljubni realizem, čigar glavne obrise določa v zvezi z zavezniki in Malo antanto ter Balkansko zvezo, more g. Jevtič s svojimi tovariši računati na kom-paktno parlamentarno večino. Ta manifestacija je tem važnejša, ker ima Jugoslavija v najkrajšem času zavzeti svoje stališče v več vprašanjih, ki so življenjskega interesa za njeno zunanjo varnost in za razmere v Evropi in na Balkanu.« Vsaka politična skupina je mogla postaviti svoje kandidate List »Ere Nouvelle« objavlja članek o jugoslovanskih volitvah, v katerem pravi med drugim: Poslanske volitve v Jugoslaviji pomenijo važno stopnjo v delu nacionalnega pomirjevanja in notranje pomiritve, ki ga je začel že blagopokojni kralj Aleksander dne 6. januarja 1920 in ki ga nadaljuje po marsejski tragediji z izrednim razumevanjem Njeg. kr. Vis. knez namestnik Pavle. Te volitve so obenem kronale plodovite napore v notranjosti in v inozemstvu s strani predsednika ministrskega sveta Jevtiča, ki je po volji velike narodne večine zdaj postal šef nove skupščinske večine. Volitve so se vršile v najlepšem redu. število glasov, ki jih je prejela opozicija, kaže, da jc mogla vsaka politična skupina postaviti svoje kandidate. Velika jugoslovanska domovina, v kateri vlada popolna ravnopravnost vseh veroizpovedi, je zdaj poklicana, da uredi še druga mnogo važnejša socialna, gospodarska in kulturna vprašanja. Jevtič si je pridobil za-u pa n je širokih slojev, ker je hrabro dvignil zastavo jugoslovanskega edinstva in bratstva in pojasnil prebivalstvu svoj načrt gospodarske in socialne obnove. Na kraju piše list: Ko poudarjamo temeljne smeri volilne zmage g. Bogoljuba Jevtiča, želimo hkratu podčrtati, da mu njegovo ustvarjajoče delo pridobiva v inozemstvu čedalje večje simpatije diplomatskih in političnih krogov. Francija, ki pozdravlja njegov osebni uspeh, se zaveda, da ima v osebi predsednika jugoslovanske vlade zvestega prijatelja, iskrenega in sijajnega zagovornika Društva narodov in mirovne organizacije v okviru splošne evropske varnosti. Kratke vesti iz Beograda Beograd, 15. maja. b. Napredoval je v VI. skupini na državni po m o rsko-l rgo v ski akademiji v Bakru g. Šporar Albert. Beograd, 15. maja. b. Današnje Službene novine prinašajo uredbo o ustanovitvi fonda za sanacijo bratovskih skladni«, za zavarovanje delavcev in nameščencev. Beograd, 15. maja. b. Premeščen je za načelnika v IIL skupini 2. stopnje k gradbenemu oddelku direkcije drž. žel. Dimitrije Atanaeko-vič, dosedaj načelnik iste skupine ekonomskega oddelka generalne direkcije drž. žel. v Beogradu. Beograd. 15. maja. b. Z današnjim dnem se je izpremenilo območje beograjske občine. Kakor znano, se je beograjsko občinsko območje 1. aprila 1934 razširilo na 16 bivših okoliških občin. Na prošnjo beograjskih okoličanov pa se je sedaj zopet spremenilo območje beograjske mestne občine tako, da bo sedaj spadal pod mesto samo še Zemun. Beograd, 15. maja. b. Danes ob 11. uri so bili sprejeti v avdienci pri Nj. Vel. kraljici Mariji na Dedinja zastopniki Akademskega pevskega zbora iz Ljubljane. Danes ob pol 21. priredi slovenski pevski zbor svoj koncert v dvorani Ko-larčeve univerze. Beograd, 15. maja. b. Iz notranjosti države prihajajo poročila o veliki škodi, ki jo povzročata sadju mraz in deževje, zlasti na Posavju. Na trtah in sadju je v okolici Smedereva, znani po svoji rodovitnosti, mraz napi*avil milijonsko škodo. Aeroput v poletni seziji Naša domača družba za letalski promet Aeroput otvori 15. t. ni. dve dnevni zvezi med Zagrebom, Sušakom in Ljubljano. Izvzete so samo nedelje. Poleti se bodo vršili po temle urniku: 6.40 11.00 Ljubljana 13.10 18.45 7.20 10.20 Sušak 13.50 18.05 7.25 10.15 Sušak 13.55 18.00 8.20 0.20 Zagreb 1450 17.03 Za te proge vlada veliko zanimanje tako med našimi prebivalci, kakor med turisti, ki prihajajo na Jadransko morje in v slovenske kraje. Zveze Aeroputa so sestavljene v popolnem soglasju s turistično politiko naše države. Omogočijo naj neposredne stike med Jadranskim morjem in Avstrijo čez Ljubljano in Celovec in pa iz Gradca in Dunaja čez Zagreb. Poleg prestolnice je tudi drugim krajem naše države, kjer obstojajo letalske zveze Aeroputa, omogočen spoj s Sušakom v najkrajšem času, prav tako z Jadranskim morjem, ki bo od junija zvezano preko Zagreba in Bratislave tudi z Brnom in Prago. Premestitve Beograd, 14. maja. b. Premeščeni so v železniški službi: za višjega pristava prometno-komercialneg'a oddelka drž. žel. v Ljubljani s sedežem v Ptuju Ivan Kepec, dosedaj usluž-ben na ljubljanskem kolodvoru, za kontrolorja prometno-komercialnega oddelka direkcije drž. žel. v Ljubljani s sedežem v Mariboru Anton Pšeničnik, dosedaj v Ptuju, za kontrolorja postaje Pragersko Emanuel Petrič, dosedaj v Logatcu, za kontrolorja v Logatcu pa Friderik Sržibal, dosedaj v Kranju. Napredovanja Beograd, 14. maja. b. Napredovali so: za višjega svetnika v IV. skupini 1. stopnje Pavlič Nikolaj pri direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani, za svetnika v IV. skupini 2. stopnje Kunc Matija m Bartol Franjo pri direkciji pošte in telegrafa v Novem Sadu, Štrukelj Josip pri direkciji pošte in telegrafa v Skoplju, Hitrec Janko in Pinder Milan pri direkciji pošte in telegrafa v Zagrebu; za višjega tehničnega sekretarja V. stopnje Ferjančič Ernest pri upravi pošte in telegrafa v ministrstvu za promet, dalje Pevec Ivan, Tomašič Miroslav in Lenost Hugo pri pošti Ljubljana 1, Humer Matko, pri pošti Maribor 1, Pucelič Vojteh in štantar Milan pri direkciji pošte Ljubljana, Slavec Ivan pri pošti Kranj, Avsec Karol pri pošti Jesenice; za račuskega inšpektorja V. stopnje Ferlan Salvator, pid direkciji pošte v Splitu, za višjega kontrolorja v VI. skupini Čampa Josip pri pošti Beograd C, Bremec Franjo, pri pošti Gornja Radgona, Bizjak Aloj: pri pošti Domžale, Koman Katarina pri pošti Kranj, Černač Ivan, Kolar Marija, Kratochvil Ana in Gostič Marija pri pošti Ljubljana 1, Smerdu Marija, Smerdu Viljem in Trstenjak Antonija pri pošti Ljubljana 2, Zagorski Viktor pri pošti Maribor 1, Grošelj Miroslav pri pošti Maribor 2, Kržišnik Marija pri pošti Moste pri Ljubljani, Munda Josip pri pošti Novo mesto, Bartol Ivan pri pošti Novi Sad 1, Molnar Josip pri direkciji pošte Novi Sad, Petrovič Nikolaj pri pošti Sv. Lenart v Slov. goricah, Šifrer Štefan pri pošti Slatina-Ra-denci, Višner Leopold in Murnik Meta pri pošti Celje, Meden Marija pri pošti Cerknica in Lemut Amalija pri pošti Št. Vid nad Ljubljano. Za višjega tehničnega kontrolorja VI. skupine je napredoval Urbane Miroslav pri poštni sekciji Maribor, za višje računske kontrolorje VI. skupine: Levstek Frame, Podreber-šek Stanko, Sparhaket Leopold, pri direkciji pošte Ljubljana, Osterman Helena pri pošti Gračac, Petrovce Ana pri pošti Gornji I oga-tec, Kos Marija, Jesenice na Gorenjskem, Krov Alojz, Rudolf Terezija, Zor Marija, Trstenjak Stanko in Burger Ana pri pošti Ljubljana 1, Kristan Fran, Kalan. Amalija pri pošti Ljubljana 2, Klemenčič Angela pri pošti Ljubljana 3, Jež Ivan pri pošti Ljutomer, Koceli Marija pri pošti Maribor 1, Zemljak Terezija pri pošti Ormož, Uršič Hubert in Ropotar Olga pri pošti Celje. Za tehnične kontrolorje VII. skupine so napredovali Povše Viktor pri radio-postaji Domžale, za višjega poštnega prometnika VIL skupine: Ferjančič Marija pri upravi pošte in telegrafa v ministrstvu prometa, Dovjak Lovro in Toni-Rum Alojzija pri direkciji pošte Ljubljana, Baltič Milan pri direkciji pošte Skopijo ter Rodi J Osip hm pri mestni sekciji Ljubljana. Italiia — Abetimia Maribor § senčna strani Maribor, majnika 1935 Naše mesto ima mimo izrednega podnebja, zelenečih vrtov, dobrega vina, dveh barov in številnih drugih zabavišč, še marsikatero posebnost, ki pa ostane površnemu poznavalcu mesta prikrita hote, ali pa tudi nehote. Sicer pa: kateri soliden meščan bi zašel kdaj v zakotne ulice, ali pa v najbližjo periferijo mesta, kjer živi svojstveno življenje mariborski proletariat in vsi oni, ki še proletarci niso. Maribor je v zadnjih letih dobil značaj industrijskega mesta z vsemi vrlinami in slabostmi. Rastejo iz dneva v dan fabrike, v boljši četrti se belijo razkošne vile, v odmerjenem in že zapečatenem delu se stiska po luknjah proletariat in vse druge žrtve zindustrializiranega mesta. Po mestu švigajo elegantni avtomobili, po barih poka šampanjec. V Gregorčičevi ulici pred borzo in pri drugih socialnih ustanovah stoje kolone brezposelnih in prosijo pomoči, pozno zvečer postajajo v zakotnih ulicah dekleta in čakajo, od vrat do vrat beračijo otroci. Same žrtve razmer in časa, ki žive svoje življenje v bedi in vedno novem upanju, da bo že boljše. Žalostno posebnost vsakodnevnega življenja tvori beden kader brezdomcev, ki tavajo brez dela, gladujejo in nimajo kam potožiti glave k počitku. Oni, ki še vendar vsaj nekaj zaslužijo, se stiskajo po podstrešnih izbati in kletnih špelunkah, srečni so oni, ki stanujejo v človeku vsaj približno primernih stanovanjih. — Tam v Danjkovi ulici za vojaškim skladiščem je mariborska četrt barakarjev in vagonarjev Dve vrsti črnih barak, ki so med vojno služile za provizorično vojaško bolnico, nudijo stanovanje številnim, z otroci blagoslovljenim družinam. Stanovalcem te četrti pravijo meščani »barakarji« in jih imajo, čeprav neupravičeno, na kaj slabem glasu. Nekoč je bilo tu res leglo nemorale, sedaj pa stanujejo tn pošteni ljudje, ki si s poštenim delom služijo kruh. Družine so številne in kdo bi jim zameril, če vkljub dobri volji boren zaslužek ne zadošča za najskromnej-še življenje in je res treba včasih potrkati na vrata usmiljenih ljudi. Pred leti je kazalo, da bo nekoč, ko se bodo pričela graditi cenena stanovanja, konec teh barak. Prišlo pa je baš narobe. Barake niso več zadoščale za številne brezdomce in občina je morala zraven njih postaviti še dve vrsti železniških živinskih vagonov, da je našlo najskromnejšo streho par družin. V pravem udobju pa žive barakarji in vagonarji v primeri s še beduejšimi, ki še tega nimajo. Žalostna posebnost Maribora je družina, ki stanuje pod milim nebom v šupi iz smrečja »članska družina, ki je v jeseni prišla iz Lipnice v Maribor, ni mogla dobiti v Mariboru tudi najskromnejšega pribežališča. In v budi zimi se je zatekla v Betnavski gozd. V zatišju visokih smrek je oče iz vejevja iu dračja postavil šupo, po tleh nametal slame in tam so reveži prebili vso dolgo zimo in so še sedaj. Usmiljeni meščani, ko so iz časopisov zvedeli za usodo nesrečnežev, obiskujejo pogosto to našo posebnost. Žal so med temi obiskovalci sami revnejši, ki si odtrgajo od ust, da lahko pomagajo. Kljub grenki usodi družina ne obupuje jn inati, drobna, prijazna žena, vsakemu obiskovalcu pripoveduje o sebi, možu in sedmih deklicah-hčerkah, katerih najstarejša Katica je brez leve roke. Revščina ji ni mogla vzeti ljubezni do otrok in če jo vprašate, ali bi dala katero punčko za svojo, Pravi da nikoli. »Kako ste prebili zimo?« vprašujejo obiskovalci. »Eh, kako!« odgovarja vedro žena. »Dosti nas je in smo se stisnili na slami, pa je bilo lepo toplo. Pri jedi je predla trda, pa smo le preživeli zimo. Sedaj je pomlad, pa bo vse boljše!« Res, optimizem je še edino, kar imajo ti reveži! Nedaleč od gozda, bližje mestu je nadalj-na žalostna posebnost. Na travniku ob Betnavski cesti stoji špranjasta koliba V njej »stanuje« oče s hčerko, ki je jetična in katero bo kmalu pobrala smrt. Na skromnem ležišču ob steni, ki je polna razpok in špranj, leži na postelji bledo dekletce štirinajstih let in čaka smrti. Ko v okoliških hišah že poležejo k počitku, prinaša veter s kolibe krike ubogega dekleta, ki se nemočno zvija v bolečinah in s strašnimi prošnjami kliče smrt. — Dekle je bilo v bolnici, a ni hotelo ostati. Želela si je k staršem, čeprav v borno kolibo... Veliko je število onih nesrečnežev, ki so sploh brez vsakega stalnega domovanja. Pozimi se potikajo po šupah in hlevih, nedavna tragična smrt sirote, ki je jetična, brez vsake pomoči izdihnila v katakombah Krško, 14. maja V petek, dne 3. maja je odšel z doma blagajnik mestne hranilnice g. Jože Simončič, ne da bi o tem povedal svojcem in kolegom, s katerimi je vršil službo od prevrata. Zadnje dni se je obnašal zelo čudno, tako da je na vsakogar napravil vtis, da preživlja težke dni svoje duševne razdvojenosti. Očividci pripovedujejo, da je prišel omenjenega dne na kolodvor, nato pa je šel peš ob progi proti Brežicam. V Zagrebu je srečal neko znanko iz Krškega ter jo povabil k Lovačkem rogu na kosilo. Po obedu ji je dejal, da mora hiteti na konzulat, ker je že ura dve popoldne, četudi je bilo v tem času komaj pol ene. V zvezi z izginotjem blagajnika Simončiča so se razširjale po vsej Dolenjski naj-alarmantnejše vesti, ki so dosedaj brez vsake stvarne revizijske podlage. Res je samo, da so v blagajni ugotovili 8000 Din primanjkljaja in pet obveznic investicijskega posojila v iznosu nekaj tisočakov nominalne vrednosti. Vsa omenjena škoda je krita z njegovim premoženjem. Nesrečni Simončič se je znašel v soboto 4. maja v Jelačičevih gozdovih pri Zapre-šiču. Okoli 12. ure se je naslonil na širok hrast ter si z malim ženskim revolverjem kalibra 6,35 pognal kroglo v desno sence. Na strel je takoj prihitel tamošnji gozdar, ki ga je dobil še pri zavesti.. Na vprašanje, čemu se je ustrelil, je odgovoril, da je mo- Gor. Radgona, dne 17. majnika 1935. Smrtne ostanke slovenskih vojakov bivšega avstrijskega polka štev. 97, ki so bili radi svojega jugosk. canskega prepričanja ustreljeni kot jugo ’ >vanski uporniki dne 27. in 29. majnika 1918 v Radgoni (Rad- dravske vojašnice, pa je odkrila novo stran v knjigi senčnega Maribora. V vlažnih katakombah dravske vojašnice so imeli doslej brezdomci zavetišče pozimi. Tja so se splazili po kanalu, ki vodi do Drave in v zatohlem prostoru drgetali od mraza. Sedaj pomladi in v poletju bo pribežališče brezdomcev park in pa gozdovi nad Tremi ribniki. Na mahu, v grmovjih in pod košatim drevjem je bila in še bo postelja teh nesrečnežev. Prežalostna slika z dna Maribora mora najti odziva pri vsej javnosti in pri onih, ki jim je skrb za reveže dolžnost. S takimi žalostnimi dejstvi se belo obdravsko mesto pač ne more ponašati. Ko se na javnem tapetu obravnavajo najrazličnejše stvari, ki bi povzdignile sloves Maribora, bi morala biti vedno in povsod najaktualnejša zadeva ureditev primernih stanovanj za najbed-nejše meščane. Pri tem bi naj sodelovala predvsem mariborska industrija kot sploh vsi pridobitni krogi, vse javne institucije in organizacije. V Mariboru se je že marsikatera, često tudi nepotrebna stvar pripeljala do končnega uspeha in mislimo, da bi se z resnim hotenjem in dobro voljo vseh tudi v tem oziru lahko odpomoglo. Ureditev bivališč za najrevnejše in s tem v zvezi ustanovitev nekaterih prepotrebnih socialnih ustanov mora biti najaktualnejša zadeva mesta Maribora. Gradimo veliki Maribor sicer ozkopoteznejše, pa zato v korist vseh in vsakogar! ral tako storiti, ker mu je ukazal zdravnik. Stekel je k bližnjemu potoku ter si še sam izpiral rano. Ker je bil strel smrtnoneva-ren — prebil mu je možgansko skorjo, se je nad uro in pol boril v strašnih mukah, dokler ga ni smrt rešila trpljenja. Pri njem so našli Din 31'50 gotovine in sveženj ključev. Po popisu dogodka in slikanju nesrečnega Simončiča so ga na odredbo tamošnjih oblasti pokopali v Zaprešiču. Tekom tedna je prispela v Krško vest o tragični usodi Simončiča. Po fotografiji in po osebnem popisu je bilo takoj jasno, da gre za pogrešanega blagajnika, nakar so neko osebo, ki so jo dolžili, da je bila v zvezi s skrivnostnim nestankom g. Simončiča takoj izpustili iz zaporov. Preiskava je v polnem teku. Pokojni Jože Simončič je bil splošno priljubljen med domačini. Š svojo neumorno pridnostjo in darežljivostjo ter zdravim humorjem, ki je dičil njegov značaj, si je znal pridobiti srca ljudi ter je kot tak spadal med najodličnejše osebnosti v Krškem. Navezal je osebne stike z vsemi nacionalnimi organizacijami, pri nekaterih je bil tudi član. Sploh je bil spoštovan zlasti pri preprostih ljudeh, ker je slehernemu privoščil dobro besedo. Vsi domačini globoko sočustvujejo z njegovo tragično usodo in jo pripisujejo na rovaš popolne duševne razdvojenosti. Zapušča ženo-vdovo in nepreskrbljeno hčerko. Naj mu bo zemljica rahla, preostalim naše najiskrenejše sožalje! kersburg) in Maistrovih borcev, padlih dne 4. februarja 1919 v bojih za Radgono bodo dne 30. majnika 1935 na pokopališču v Gornji Radgoni položili v domačo, svobodno zemljo v svobodni domovini k večnemu počitku. Glede teh pogrebnih svečanosti je Tragična smrt Josipa Simončiča V duševni depresiji si je pognal kroglo v glavo Pogrebne svečanosti radgonskih žrtev v Gornii Radgoni Cma republika »Lospoila, kratko, prosim!« Še deset minut — Samo še pet minut — Konec, gospoda, za danes nič več! Spredaj zeleni trata, cel majhen park. Onkraj "lire zamišljeno kraljuje palača kr. Banske "Prave, kakor da se zaveda svoje pomembnosti. pri nas v poslopju samem pa živi in deluje P° Sv(|je črna republika. Od jutra do noči ropo-tiskarski stroji, od jutra do noči ljudje pi-1". kakor da jim gre za rešitev vesoljnega •‘etu. Telefon zvoni iu kliče. Najbolj je na delu, n? . . si ga kdo najmanj želi. Ukazi, naročila, svodila in zopet pisanje in telefoniranje, sicer list-- sloga. Naj bo služben kakor »Službeni rial ali ekonomski kakor -Trgovski lisk ali šene v*ki kakor (po »Jutru :) »Kmetski list«, to dobr* pose*)ne 'dogo- V črni republiki se vsi Nar! °- razumejo med seboj. Zato se tudi »Glas 8j. 0< ki jo po »Jutru , avanziral v ministr-v je-^ as'l°, čisto dobro in kar domače počuti Glav . uš^m. Ljudje pišejo in pifejo in gospod stjj ''' s' Je nadel celo očala, da bi bil bolj dohodi 1S'lVen- klolg kakor trska izpod Javornika vedeti^0' naro5a i« vodi. Vse mora videti in f?ok0r)' • W sicer ne mogel ničesar pozabiti. R0ncr 1Sl skupaj kakor tombolske karte na ?r|aio 1, Milan 25'45, Madrid 42-225, Amsterdam 209'45, Berlin 124'30, Dunaj 58'—, Stockholm 77'70, Oslo 75'70 Kopenhagen 67'25, Praga 12'89, Varšava 58'325, Atene 2'92, Carigrad 2'49, Bukarešta 3-05, Helsingfors 6'645, Buenos-Aires 0'795. MALI OGLASI Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din. Drž. in ban. davek 3 Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par za besedo. Pri malih oglasih reklamnega značaja stane petitna vrsta 2 Din. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah. — Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročilu. MAJHNO POSESTVO v ljubljanski okolici (gorenjska stran) je zaradi odselitve zelo ugodno naprodaj. Posestvo ima uajlepšo lego ob vodi, je gosposko urejeno in je zlasti primerno za letovišče. Ponudbe pod »Mirni dom« na upravo »Glasa Naroda«. VAŽNO ZA GOSPODINJE IN DEKLETA! Ravnokar je izšla od S. M. Felicite Kalinšek, v osmem pomnoženem natisu, najpopolnejša knjiga „Slovenska kuharica“ z novimi večbarvnimi tabelami in v elegantni vezavi, ki jo dobite za ceno 160 Din v knjigarni ANT. TURK naši.. LJUBLJANA, Tvrševa (Dunajska) cesta 5. Srebrni blok se ma/e, zlati se utriuie Ni se še poleglo vznemirjenje, ki se je polastilo vsega mednarodnega gospodarskega sveta zaradi opustitve zlatega standarda v Belgiji in tudi še niso pozabljeni spretni manevri spekulacije na holandsko in švicarsko nacionalno veljavo, že vzhaja na svetovni gospodarski pozornici nova senzacija — nenavaden dvig cene srebra na mednarodnem trgu. Prvi sunek navzgor je izšel s strani U. S. A. že pred dobrim letom, ko so Američani preuredili razmerje svojih srebrnih rezerv napram zlatu v relaciji 1 :3. Nakup srebra po ameriški vladi je pripomogel k okrepitvi mednarodnega trga srebra, kar skraja ni igralo pomembnejše vloge v svetovni gospodarski politiki. Zadnje tedne pa je ta dvig pričel zavzemati vse večji obseg. Samo tekom zadnjega tedna so se dvignile cene naenkrat za 10 %. Zadnjo soboto je Newyork dvignil ceno za 4 %, London je istega dne plačal za srebro v palicah 36,25 pence za unčo. Od julija 1922. na svetovnem trgu cene za srebro niso bile tako visoke. Paradoksno izgleda trditev, da je srebrna haussa v neposredni zvezi z zadnjimi zmagami s zlatega bloka«. Mednarodna spekulacija, ki je utrpela ogromne izgube v kam-paniji za miniranje . zlatega bloka«, je po težkem porazu usmerila vso svojo delavnost srebru. Samo na ta način si lahko razlagamo, zakaj je prvotni neznatni dvig cene srebra, ki ga je izzvala nova gospodarska politika predsednika Roosevelta, v zadnjem času tako zelo narastek Razumljivo pa je' tudi, da more srebrna haussa v sedanji valutami konstelaciji roditi težke posledice v državah s srebrno veljavo. V resnici tudi /e prihajajo iz teh držav vesti, ki pričajo o strahu, pa tudi o ukrepih proti preteči nevarnosti. Tako je mehiška vlada zaprla že vse banke in hkratu izdala številne naredbe, da se srebro izloči iz prometa. Mehiška državna banka je pooblaščena, da izdaja bankovce, in prepovedan je izvoz kovanega in nekovanega srebra. Odrejena je nadalje prisilna zamenjava srebrnih depozitov v bankah zn nove bankovce. Srebrn drobiž zamenjujejo z bakrenim. Za vsako kršenje teh odredb so določene najstrožje kazni. Srebro se kot baza mehiškega valutnega sistema poslavlja. Slične vesti prihajajo tudi iz Indije. Vlada je začasno zaprla borzo za srebro v Bombavu, ki je svetovnega pomena. V Indiji se boje, da se bo treba tudi tam zateči k izrednim ukrepom, ker vsaka nadaljna oscilacija cene za srebro lahko resno spodmakne stabilnost srebrne rupije. Posledice nepričakovanega dviga cen srebra utegnejo postati zlasti nevarne za Kitajsko, ki ima ves svoj denarni sistem zasnovan na srebru. Nagli pretres v odnosu med cenami lahko povsem uniči gospodar- sko življenje te države, ki je itak razrvano zaradi težkih političnih viharjev zadnjih let. Razpl et dogodkov na srebrnem trgu vzbuja strah tudi v Ameriki sami. Igra z dviganjem cen, ki jo je prvotno začela ameriška vlada sama in ki jo je pozneje prevzela špekulacija, je povzročila, da so se borzne cene oddaljile od uradne cene ameriške vlade, ki jo je plačevala pri nakupu srebra za vladni srebrni fond.. Medtem ko uradna cena za srebro znaša danes 77,57 centa za unčo, kotira newyorska borza srebro po 81 centov.. Na ta način nastaja nevarnost, da preide v taki situaciji srebro v roke mednarodne špekulacije, a ne v ameriški fond. Iz Amerike poročajo, da se v senatu že pojavljajo glasovi, naj predsednik Roosevelt z zakonom določi najvišjo dovoljeno ceno za domače srebro, in to 1,29 dolarja za unčo. Taka rešitev pa bi pomenila precej dvomljiv izhod iz nastale situacije. Vsak dvig cene srebra ima za posledico okrepitev špekulacije in to tem bolj, ker mora ameriška vlada še nadalje kupovati srebro, dokler ni doseženo po zakonu zahtevano V torek ob 4. popoldne je bil v borznih prostorih X. redni občni zbor Ljubljanske borze za blago in vrednote. Dobro obiskani občni zbor je otvorit predsednik dr. Ivan Slokar, ki je konsta-tiral pravilno sklicanje občnega zbora in njegovo sklepčnost. Nato se je v globoko občutenih besedah spominjal srnrli našega blagopokojnoga kralja. Ko smo pred enim lotom zborovali na tem mestu, je dejal g. predsednik, je veljal naš prvi pozdrav našemu vzvišenemu kralju, danes pa je naša žalostna dolžnost, da moremo posvetiti nekaj trenutkov Je še spominu na velikega kralja in mučeniškega voditelja našega naroda. Predsednik se je spominjal nato zaslug pokojnega kralja ter zaključil svoj govor z vzklikom >Večna slava spomum viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja!«, kateri vzklik so ponovili vsi zborovalci. Prav tako tudi predsednikov vzklik mlademu kralju Petru II. Nato je podal predsednik dr. Slokar predsedniško poročilo, v katerem se je najprej spominjal ‘•mrti bivšega glavnega tajnika dr. Dobrile, nato pa smrti dvornega svetnika Bežeka, ki je bil od leta 1929. pravni tajnik borze in vodja razsodišča. Končno se je spominjal tudi smrti veletržca Stupice, ki je bil predsednik razsodiščnega senata. Spomin vseh treh so počastili zborovalci s pieteto. Predsednik dr. Slokar je nato podal kratko in zgoščeno karakterizacijo sedanjega gospodar- razmerje med zlatom in srebrom. Po cenitvi ameriških listov je treba vsaj še dveh let, predno bo dosežena relacija 1 : 3 in dosežen nakup 1.100 unč srebra, kolikor ga še manjka. Ker med tem narašča tudi zlata rezerva Zedinjenih držav, ni mogoče niti oceniti količine srebra, ki jo bo treba še kupiti, kar naravno odpira široko polje nadaljevanju špekulacije s srebrom. Med tem ko posledice sedanjega dviga cen za srebro groze z resnimi komplikacijami vsem državam s srebrno valuto, utegne to imeti na drugi strani za posledico znatno izboljšanje situacije »zlate fronte«. Že površen pogled na borzne tečajnice zadnje nedelje zadostuje, da se prepričamo o naslednjem: Po velikonočnih praznikih so anglosaške valute pričele kazati tendenco navzdol. Angleški funt je na pariški borzi tekom enega tedna padel za. 1 frank, oslabljen je pa tudi dolar, ki je kolebal med 15, 12 in 15, 13. Hkratu sta bila holandski goldinar in švicarski frank kotirana nad svojo najnižjo točko. Na pariški borzi prevladuje mnenje, da je uspešna intervencija Francije za obrambo holandskega goldinarja in švicarskega Iranka znatno pripomogla, da je bil napad na zlati blok pravočasno odbit, kar je gotovo okrepilo solidarnost in utrdilo položaj zlatega bloka. G. L. skega položaja, ki je še vedno v znaku gospodarske depresije. Izgledi v bodočnost so nejasni in z raznimi ovirami je onemogočen prost razvoj mednarodne trgovine. Teoretični in praktični ekonomisti že spoznavajo, pa tudi nekateri politiki, da je ta sistem zgrešen in da se položaj v primeri s prejšnjim sistemom svobodne trgovine ni zboljšal. Gospodarstvo je zašlo v slepo ulico, a ne stori se dovolj, da bi se omogočile zopet normalne razmero. Kljub temu pa ne smemo obupali. Posebno gospodarske organizacije morajo ohraniti oni optimizem, ki je potreben za napredek. V resnici tudi že opažamo, da so se nekatere gospodarske panoge že prilagodilo novim razmeram. Zato moramo upati, da vendar pridejo boljši časi in prepričani smo, da je ta optimizem tudi upravičen. Samo s plodonosnim gospodarskim delom moremo doječi zboljšanja in zato treba temu delu posvetiti svoje sile. Nato je pozdravil predsednik dr. Slokar zastopnika banske upravo dr. Marna, predsednika Zbornice za TOI Ivana Jelačina in zastopnika Zveze trgovskih združenj tajnika I. Kaiserja ter zastopnike tiska. Ker je biio poročilo borznega sveta razdeljeno med zborovalce, se poročilo ni pročitalo. (Izvleček iz poročila smo objavili že včoraj.) Za finančni odbor je poročal njegov predsednik Gregorc. Tudi izvleček iz njegovega poro- Obrni zbor Lmhiiamk® borze Stalim in Abe&inim Kolikšna je vrednost abesinske armade? Italija je pripravljena na vse Včeraj je med razpravo v rimskem senatu o proračunu zunanjega ministrstva povzel besedo tudi sam Mussolini, ki je porabil to priliko, da je spričo čedalje ostrejše angleške in francoske kritike italijanskega postopanja v sporu z Abesinijo izrekel nekaj »odločnih« besed v znanem fašističnem stilu. Dejal je med drugim, da je italijanska vojska dobro pripravljena, najmodernejše opremljena in da se ničesar ne boji. šteje pa trenutno najmanj S00.000 od nog do glave oboroženih mož. če smemo verjeti Mussoliniju, se Italija zdaj prav od nikogar ne da več oplašiti in računati je treba s tem, da bo do dejanskega spopada z Abesinijo zares tudi prišlo. V zvezi s to možnostjo pa bo zanimivo proučiti vrednost abesinske armade. Kolikšna je vrednost abesinske armade? Svetovno časopisje zadnje tedne zelo živahno razpravlja o italijansko-abesinskem sporu. Zanimiva so zlasti ugibanja o dejanskem stanju italijanskega vojaštva v Vzhodni Afriki, še posebej pa številna moč abesinske armade. O tem je zadnje dneve mnogo poročalo zlasti francosko in angleško časopisje, ki kar tekmuje, kdo bo prinesel senzacionalne j še vesti. Nemci pa tudi ne zaostajajo. To je tudi razumljivo, saj ni danes že nikaka tajnost več, da gledajo Nemci že z nekako naslado ca razvoj italijansko-abesinskega spora. Zelo verjetno je celo, da igra pri oboroževanju Abesinje nemško orožje zelo pomembno vlogo. Posebni dopisnik v Abesiniji Kakšno zanimanje vlada v Nemčiji za ita-lijansko-abesinski spor, nam najboljše dokazuje dejstvo, da so številna nemška uredništva odposlala v zadnjem času svoje posebne dopisnike v abesinsko prestolnico. Hitlerjev organ »Völkischer Beobachter* je dirigiral celo svojega urednika Joba Zimmermanna., ki poroča zdaj »vojemu listu v prvem dopisu o dejanski vrednosti abesinske armade. Iz ob- širnega dopisa posnemamo nekn^ značilnih ugotovitev, ki bodo nedvomno zanimale tudi naše čitatelje. Napredek abesinske armade Dopisnik govori najprej o dosedanjem razvoju abesinske vojaške organizacije in ugotavlja v tej zvezi, da kaže sedanja abesinska armada v primeri z njenimi prvimi nastopi v drugi polovici prejšnjega stoletja, ko je v Abesiniji vladal cesar Teodor, znaten napredek. Abesinska armada je bila tedaj sstavlje-na še iz divjih tolp vojščakov in roparjev, ki so nastopale v boju v starem, od Aralxjev prevzetem bojnem redu. Desnemu krilu jc poveljeval »Grasmač«, levemu pa »Kanjasmuč«. Vrhovno poveljstvo je bilo v rokah »Dedijas-mača« kateremu je navadno načelov poseben poveljnik, nazvan »Fitaurari«. Najvišji poveljnik armade in cesarjev namestnik se je imenoval »Liqamaquas«, ki je nosil rdeč plašč in se je tekom bojnih operacij naglo premikal semintja, da je tako sovražnika zbegal glede dejanskega položaja svoje armade. Tako urejeni in. opremljeni so abesinski vojaki napravili na sovražnika grozen vtis. Navzlic temu so bili Abesinci leta 1866 pri Magdalli od Angležev ■poraženi, ker so bili proti modernemu orožju brez vsake moči. Cesar Teodor je. po tem porazu izvršil samomor. (lesar Menelik Velik vojaški duh pa je bil cesar Menelik. Ta je popolnoma reorganiziral abesinsko armado, potem ko je poseben strokovnjak, vojni maršal Ras Makonen dodobra proučil vzroke abesinskega poraza pri Magdalli. Abesinska armada se je tedaj prvič reorganizirala po evropskem vzoru. Tradicionalni arabski bojni red je v armadi sicer še ostal, a cesar Menelik je med tem z vso energijo izvedel modernejšo oborožitev vojščakov. Uspehi te reorganizacije so se pokazali že leta J895, ko je abesinska armada zadala italijanski občuten ■poraz pri /I dni. Sedanji cesar Haile Selassi je z reformami svojega prednika Menelika nadaljeval in lahko rečemo, da je dosegel že prav lepe uspehe. Posameznim armadnim oddelkom poveljujejo poglavarji posameznih plemen. Število zaupa- nega jim vojaštva se ravna po zaupanju, ki ga ti poglavarji uživajo pri cesarju. 300.000 mož pripravljenih m boj Danes šteje Abesinija, tako pravi dopisnik, najmanj 800.000 moderno oboroženih vojakov, ki jih lahko takoj postavi na fronto. Ti vojaki razpolagajo z najmodernejšim avtomatičnim orožjem (strojnicami, avtomatičnimi puškami in avtomatičnimi topovi). Prav tako ima že sedaj Abesinija za vsak slučaj vedno na razpolago posebne tehnične oddelke, ki lahko vsak trenotek priskočijo glavni armadi na pomoč. Skupna vojaška sila Skupno vojaško silo Abesinije je sicer težko ugotoviti, vendar pravi dopisnik, da je zelo verjetno število SOO.OOO mož, ki ga navajajo dobri poznavalci abesinskih razmer. Abesinska armada ima že danes na razpolago najmanj 1500 najmodernejših Strojine, nadalje okoli 80 posebnih topov proti tankovi, potem pa še celo vrsto starejših topov. V zadnjem času je bilo vtihotapijeih - v Abesinijo najmanj 80 tisoč najmodernejših pušk, h katerim je treba dodati še okrog 100.000 »Mausere« lovskega Upa. V zalogi pa ima armada več ko 100.000 pušk starejšega tipa, ki pa pridejo tudi za sedanje boje še vedno v poštev. Avijacija in avtomobili Abesinska aviacija je tudi precej izpopolnjena. Dopisnik pravi, da razpolaga Abesinija trenutno z'v velikim številom aeroplanov francoskega, angleškega in italijanskega izdelka, dopisnik pa pri tem ne navaja velikega števila aeroplanov nemškega izdelka. V posebnih šolah se vzgaja pilotski naraščaj. A vtamobUski park šteje okrog 100 modernih vozov, ki so tako opremljeni in urejeni, da nudijo tudi na slabih abesinskih cestah lahko najhitrejšo zvezo med zaledjem in armado. Visoko moralno odliko To bi bila po navedbah dopisnika sedanja moč abesinske armade. Toda dopisnik sam pristavlja, da ne smemo prezreti visokih moralnih kvalitet abesinskega vojaka, in pravi k čila smo objavili že včeraj. Ob koncu svojega poročila je predlagal absolutorij upravi, čemur je občni zbor soglasno pritrdil. Ko je še predsednik imenoval skrutinatorje, so sledile volitve, ki s« dale ta rezultat. Soglasno so bili izvoljeni: v borzni svet: dr. Ivan Slokar, dr. Josip Basaj, Fran Heinrihar, Avgust Tosti in dr. Fran Win-discher; v razsodišče: Josip Ljubič, Oto Lorant, Cezar Menardi, dr. Ciril Pavlin in Slave Simončič; v finančni odbor pa: Ivan Gregorc, Janko Jovan, Anton Kralj, Josip Ljubič in Anton Soršak. S teni je bil dnevni red izčrpan in predsednik dr. Slokar je zaključil občni zbor z zahvalo vsem zborovalcem za udeležbo. Narodno gledališče v Ljubljani DRAMA. Začetek ob 20. 16. maja, četrtek: V času obiskanja. Red Četrtek. 17. maja, petek: Zaprto. OPERA. Začetek ob 20. 15. maja, sreda: Zaprto. 16. maja, četrtek: Mala. Floram}'. Gostovanje ge. Lubejeve in g. Dubajiča iz Zagreba. Red k Drama. Občinstvo opozarjamo, da bo v četrtek 16. t. ni. namesto napovedane predstave »Beneškega trgovca« Gregorinova pasijonska drama »V času obiskanja« za red Četrtek. Za četrtek najavljeno gostovanje drame z »Bunburyjem« v Kranju se je moralo zaradi tehničnih ovir preložiti. P. n. občinstvo opozarjamo ponovno na izredno zanimiva gostovanja mariborske drame v našem gledališču ter gostovanje našega ansambla v Mariboru. Mariborčani se nam bodo predstavili z Wildeovim »Idealnim soprogom« in Ratajevo »Kvadraturo kroga«, Ljubljančani pa bodo igrali v Mariboru Linhardtovo igro »Matiček «e ženi« in Zweigovo »Siromakovo jagnje«. Ker sta gostovanji odvisni od predprodaje vstopnic, vabimo p. n. publiko, da se polnoštevilno odzove ter pokaže s tem svojo razumevanje za kulturno nalogo, ki jo vršita s tem obe gledališči. Predprodaja vstopnic je pri dnevni blagajni v operi. Predstave bodo v četrtek 23. in petek 24. maja. Opera. Tijardovičevo: Mala Floramy« z zagrebškima gostoma go. Lubejevo in g. Dubajičem pojo v četrtek 16. t. m. V opereti sodelujejo nadalje dami: Španova in Kogejev» ter gg.: Marčee, J. Rus*, Simončič in Sekula. Originalnega ameri-kanskega mornarja bo igral g. Peček, ki obeta postaviti z njim eno svojih zabavnih kreacij, polkovnika Armanda pa bo podal naš komik g. Zupan. Opereta domačega dalmatinskega komponista, ki se je v preteklih sezonah izredno priljubila občinstvu, bo gotovo tudi zdaj zelo privlačna, posebno ker pojeta glavni partiji odlična zagrebška pevca, katera uživata vse simpatije naše publike. Režiser: g. Zupan, dirigent■ dr. Švara. Predstava je izven abonmaji. Mariborsko gledališče 16. maja, četrtek: Hoffmanove pripovedke. Red B. Gostuje Jože Gostič, prvi tenor ljubljanske opere. 17. maja, petek: Zaprto. temu dobesedno: •»Znava ravodušnost. abesinskega vojaka nasproti grozeči smrti, ki je skupna mnogim orientalcem, nadalje dvoja, bojevita narava, predvsem pa naravnost neverjetna fizična zdržljivost, s katero prenosi podnebje in tudi najtežje zahteve, ki se stavijo nanj, predstavljajo prav za prav največ.: • plus abesinske vojske. Pri sol neu, ki bi vsakega gologlavega Evropca zrušilo že najkasneje po petih, minutah, Abesinec lahko brez pokrivala in v hitrem tempu ter brez odmora napravi po pet in še ■več kilometrov. Marši po povprečno HO km so nekaj običajnega,«. Oficirskt' šolo Dopisnik nadalje navaja, da razpolaga abesinska armada že s priznanimi vojaškimi talenti. Generalnega štaba v evropskem smislu . abesinska armada sicer ne pozna, tako tudi manevrov ne, toda zdi se, da je oboje Abesincem, ki so rojeni vojaki, to tudi nepotrebno. Za vzgojo častnikov v Abesiniji skrbe posebni vojaški strokovnjaki iz Evrope. Dopisnik navaja samo švedske in belgijske oficirje, ne govori pa o nemških, ki jih v zadnjem času v Abesiniji prav gotovo tudi ne manjka. Izmed evropskih oficirjev si je po dopisnikovem mnenju pridobil največ zaslug za vzgojo dobrega oficirskega naraščaja pri Abesincih švedski general von Virgin, ki poučuje v šob »Ras-Tafari« v Addis A bebi. Poleg te šele. pa obstoja še posebna oficirska šola v Halotti. kraju, ki je oddaljen kakih 45 km od Addis Abebe. V njej poučuje pet švedslrih oficirjev. Belgijska vojaška misija je sestavljena pt dopisnikovem mnenju iz najmanj 15 visokih častnikov, vodi jo pa komandant Pollet, Veliko tujih oficirjev pa je v češarki gardi. Vsi ti imajo nalogo, da ustvarijo polagoma neka dobro izvežbanih čet, ki naj služijo potem z: podlago vojaškega vežbanja drugih oddelkov Dopisnik zaključuje te svoje zanimive nt vedbe z ugotovitvijo, da je abesinski naro pod vodstvom svojega sedanjega cesarja n; najboljši poti napredka in pravi, da Abesinij ni dežela, ki bi se pustila od kogarkoli tak zlahka vtakniti v žep. »Njena bodočnost ho t potrdila, njena preteklost in njena sedanjo: pa to dokazujeta.« Marsa! Pilsumki O pokojnem maršalu Pilsudskem pripovedujejo. da je bil precej praznoveren. Posebno rad si je sam prerokoval iz kart ih izrek o njem, da 17 dni polaga karte, da mu 18. dan pade iz neba V glavo kakšna sijajna misel, ni brez podlage. Nekoč si je v stanovanju nekega svojega znanca položil karte in,po kratkem pregledu kart je rekel: ».Te že!:< — Ko ga je pa prijatelj vprašal, kaj da »je že«, je odgovoril: »Karte kažejo, da bom diktator Poljske!« Pri neki drugi priliki pa je rekel poljskemu politiku Grabskemu: »Neka ciganka mi je prerokovala, da bom prijezdil na konju-belcu v Varšavo!« Pilsudski j e v na j intimne j ši s veto valeč je bil pa neki svetlovidec (prerok). Ko je Pilsudski odložil čast šefa generalnega štaba, se je umaknil tudi iz politike in je živel samo za svojo rodbino na gradiču, ki so mu ga bili poklonili njegovi le-gijonarji Meseča decembra 1. 1925. pa je Pilsudski zahteval nenadoma od državnega predsednika Wojcechowskega odpust vojnega ministra Sikorskega, ki je bil njegov osebni nasprotnik. Tej želji je predsednik ustregel. Naslednjega dne pa je prišlo pred Pilsudskijevo vilo 415 častnikov in general Orlicz je rekel: »Vedi, maršal, da nismo prišli na pomenek. Razen svojih src ti prinašamo tudi svoje sablje!« kot človek Pet mesecev kasneje. 1. 1926., je sestavil novo vlado voditelj kmetijske stranke Vi-toš (10. maja). 11. maja pa je objavil »Kur j er Poranny« pogovor s Pilsudskim, kjer je maršal nagnal Vitoša z »brezčast-nim človekom« in s »prodano dušo«. Nato so uradno objavili, da bo proti Pilsudskemu vložena tožba, že nekaj ur nato pa se je bližal Pilsudski Varšavi na čelu več konjeniških polkov. Predsednik Wojcechowski je moral napolniti svoj kader s 17 letnimi kadeti in invalidi. Na . mostu Poniatowskega sta se srečala maršal in predsednik; na obeh bregovih pa so stali vojaki, strojnice in topovi. Sredi mosta sta se v navzočnosti časnikarskih poročevalcev pogovarjala tako-le: Wojcechowski: »Jaz vam ukazujem, da se takoj umaknete s svojimi četami!« Pilsudski: »Odstranite Vitoševo vlado, potem bomo pa govorili dalje!« Wojcechowski: »Premislite, kaj delate!« Pilsudski: »Sem že premislil. Jaz sem prvi maršal Poljske in naredim, kar hočem!« Pilsudski se je nato vrnil k svojim četam. Boj se je začel. Po S-dfttevnem boju, 14. maja, so Pilsudski.]eve čete naskočile belvedersko palačo in Wojcechowski je podal ostavko... Čudovite rešitve Neki Amerikauec, ki je sam zbiral in si zapisoval čudne in čudežna dogodke, je objavil nedavno nekaj, svojih zapiskov o čudežnih rešitvah v preteklem letu. Malega Filipa, poldrugo leto starega dečka, je peljala njegova varuhinja v vozičku preko ceste. Otrok je ležal na mehkih blazinah. Pa je pridrvel avtomobil in trčil ob voziček, da je otrok z blazinami vred odletel daleč na sredo ceste. Zgodilo pa ee je, da so najprej padle vse blazine na tla na en sam kup, na kup blazin pa otrok, ki se je tam zadovoljno smejal. V nekem mestu v Pennsvlvaniji se je nekega dne zvečer kopal v • svoji , kopalnici gospod Philips. Ko se je prijetno zleknil v kopeli, pa se je steklena streha nad kopalnico vdrla in v kopalnico, ravno v kad, je padel mož iz tretjega nadstropja, ki se je čisto zadovoljen vsedel v kad poleg gospoda Philipsa. Ko je tujec povedal, kaj se mu je zgodilo, sla se oba. zadovoljno skupaj kopala. V Loš Angelesu pa sr? je neki mladenič »smrtno« zagledal v neko filmsko zvezdo. Historična slika maršala Piisudskega X v 1. 1914., ki ga kaže kot poveljnika legionarjev, ki jih je vodil v boju proti Rusiji. La val v Varšavi Francoska zunanji minister Laval se je na poti v Moskvo zadržal tudi v Varšavi. Na sliki vidimo Lavala, ki se podpisuje v spominsko knjigo. Na levi je poljski zunanji minister polkovnik Beck. »Zvezda« pa o njem ni hotela nič slišati in zato je fant eklenil umreti,- V. svoje mstano-. vanju je odprl plin in je nato začel pisati pismo »zvezdi«, kjer ji sporoča, kaj je storil in zakaj. Ko je pismo končal, je pa v svoji • zamišljenosti pozabil da je soba potna plina, in si je prižgal cigareto. Plin s»e je v sobi vnel in dve uri kesneje so mu v bolnišnici povedali, da ga je eksplozija vrgla iz sobe na hodnik, .kjer so ga našli gasilci sicer nezavestnega, i popolnoma nepoškodovanega Na fanta pa ■ ta čudežna rešitev tako ugodno vplivala, da si je kasneje izbral — drugo 2 zvezdo . Dednost inteligence , Na vprašanje, če je mogoče, da vsakdanja-izkus'tva živali poznejši rodovi živali poifedu jejo, sta hotela odgovoriti profesorja J. A. E. Crew v Edinboiirghu in William Mac P o h gal v Öxfordu. Ta dva sta proučevala to vprašanje na 27 rodovih podgan pod natanko določenimi pogoji. Poskusi so trajali 19 let in nedavno sta objavila uspehe svojih raziskovanj. Oba učenjaka sta napravila hišico iz slekli, kamor sla segnala podgane, ki sta jih opazovala, po šestkrat na dan. Steklena hišica je bila razdeljena v tri dele. Srednji del je bil napolnjen z vodo, od koder so mogle podgane na suho samo na levo ali na desno Desna stran pa je bila bolj pristopna halv- leva. Desne stran pa so ogrevate močne erdtitiič-ne žarnice, tako da je vročina odga iiiir podgane zopet nazaj v vodo, če «o šle m de.‘mo, da so morale vodo še enkrat preplavati, če so hotele priti na levo st vin, kjer j.? bila norim,na temperatura. Živali so tor -j svoje izkustvo doživele po šestkrat na ;lai. tako da so imele priložnosti dovolj, da -spoznaj« Zanje nekoliko daljšo in neprijetnejši^- avvar nejšo pot. . - Učenjaka pa ria opazovala, da se živali skodraj 20 rodov niso nič naučile: , vse' so vedno tiščale na desno. Šele pri 21. redu se je pokazala višja inteligenca. Ta rod je napravil sprva 32 .napak, t. j. 32 krat so še šk? živali ne desno, v vročino, potem so pa hodile vedno na levo. 27-ti rod je napravil samo še 17 napak, 29-ti rod 9 in 32-ti rod še 5. Od 35-tega rodu dalje pa ni napravila nobena podgana nobeno napako več, ampak so vee vedno hodile kar naravnost na levo. Šampanjec v Nemčiji Nemčija mora biti jako bogata in srečna dežela. Tako bi človek vodil, če ber-e, koliko šampanjca popijejo v Nemčiji. L. 1934. so namreč popili v Nemčiji nič'manj kakor. 10 milijonov steklenic te žlahtne pijače, to je za 87 odstotkov več kakor 1. 1933. in za 114 odstotkov več kakor I. 1932. Narodni socializem je torej potrošnjo šampanjca močno dvignil, ne samo na številnih prireditvah >. FUhrer -jev, o katerih so vsi časopisi polni, ampak tudi z odpravo davka na šampanjec. Uradna poročila pa se hvalijo, kako koristna je tolika priljubljenost šampanjca za kmete, še bolj koristna pa je odprava omenjenega davka za Hitlerjevega prijatelja g- Ribbentropa, ki je žet bogatega izdelovalca šampanjca. Čitajte in razširjajte »Glas naroda«! Emil Vachek: 25 Kri ne klice po maščevanju... Dosedanja vsebina: Po neznatnih zaplet-; 1 ja jih se dva bivša avstrijska častnika v Pragi snideta po prevratu. Nekdanji major Letz. ki ga teži vest zaradi mnogih vojnih grdobij, pobegne na Duhaj in tam malone pogine, Bernard Astenburg, nekdanji kadet, pa odide v pravnih zadevah na Slovaško, kjer je med vojno na lastno pest dal postreliti docela nedolžno družino. »Dobro,« je rekel in prekinil zasliševanje, »podrobnosti poveš polkovnemu poveljniku.« Tako je prišel pred Letza, ki ga je dotlej poznal le od daleč. Letz, takrat še stotnik, je bil tip imponirajočega vojaka, ki je s svojo vitko, visoko postavo, golo glavo, velikimi brki in naglo govorico spravljal mlajše častnike v strah. Vprašal je Astenburga rezko, ali ve, kaj si je nadrobil. »Ne zavedam se ničesar slabega,« je odgovoril Bernard. Letz se je namrdnil in rekel: »Dobro, gospod kadet, zdaj mi vse obširno opišeš.« Toda komaj je Bernard začel, ga je Letz prekinil in zapodil računskega podčastnika, ki je sedel s peresom v roki pri mali mizi. Ko sta bila sama, je rekel Letz: »Tako, zdaj spet lahko govoriš.« Ves čas, ko je Bernard opisoval ta dogodek, je poslušal molče. »Idiot,« je dejal potem, »veš, kaj bi se zgodilo, če bi jaz po svoji dolžnosti napisal poročilo o tem, kar si mi pravkar pripovedoval?« Astenburg je ostrmel in zmajal z glavo. »Moral bi te dati v okove in te poslati k vojnemu sodišču,« mu je zagrmel Letz na uho. »S kako nedolžnim obrazom mi tu četrt ure čveka! Kaj ne razumeš, da je bil to čisto navaden umor, kar si storil?« Astenburg je hotel ugovarjati. »Jezik za zobe!« je zarjovel nanj Letz. »Zdaj. imam besedo jaz in ti me boš. poslušal prav tako tiho, kakor sem poslušal jaz tvoje čvekanje. Da, to je. bil nesramen umor in na tem se nič ne izpremeni, čeprav si menda bik. Tudi bika lahko ustrelijo zaradi umora. To je na plat tvoje prigode. Je pa še druga. So okolnosti, ko se take stvari res ne tehtajo najstrožje. Menda razumeš, kaj hočem reči? Povem ti torej z lopato. Ti, ki si jih dal ustreliti, morda niso bili toliko vredni, da bi kdo dvigal hrup, in posebno ne toliko, da bi zavoljo njih uničili kariero nemškega častnika. Od tebe je bilo odvisno, da bi to tako presojali, če bi bil ti prav opravil, bi nihče niti ne črhnil. Toda ti si to izvršil tako, da si zašel v konflikt s predpisi in to je hujša plat te stvari. Nasilno si preprečil izvedbo povelja. Ti ljudje so bili na povelje višjega gospoda, kot je kak smrkav gospod kadet, poslani v zaledje. Poddesetnik, ki jih je peljal, je imel izrečen ukaz, da jih odda brigadi. Ti pa si se predrznil preprečiti uradno izvedbo in si storil sam ter brez predpisanih obredov to, za kar je bil upravičen kvečjemu brigadni poveljnik, a še to samo tedaj, ako ni rednega vojnega sodišča. In ti si še menda domišljaš, da se za takšnole iniciativo podeljuje terezijanski red! Pravim ti torej razumljivo, da bi ti morda izpregledali, da si te ljudi kar na kratko odpravil, toda nikoli ti ne odpuste, da si storil silo povelju.« Spet čisto noč odtenek v tem primeru. Bernardovi živci so bili močno napeti. Ali je bil to strah? Vojno sodišče za patriotičen čin! Naglo je izprego-voril: »To je bila čisto dobra stvar. Ljudje so bili izdajalci. Vsa rodbina ...« Letz se mu je posmehoval: »Seveda, če trdi to takle fantič, takle mlečnozobi kadet, bo že res ...« Astenburg je osupnil. Najbolj ga je presenečalo, da se ravno ti ljudje, od katerih je pričakoval, da ga bodo razumeli, delajo, kakor da govori z njimi v nerazumljivem jeziku. Če je bil tak Zaričič .... Ampak Letz! »Vsak je o tem vedel!« je zinil naglo in, ker je bil razburjen, je nehote pretiraval silo glasu. »Ne rjovi!« ga je sirovo nahrulil Letz. »Ne pozabi, kdo si ti in kdo sem jaz. Sicer pa vem tudi brez' tebe, kaj je vsakdo vedel. Veš, kaj je vsak vedel? če pomislim, zakaj si tiste ljudi pravzaprav odpravil. Vsak je vedel samo to, da je umazan ovaduh nekaj šepetal vsem, kar jih je našel. Zdaj pa pazi: Kaj pa, če je storil to ovaduh samo zato, ker je bil jezen na tistega šolskega upravitelja?« Bernard ga je debelo pogledal. Vidno je vztrepetal. Spet čisto nov odtenek. Kakšno jedro se končno izlušči iz vseh teh lupin? »Kakor vidim, ti je zmanjkalo besed,« je zlobno pripomnil Letz. »Kaj podobnega ti seveda ni moglo priti na misel pri tvojih velikih življenjskih izkušenostih, človek, zakaj nisi tega odložil za eno uro! Velikih težav bi se bil rešil.« »Ker sem bil prepričan, da moram ravnati takoj,« je rekel Astenburg. »Ko smo prvič vkorakali v Volos-janko, je prejelo poveljstvo stotnije poročilo, da so bili ti ljudje, vsa rodbina, izvzemši hčerko, z Rusi ena roka. Poveljnik je dal ukaz. da jih privedejo predenj. Toda po njih ni bilo ne duha ne sluha. Ušli so nam. Zakaj bi bili to storili, če bi bili imeli čisto vest?« Letz je nekako posmehljivo zakolcal. »Glejmo, glejmo,« je rekel zoprno. »To bi bil močan psihološki dokaz.« »O tem dvomite?« je vprašal Astenburg naivno. »Toda oni so imeli razloge za to.« »Te bi rad čul,« je pripomnil Letz in zajahal stol. »Saj so bili vendar špijoni. To gotovo veste.« Letz je pljunil: »Ne gre za to, kaj vem jaz, ampak za to, kaj veš ti. Kaj veš o tem iz lastnega nazora. Za prepričanje te vendar ne vprašujem, človek, ne gre za psihologijo, gre za sodišče.« Izdaja »Narodna Prosveta« v Ljubljani, zadruga z o. z., predstavnik dr. Goljar, ureja Ante Gaber, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik 0. Miiiaiek, vsi v Ljubljani.