81
Haj je delal zadnji deželni zbor?
Da bodo častiti volilci kranjske dežele vedeli,   kaj
i'e delal deželni zbor, ki se je 18. februarja t. L v jjubljani zbral, podamo tukaj kratek pregled njegovega delovanja; vendar, ker so „Novice" zborne seje že tako bolj na tanko popisovale, bo to le posnetek, ki delovanje v celoti pred oči postavi.
Reči tedaj, ki jih je zadnji celo kratki deželni zbor v obravnavi imel, so bile te-le:
1.   Prošnje, ki so mu prihajale iz mnogih krajev dežele.    Med njimi so bile najvažnejše:
a)  Prošnja, ki so jo podale občine iz lokalij Polica in Žaljna, da bi pri novi politiški uredbi ne prišle pod Litijo, ampak pod Ljubljano.
b)  Prošnja od več občin Kranjske gore, da bi se jim za stroške gojzdnega sekvestra in za kazni gojzdnih prestopkov ne rubljevale gruntne potrebščine.
c)  Prošnje   od   kostanje viških   in   senožeških    občin, da bi  se jim pri novi   sodnijski prenaredbi  ne jemale sodnije iz Kostanjevice in iz Senožeč proč. Deželni zbor je vse  te prošnje   trdno podpiral, in
vladi živo priporočal, da bi jih uslišala.
Bilo je še več manjših prošenj podanih, kterim je vsem deželni zbor, kolikor je mogoče, voljo izpolnil.
2.  Zastran nove postave za vojaščino ali soldašČino se je tudi storilo, kar je mogoče. Deželni zbor je obširno razložil, kako huda je ta postava za ljudstvo, posebno za kmetijstvo in obrtnijstvo, in sklenil je prošnjo do Njih Veličanstva cesarja, da bi se ta postava ustavila, dokler ji ne bi deželni zastopniki pritrdili.
3.   Ker je bilo od več strani slišati, da se pri novi uravnavi politiških uradov in sodnij hoče nekaj tujcev v službe vriniti, ki še slovenskega jezika ne znajo, so deželni poslanci interpelacijo podali: ali je^ deželno vlado volja, skrbeti, da se bo pri postavljanj^ v nove službe najpred gledalo na naše domače ljudi, in pa na to, da bo vsak služabnik dobro znal naš slovenski jezik.
4.  Ker je silna potreba, da bi se v šolah za nauk našega jezika bolj skrbelo, kakor doslej; potem da bi se naš jezik v kancelije bolj vpeljal, je bil šolski pred-
log spet storjen, kakor so ga že prejšnja leta prinašali narodni poslanci pred zbor, pa ga je nasprotna večina zmirom odbijala. Ali gospod cesarski namestnik se je uprl, in rekel, da ta zbor, ki je le za volitve v državni zbor sklican, nima pravice tega predloga zdaj obrav-novati.  Ker dež. zbor ni hotel zavolj tega z vlado pre-
Sira imeti, in ker tudi ni hotel, da bi se mu očitalo, a je kratek svoj čas na menj potrebne reči obračal, je vzel svoj predlog nazaj. Vendar je dal deželnemn odboru nalog, 1) da se bo s posebno prošnjo do pra-vosodnjega ministerstva obrnil, da ono poskrbi, da naj se vsaj zapisniki, kedar se zaslišujejo v pravdah priče, in v kazenskih rečeh zatoženi ali priče, ki samo slovenski znajo, potem prisege slovenskih ljudi vselej po slovenski pišejo; 2) da bo izdelal in prihodnjemu dež. zboru predložil načrt, kako bi se ravnopravnost slovenskega jezikav šolah, uradnijah in sodnijah uresničila. 5. Poglavitno delo in prvi namen tega zbora pak je bilo opraviti volitve za državni zbor na Dunaj in odgovor dati na ministerski dopis od 4. februarja 1.1., s kterim se državni zbor sklicuje in njegova naloga razklada. Ker se je iz tega dopisa večini zborovi dozdevalo, da je vlada odločila odstraniti cesarski diplom od 20. oktobra 1860. in dvalizma se prijeti, ki bi naše cesarstvo razdelil na dve polovici, in tako oslabil cesarstvo moč in veljavo; potem, da vlada misli tudi popustiti cesarski patent od 20. sept. 1865, ki pridržuje zastran pogodbe z ogerskimi deželami tudi  zastopnikom druzih
naših kraljestev in dežel enako veljavni glas, kar je za nas neskončno važno, ker bo v ogerski pogodbi tudi za to šlo, koliko davkov, vojakov in državnih dolgov prevzamejo ogerske dežele, da ne bi jih preveč na nas druge zvalili; da zadnjič vlada tudi misli ovreči cesarski patent od 2. januarja t. 1., ki je varoval našim ne-ogerskim deželam svobodo zastran državne uredbe,, posebno da bi veče dežele ne mogle manjših preglasovati: zato je deželni zbor spoznal za svojo sveto dolžnost, da sicer izvoli poslance na Dunaj ter da se v tem pokornega skaže; vendar da ob enem tudi do cesarja samega posebno pismo, ki se adresa imenuje, pošlje, v kterem bi mu natanko razložil svoje misli in svoje skrbir potem pravice in potrebe celega cesarstva kakor tudi posebej naše kranjske dežele, ter bi ga prosil, da bi se na to milostljivo oziral. Gosp. državni namestnik pa je hotel, da naj se voli brez vsacega pisma do cesarja. Ko je tedaj 28. t. 1. deželni zbor sklenil adreso, je g. cesarski namestnik precej njegovo delovanje ustavil, in sedanje c. k. ministerstvo je cesarju svetovalo, da naj zbor razpusti, kar se je tudi zgodilo 4. marca t. 1., predno se je mogla sklenjena adresa cesarju poslati.
To je delal deželni zbor, ki je zdaj razpuščen* Ravno tako so tudi ravnali deželni zbori na Pemskem, na Moravskem in na Tirolskem.
Dežela kranjska naj zdaj sodi, ali so njeni poslanci delali po svoji dolžnosti in vesti, in ali so njenega zaupanja vredni ali ne.
82