RUŽA M. BARIČ MIRAN LESJAK KAKO SKUHATI GOLAŽ? KONEC ENOTNE ZSMS? JANEZ JANŠA FRANCI ZAVRL JA ŽIVLJENJE PO MERI LJUDI, ZGODBE IZ UREDNIKOVEGA ZA LOČITEV IDEOLOGIJE OD MLADOSTI DNEVNIKA GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO fubijanska banka Temeljna banka Gorenjske Trajne začasne omejitve Sprijaznjenje s tem, da gre slovenski kulturi v sedanjih pogojih vse slabše, bi bila pač najslabša možna odločitev za vse, ki se s kulturo ukvarjajo oziroma od nje kot uporabniki nekaj tudi pričakujejo. Pristajanje pa životarjenje dejavnosti bi bilo vendarle le prehud izraz resignacije v smislu — »drugače ni mogoče«. Vendar pa slovenska kultura, čeprav potisnjena k robu, vendarle ru povsem izgubila volje, da v razmerah, ko 1 je — podobno kot drugim družbenim dejavnostim — dovoljen le vsak »drugi vdih«, ni prepričana v taktiko potrpežljivega čakanja na boljše čase. Se sploh ob vseh napovedih, da je kvečjemu lahko pričakovati še kaj slabšega, kot je sedanje stanje. Zato je bila razumljiva poteza slovenske Kulturne skupnosti, ko je maja lani poslala Ustavnemu sodišču SFRJ v presojo zvezni zakon o celotnem prihodku in dohodku. Sicer smo res že vajeni, da sodni mlini melje-|° počasi in to od nekdaj in bi morali biti že kftr pripravljeni na to, da ocene skladnosti zveznega obračunskega zakona z ustavo ne n° mogoče prejeti pred pretekom enega le-**• Kaj vse pa se dodatno v enem letu še "Premeni, pa je seveda novo vprašanje. Po dosedanji praksi sodeč, bo do odgovora ustavnega sodišča poteklo vsaj dve leti. Toliko časa je namreč Kulturna skupnost čakala na presojo zakona, ki ga je ustavnemu sodišču poslala pred tremi leti. Vse kar je doslej znanega o presoji omenjenega zakona je to, da je zvezni izvršni svet pojasnil ustavnemu sodišču Jugoslavije, da pač ima pravico začasno omejevati porabo v družbenih dejavnostih. Problem pa je morda prav v tem — v začasnosti, ne toliko v omejevanju. To zadnje bi ljudstvo še sprejelo, če bi se dogajalo redkeje. Ne pa tako kot sedaj, ko je začasno omejevanje postalo stalna politika in brez tega ne znamo več delati in živeti. V Kulturni skupnosti Slovenije so te »začasnosti« zadnjih let prešteli: v minulih osmih letih so začasne prepovedi sedemkrat omejile porabo denarja. Tragično pa je pravzaprav to, da se pri tem politika urejanja zadev na začasni in omejevalni način kar ne zna več ustaviti: od lani so nas doleteli že trije začasno omejevalni ukrepi. Koliko jih bo še, še preden bo utegnil kakšnega spremeniti sklep ustavnega sodišča? Če ga v takih razmerah sploh bo. L. M. V ponedeljek popoldne so se na Titovem trgu v Kranju pomerili v vožnji s kolesi cicibani iz šestih vrtčevskih ekip kranjske občine, najboljših na predhodnih izbirnih tekmovanjih. Tokrat so zmagali cicibani iz vrtca Janina, druga je bila ekipa iz Najdihojce, tretja pa iz Preddvora. Najboljše tri ekipe so od AMD Kranj dobile za nagrado kolesa. (H. J.) — Foto: G. Šinik Po konferenci Ljubljana, 20. maja — Danes se bo v Ljubljani na 19. seji sestal centralni komite Zveze komunistov Slovenije. Na seji bodo obravnavali izredno pomembne točke dnevnega reda: odgovornost in naloge centralnega komiteja pri uresničevanju stališč, predlogov in pobud konference Zveze komunistov Slovenije ter stališča slovenske partije za konferenco Zveze komunistov Jugoslavije. Predsedstvo CK ZKS je za sejo pripravilo poseben program za izvajanje stališč konference ZKS, kjer so podrobno obdelane vse naloge in pobude konference in tudi organi ter organizacije, ki so zadolženi za njihovo uresničevanje. J. K. Bohinj, 16. maja - Prvi dan sicer dvodnevnega posveta Predsednikov in sekretarjev OK ZSMS je bil gost mladih Predsednik predsedstva CK ZKS Milan Kučan. Ob informaciji o aktualnih družbenih dogajanjih v naši družbi je bilo predvsem govora o partijski viziji izhoda iz krize. Več ^.ndadinskem posvetu na drugi strani. V. B. - Foto: G. Ši- Izkušnje madžarskega tiranskega rudišča Škofja loka, maja - Rudnik urana Žirovski vrh in uransko rudarski kombinat Mecsek z Madžarske bosta pripravila dvodnevno posvetovanje, ki bo zanimivo prav zaradi neposredne izmenjave strokovnih izkušenj. Posvetovanje se bo začelo v četrtek 2. junija, plenarno zasedanje, ki bo simultano prevajano in zanimivo za širši krog ljudi, bo v dvorani Loškega odra v Škofji Loki. Madžarski strokovnjaki bodo spregovorili o 32-letnem rudarjenju v uranskem nahajališču Mecsek in o radiološki zaščiti in varstvu okolja. Naši strokovnjaki pa o rezultatih raziskav podaljškov rudišča Žirovski vrh, varstvu pri delu v RUŽV ter o radonu in njegovih potomcih v delovnem in življenjskem okolju. V petek, 3. junija, si bodo udeleženci posvetovanja ogledali Rudnik ""•ana Žirovski vrh, ki bo za vse obiskovalce odprt v nedeljo, 5. junija, od Grenke misli ob prihajajočih počitnicah Draga skrb za zdravje 9. do 14. ure. M. V. 2.000 metrov karavanškega predora Hru.šica, 19. maja - V torek, 17. maja so s skromno priložnostno slovesnostjo na gradbišču predora skozi Karavanke na Hrušici obeležili delovni rekord: izkopali so natančno 2 kilometra predorske cevi. Na naši strani dela potekajo brez zastojev, čeprav so v hribini, ki povzroča veliko več težav kot sodelavcem na avstrijski strani. Avstrijci so danes izkopali že 2.160 metrov predorske cevi. Delavcem Slovenijaceste Tehnika in delavcem Pollenskv-Zbllner na naši strani ostane še 3.409 metrov izkopa do meje z Avstrijo. Izkopati morajo torej še 1.400 metrov predora, zdaj pa bodo začeli tudi z izkopom druga predorske cevi na Hrušici. Druga predorska cev s platoja na Hrulici bo dolga nekaj sto metrov. O. Sedej .^jgfljena javna razprava o spremembi zvezne ustave Ustava ni politična mešetarija Kranj i g skalno ' niuJJl ~ Predsedstvo republiške konference SZDL je v torek, republiško Vanske° ^l^^dstvo pa v sredo, sprejelo poročilo o javni razpravi o spremembi jug« t« ......i-imii sialis< do sprejemljivosti oziroma nesprejei ' 1'ieuseustvo »a v sredo, sprejem p»M «» j— ---■---- , - - ...... - ustave. Slovenija že povedanih stališč do sprejemljivost, oziroma ^rejendji-£■« ustavnih dopolnil ne spreminja. Deloma je sporen le se Ijudsk. referendum, kako Kft organizirati in kdaj. SZni udstvo republiške konference o ti L,y torek o tem ni glasovalo. Stališče sta. *i° znano v torek, 24. maja, ko se bo-rencn C7n, skuPni »ji republiška konfe-dik»t ^ADL lr» republiški svet Zveze sin-num w UePubliška skupščina, ki refered n^eih k°t izraza volje ljudi ne zavrača, se Pisal Lda b' se ° n-iem od,očali in 8U raz" ini bodo oblikovani predlogi dopol- zvezne ustave Mojca Drčar Murko pa renri k menila. da bi so morali /a nI. osniTi"1 odločiti že sedaj, ko bodo nastali nti utkl "stavnih dopolnil. Ta zahteva, ki vkljn* sedstvu n» bila zavrnjena, bo Posr ^fna v P°rocHo o javni razpravi in bo tj Dl^dovana ^di republiški skupščini. Ni-Satsk" niti.dru8a »načica ni negacija dele-ij.r_£ 8a sistema, ampak so stališča ljudi, deieifei?a na referendumu, opora in obveza o ifrf i*1,-ki bodo sodelovali in glasovali ustav inJem postopku spreminjanja ve Konec koncev tudi nad 1 ()().()()<) podpisov za referendum nekaj pove. (V /<■ drugega ne, so najmanj izraz iskreno /.o lje, da bo ustava pisana do meri ljudi in Gorenjska soglaša Predsedstvo medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko je v sredo obravnavalo poročilo o ustavni razpravi v Sloveniji in ocenilo stališča torkove seje predsedstva republiške konference SZDL. S stališči je soglašalo in ugotovilo, da so bile gorenjske pripombe v poročilu upoštevane. Predsedstvo soglaša z referendumom kot obliko ugotavljanja soglasja k spremembam ustave, prav tako pa so se dogovorili, da bodo /. razpravami sodelovali na torkovem zasedanju republiške konference SZDL je njihovega življenja, ne pa po okusu politikov in njihov pripomoček za plavanje po razburkanem morju, za doseganje trenutnih ciljev. Referendum je zahtevno politično in tudi strokovno opravilo, saj morajo biti vprašanja zastavljena jasno, odgovora pa sta možna samo dva: za ali proti. V bran referenduma odločno stopajo tudi mladinci, ki so v torek zasedali v Bohinju in terjali referendum kot stalno obliko neposrednega odločanja ljudi o svoji usodi. Predsedstvo republiške konference SZDL na strani pobude za začetek oblikovanja nove, sodobne zvezne ustave, kar je bila tudi ideja zadnje slovenske partijske konference in za kar bi ustanovili posebno strokovno skupino. Enako pot bi predvsem po sodbi mladinske organizacije morali ubrati tudi pri nastajanju spremenjene kazenske zakonodaje. Slovenija ni gluha za Mikulićevo pobudo, da bi predčasno sprejeli družbenoekonomski del ustavnih sprememb. To je res korak k uresničitvi naše zahteve, da se dopolnila sprejemajo ločeno in ne skupaj, prav tako pa je tudi nevarnost, da bi bili prisiljeni sprejeti tudi stvari, katere utemeljeno zavračamo. J. Košnjek Kranj, 18. maja - Različni vzroki so, zakaj vsako leto težko pričakujemo poletne mesece, počitnice. V vročih majskih dneh so nam pred očmi morje, hribi, izleti, pa obiskovanje kopališč in različnih prireditev. Vsak bo pač počitnikoval, kot mu je všeč, kakor želi in seveda kot zmore njegova denarnica. Ko začnemo listati cenike v turističnih agencijau pa marsikoga mine želja po počitnicah, po tistih počitnicah, ki bi jih moral plačati v naših obmorskih krajih, v hotelih, apartmajih in tudi avtokampih. Seveda je nekaj bolje, če si uspeš zagotoviti stanovanje ali počitniško priko- Lesna galanterija na dražbi Jesenice, 19. maja — Lesno-galanterijski obrat na Plavžu je dolga leta posloval na robu rentabilnosti, z nizko akumulativ-nostjo, osebnimi dohodki, ki so bili nižji od zajamčenih; izguba je naraščala, socialna varnost delavcev je bila vedno bolj ogrožena. Izvršni svet skupščine občine se je odločil, da se v obratu uvede likvidacijski postopek. Vsi delavci so zapustili delovno organizacijo, s tem, da jih je osem še prijavljenih na Zavodu za zaposlovanje. Na prvi dražbi so od-prodali nekaj delovnih naprav in strojev, na drugi dražbi pa so odprodali vse delovne naprave in drobni inventar. Vrednost prodaje obeh dražb je znašala 58 milijonov, dovolj, da bodo pokrili vse terjatve in obveznosti nekdanje jeseniške žage. Zdaj ostaja odprto vprašanje objektov in zemljišča. Za ta odkup se zanima sosed, ki opravlja turistično dejavnost, vendar se bodo na Jesenicah poprej še pogovarjali z Obrtnim združenjem o možnostih prevzema zgradb in zemljišča. D. Sedej lico v svoji delovni organizaciji, pri katerem izmed društev, pri tabornikih ali pa imaš celo srečo, da ti počitniško hišico za nekaj dni odstopijo sorodniki. Večji del pa je seveda takšnih, ki s pomočjo svoje iznajdljivosti in turističnih agencij iščemo primeren kraj počitnic. Ni več neznano, da so se cene v nekaterih naših obmorskih hotelih (tudi blejskih in kranjskogorskih) v glavni sezoni marsikje poskočile precej na 50 tisočakov za en pol penzion, tedenski počitniški paketi pa stanejo tudi po več kot petsto tisočakov. Če to pomnožimo s štirimi družiski-mi člani je številka že tako visoka, da vesele misli na počitnice kaj hitro postanejo grenke, želje pa za marsikoga neuresničljive. Delavci v turističnih agencijah že leta opozarjajo, naj, kdor le more (nima šoloobveznih otrok), načrtuje počitnice izven glavne sezone, ko so cene v letoviščih precej nižje, pa tudi lažje je dobiti cenejše aranžmaje. Zal pa je čas za počitnice še mnogokje povezan s kolektivnimi dopusti. Tako vsako leto večji del Slovencev (in seveda tudi njihovih otrok) ostaja med počitnicami doma. Pomen zdravega preživljanja prostega časa na morju, ob jezerih in v planinah, pa se v bitki za vsakdanji kruh največkrat mora poriniti ob stran. V. Stanovnik VAŠ BUTIK TURISTIČNIH USLUG KOMPAS JUGOSLAVIJA KOMPAS LETALIŠČE BRNIK TEL.: 22-347 (mmm3§mGLA& 2. stran NOVICE IN DOGODKI Petek, 20. maja19^ JOŽEKOŠNJEK NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR Dobra poteza ali past Branko Mikulič je v svojem imenu, v imenu vlade in v imenu komisije za spremembo gospodarskega sistema predlagal, da bi bilo ne le pametno, ampak nujno za čim prejšnjo izvitje iz primeža gospodarske stiske že najkasneje septembra sprejeti dopolnitve zvezne ustave, ki obravnavajo družbenoekonomsko področje. Predlog je za večino presenetljiv že zaradi tega, ker je bila vlada s predsednikom vred v dosedanji razpravi o dopolnitvah ustave molčeča kot grob, sedaj pa želi nekaj speljati na hitrico, kar je bila sicer že doslej njena, ne preveč slavna in uspešna vrlina. Pobudo je treba, kljub poudarjanju dobronamernosti in nujnosti, temeljito oceniti z vseh plati, vsaditi jo je treba v jugoslovansko stvarnost ter v različne silnice, ki vladajo v njej. Nanjo skušamo gledati s stališča Slovenije, z opredelitev, ki smo jih že mnogokrat povedali tako glede sprememb ustave kot graditve novega ekonomskega sistema ter prehoda na sedaj že od zunaj vsilje-vano tržno gospodarstvo. Vsekakor pa ne bi bilo modro, če bi pobudo enostavno zavrnili. Prednostno sprejetje "gospodarskega" paketa ustavnih dopolnil je na liniji slovenske zahteve, da se ustavna dopolnila sprejemajo ločeno, po področjih in ne v celoti. Vendar je v te past, da bi sprejeli tudi gospodarska dopolnila, ki za nas niso sprejemljiva (izjemni dohodek, organiziranje in financiranje velikih sistemov). Prav lahko bi se tudi zgodila druga slabost, da bi pod pretvezo nujnosti hitrega reševanja in pritiska časa sprejeli tudi druga ustavna dopolnila. V tem sklopu pa se ponuja kot možnost še druga, pozitivna inačica. Če so dopolnila z gospodarskega področja najbolj nujna za izhod iz krize, potem se o ostalih lahko trezneje pogovorimo, njihov sprejem odložimo in se o njih izrekamo, ko bodo zrela, ali pa celo počakamo do nastajanja nove, krajše in sodobnejše ustave. Bodi prvo, drugo ali tretje, ne moremo pa se znebiti vtisa, da se nekomu salamensko mudi tudi zaradi kratkoročnih interesov in ciljev, pa tudi nepripravljenosti, pomanjkljivega znanja ter volje, da bi nekaj premaknil že sedaj, v pogojih stare ustave, ki marsikaj od tega, o čemer sedaj govorimo, že tudi dopušča. Predvsem pa se samo po sebi ponuja vprašanje: zakaj je zvezni izvršni svet stopil na oder ustavne razprave šele sedaj, ko se leta že končuje. Zakaj smo torej sploh razpravljali, če se na koncu pojavi nekdo, ki ima že zaradi svojega položaja v delitvi oblasti večjo moč od ostalih in več šans, da bo uspel. Mar ni to podcenjevanje dosedanje razprave o spremembi ustave in skrajni primer, česa v politiki, še posebej, če se tako sklicujemo na voljo ljudi, ne smemo početi. Sindikalisti iz Ukrajine pri nas V gosteh pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije je ta teden delegacija Zveze sindikatov Ukrajine, ki jo vodi njen predsednik Vitalij Sologub, tudi član CK KP Sovjetske zveze in član politbiroja ukrajinske partije. Delegacija je obiskala nekaj slovenskih delovnih kolektivov, s predstavniki slovenskih sindikatov pa so si izmenjavali delovne izkušnje. Jutri, 21. maja, bodo gostje obiskali tudi usmerjeno kmetijo Dolenčevih v Radovljici. Solidarnost v dejanjih Od 8. do 26. maja po vse Sloveniji poteka zbiralna akcija denarnih prispevkov Rdečega križa Slovenije, imenovana Solidarnost v dejanjih. Rdeči križ bo zbrana sredstva namenil humanitarnim dejanjem, za pomoč otrokom v socialno ogroženih družinah, starejšim in invalidom ter prizadetim v elementarnih in drugih nesrečah. Del zbranega denarja bo šlo tudi za razvoj postaj Rdečega križa v krajevnih skupnostih in za vsakodnevno organizirano dejavnost RK. V ta namen so v prodaji zahvalni kuponi v štirih vrednostih, 500, 1.000, 5.000 in 20.000 dinarjev. Na hrbtni strani je odtisnjena zahvala darovalcem in namen uporabe zbranega denarja. Žiro račun slovenskega Rdečega križa pa je 50101-678-51579. Radovljica, 16. maja - Na dvodnevnem obisku v Sloveniji se je mudil predsednik sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Zvonimir Hrabar. Danes dopoldne je obiskal novomeški IM V, popoldne pa je prišel v Sindikalni izobraževalni center v Radovljico in se tam pogovarjal z udeleženci družbenopolitičnega usposabljanja. - Foto: G. Sinik "cJMEUGLAS Ob 35 - letnici izhajanja je kolektiv liorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Ix>ke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan 2argi (glavni urednik in direktor,) Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gg renjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, ftkofja Loka), Cveto Za-plotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Danica Dolenc (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino), Sto-jan Saje (družbene organizacije in društva, SLO IN I)S, ekologija), Danica Zavrl - Zlebir (socialna politika), Dušan Humer (šport), Vilma Stanovnik (Tržič, turizem), Vine Beiter (mladina, kultura). Franc Perdan m Gorazri Sinik (fotografija), Igor Pokom (oblikovanje). Nada Prevc m Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje). Naročnine za 1. polletje 15.000 din. Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 Tekoči račun pri SDK 51500 - 603 - 31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28 - 463, novinarji in odgovorna urednica 21 860 in 21 - 835, ekonomska propaganda 23 - 987, računovodstvo, naročnine 28 - 463, mali oglasi 27 960. Časopis je oprgščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421 - 1/72. Gorenjski sindikat tehtal probleme v gradbeništvu Se gradbenim delavcem obeta usoda Telematike? Kranj, 16. maja - Bodo jeseni gradbeni delavci na Gorenjskem v podobnem položaju, kot so danes oni iz Telematike? Okrnjene investicije v gospodarstvu in razpolovljena stanovanjska gradnja jim jemljeta kruh, že zdaj delajo s tretjino zmogljivosti, jeseni pa se bodo pojavili prvi presežki delovne sile. To je tudi razlog, da je o položaju v gradbeništvu razpravljal tudi gorenjski sindikat. Gradbeniki, planerji, komunalna podjetja so se na medobčinskem svetu Zveze sindikatov za Gorenjsko olajšale težav, ki so nastale, ker jim je padel obseg dela, ker jim peša možnost za nastop na tujih trgih, slabi likvidnost, že zdaj pa je premalo dela za 5.500 gradbenih delavcev, kolikor jih je zaposlenih na Gorenjskem. Gradbene organizacije na Gorenjskem delajo letos le s tretjino zmogljivosti, manjši obseg dela pa vpliva na porast stroškov in prinaša nelikvidnost. Naročniki zahtevajo od gradbenih organizacij, da jih deloma kreditirajo, to pa je večinoma tudi pogoj, da jim dajo delo. Toda gradbeniki, zlasti majhni in kapitalno šibkejši, tega ne zmorejo. Pač pa uspevajo večji, deni- mo SCT, Gradiš, Pomurje..., ki prevzemajo gradbena dela na Gorenjskem, Monopoli in nelojalna konkurenca imajo v teh razmerahplodna tla. Tudi tuje tržišče sklepa pogodbe z gradbenimi firmami le s soudeležbo njihovega denarja, kar je tudi glavni razlog, da se odpovedujejo delu na tujem. Ekstenzivno zaposlovanje in pretiran "uvoz" delavcev od drugod, ki ga danes očitajo gradbeništvu, pa ni zgolj njihova krivda, saj so tempo zaposlovanja narekovale investicije, pa tudi stanovanjska izgradnja še ni bila razpolovljena, kot je danes, ko imajo povsod prednost individualni graditelji. Sindikat ob tem ocenjuje, da danes manjka usklajenih dolgoročnih planov z načrtno investicijsko politiko. Ce bi bila, bi se tudi gradbenikom odprle možnosti za delo. Glede stanovanjske izgradnje pa sodijo, da bi kazalo spremeniti zakonodajo in okostenelo ideološko miselnost, tako da bi bilo družbena stanovanja mogoče odkupiti. Gorenjski sindikati so gradbenikom naložili, da morajo tudi delavcem predočiti stanje, v katerem so se znašli, da bodo pripravljeni. Po občinah pa bo treba skupaj z gospodarsko zbornico, pretehtati, kaj se dogaja v gradbenih delovnih organizacijah. Tudi organiziranost gradbeništva na Gorenjskem bi bilo treba vzeti pod drobnogled, kajti sedanje prav gotovo ni najbolj razumno organizirano, sicer ga ne bi teptali monopoli. Tudi nastopu pri delih v tujini bi bilo treba dati skupni imenovalec, da bi tudi majhni, strokovno sicer dobri, dohodkovno in poslovno pa ne, lahko prišli zraven in prišli do deviz. Tudi likvidnost gradbenih firm peša, ponekod se pojavljajo izgube, zato kaze že zdaj oceniti, kakšne so m°z* nosti obstoja. Ker se utegne že jeseni pojaviti problem tehnoloških presežkov delavcev, so a* sindikatih pribili, da še posebej ostro zavračajo zaposlovanje k°" operantov, raznih "grupa gr&d' jana", pa tudi nadaljnji uvoz delovne sile. D. Z. Žlebir Brigadirji -veterani Jutri, v soboto, 21. maja, pripravljajo koprski mladinci skupaj s Klubom brigadirjev in veteranov Slovenskega primorja in Istre, tovariško srečanje, ki bo v Kopru, na Ukmarjevem trgu, s priČet-kom ob 10. uri, na katerega vabijo tudi vse gorenjske brigadirje in veterane. V. B. Ob letošnjem sejmu Tehnika za okolje Ekološke informacije na enem mestu Ljubljana, 18. maja — Na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču se te dni, na mednarodnem sejmu-razstavi Tehnika za okolje, predstavlja več kot sto proizvajalcev iz vse Jugoslavije in tujine. Ob prireditvi so organizirana tudi posvetovanja in okrogle mize. Na eni od njih so se strokovnjaki pogovarjali o pomenu in možnostih uvajanja informatike tudi na področju ekologije. Ljubljanska Centralna tehniška knjižnica v okviru svoje strokovne dejavnosti posveča posebno pozornost tudi posredovanju informacij uporabnikov s področja varstva okolja. Zavedajo pa se, da je informiranje o aktualnih problemih varstva okolja, o tujih izkušnjah, o dognanjih znanstvenikov in podobno, mogoče le s sodobno računalniško podprtim ekološkim informacijskim sistemom in mrežo za zbiranje in dajanje podatkov. Vse to pa je moč razviti le, kot je na okrogli mizi povedala ravnateljica Centralne tehniške knjižnice Nada Čučnik-Majcen, s pomočjo vse zainteresiranih, od Republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanja prostora, Gospodarske zbornice Slovenije, vseh občin, Slovenske akademije znanosti in umetnosti, delovnih organizacij in drugih, ki skušajo vsak po svoje skrbeti za čisto okolje. Ti naj bi prispevali predvsem finančna sredstva, ki jih knjižnica nima, sodelovali pa naj bi na strokovnem področju in iz knjižnice dobivali številne informacije, ki se tam že zbirajo, vendar so uporabnikom težko dostopna. Strokovnjaki so pobudo knjižnice podprli, saj, kot so v razpravi poudarjali, prav sedanje stanje, ko je na vseh področjih treba varčevati zahteva čimveč informacij in znanja, ki ga je treba izkoristiti tudi na področju varstva okolJa- V. Stanovnik Zakaj delegati ne hodijo na seje Resničnega odločanja je vse manj Tržič, 12. maja — Na četrtkovem posvetu predsednikov osnovnih organizacij in konferenc, ki ga je pripravil tržiški občinski sindikalni svet, je predsednica Vera Umkova, med drugim opozorila na dejstvo, da številni delegati vedno manj obiskujejo različne seje. predvsem seje zbora združenega dela in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Kot je v razpravi opozorila Marjeta Rakovčeva iz Oblačil, je eden od vzrokov gotovo ta, da delegati velikokrat sprejemajo odločitve, ki so že vnaprej1 zakoni določene in jih morajo le sprejeti. Tako je odločanje zgolj formalno-Večkrat je problem tudi, da delegat ni dovolj seznanjen s obravnavano problematiko, ker se vsake seje udeleži drug delegat, ki ne pozna prejšnjih razprav in podobno. Prav tako so seje popoldne, ko mora marsikdo v bitki za preživetje postoriti tudi kaj doma, narediti naduro. Gotovo tudi raziskave o resničnem delovanju delegatskega sistema potrjujejo ugotovitve sedanjih delegatov. Pogosto se pritožujejo, da je njihovo delegatsko delo neučinkovito, da za odločanje o pomembnih vprašanjih ne vedo dovolj, da so delegatska gradiva težko razumljiva in preobsežna, mn°C gokrat pa jih dobijo na mizo šele na sejah. Če nima gradiva in izoblikovani'1 stališč do njega, pa na sejo delegatskega organa ne more priti pripravljen in s stališči tistih, ki jih zastopa. Pogosto je tudi obravnavana problematika takšna, da jo delegat slabše pozna in pač odloča tako, kot predlagajo strokovne službe ali tisti, ki probleme poznajo. Pri tem tudi gibljivi (fleksibilni) mandat, ki omogoča, da se seje udeleži tisti delegat, ki se na problematiko bolje spozna, vsega ne rešuje. Pogosto celo ugotavljajo, da izkušenj enega delegata ne pozna drug delegat in tako lahko odločata vsak drugače, čeprav se isti problem vleče dlje časa. Gotovo pa je eden najpomembnejših problemov formalno odločanje. Po* gosto se je treba odločiti o eni sami možnosti, in še to možnost določa zakon. Takšno odločanje in takšno predstavljanje svoje »baze« na sejah pa pogosto delegatom jemlje veselje do sodelovanja v delegatskih organih, vzbuja nemoč nasproti strokovnim delavcem in konec koncev največkrat pomeni, da delegat na seje pač ne prihaja. Neopravljanje vsake dolžnosti naj bi imalo za posledico tudi sankcijo,J tem primeru kaznovanje za neopravljanje delegatskih dolžnosti. Delavci 01 na primer lahko odpoklicali svojega delegata, če vedo, da dela ne opravlja, delegat pa ima sam možnost, da se odpove svoji funkciji. Vendar pa se tako ena kot druga možnost le redko uporablja. Saj konec koncev vedo tako delegati kot njihovi volilci, da je delegatski sistem nemočen. Ureditveni načrt deponije odpadkov v Tenetišah Odlagališče tudi za posebne odpadke vode pa bo prestregel kontrolni jašek, ki^ Kranj, 18. maja - Kranjski izvršni svet je dal v enomesečno javno razpravo ureditveni načrt deponije odpadkov v Tenetišah, ki naj bi bila na zahodnem, dolinskem delu urejena tudi za odlaganje posebnih odpadkov. Deponijo odpadkov v Tenetišah, ki zdaj ne ustreza vsem zahtevam varstva okolja, nameravajo preurediti in posodobiti, hkrati pa tam urediti tudi deponijo posebnih odpadkov, kar predvideva dolgoročni plan kranjske občine. Urbanistični inštitut Slovenije je izdelal ureditveni načrt, katerega osnutek je kranjski izvršni svet minulo sredo sprejel in dal v enomesečno javno razpravo, ki bo seveda najtežja v krajevni skupnosti Tenetiše. Njen predstavnik je sodeloval na sejah projektnega sveta in na zadnji pripomb ni imel več, je povedal Jože Pešak, predsednik občinskega komiteja za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve. Navkljub temu pa je seveda moč pričakovati, da razprava ne bo lahka. Ureditveni načrt obsega sanitarno ureditev sedanje mešane deponije odpadkov, razširitev odlaganja komunalnih odpadkov, ločeno odlaganje posebnih odpadkov druge in tretje kategorije in postopno posodobitev odlaganja odpadkov oziroma njihovo predelavo v smislu zmanjšanja obsega in škodljivih lastnosti odpadkov. Posebne odpadke naj bi odlagali v celice, ki bodo omogočile ločeno in varno skladiščenje odpadkov glede na njihove lastnosti. Dno celice bo približno dva metra pod zemljo, neprodušno bodo zaprte, da vanje ne bo mogla vdirati deževnica,morebitne izcedne navezan na čistilno napravo. Posebne padke bodo v celice odlagali enkrat do dv* krat letno, približno štiri celice bodo zado^ čale za sedaj ugotovljeno enkratno količ-11 odpadkov. Prostor dopušča 110 celic, kar P° meni, da bo odlagališče pri predvideni tehnologiji zadoščalo za 26 let. Deponijo posebnih odpadkov namer* vajo urediti na zahodnem delu deponije. 0 južnem pa jo nameravajo razširiti za od' ganje komunalnih odpadkov. Preuredite sedanje bo zadoščala za 7,4 let, z razširitvi^ na dodatnih 220 tisoč površinskih m^*0 pa še za 5,4 leta. V prihodnje bodo torej ra^ rali uvesti predelavo odpadkov, kar . zmanjšalo njihov obseg in štiri do petkr podaljšalo trajanje deponije. . k M. Volčji Izgubaši bodo pozneje izplačevali osebne dohodke Zamik plačilnega dne Jesenice, 19. maja - Na Jesenicah se je že pet delovnih organizacij odločilo, da bodo poslej izplačevali osebne dohodke 18. dan v mesecu. Družbene dejavnosti bodo ob enomesečni priliv sredstev. V jeseniški občini se je že pet delovnih organizacij odločilo, da premaknejo izplačilo osebnih dohodkov na 18. dan v mesecu. Po Železarni Jesenice je Služba družbenega knjigovodstva dobila obvestilo, da so se tako odločili tudi v Gradisu in v Golici, na taka izplačila pa se pripravljajo tudi v Vzgojno izobraževalnem zavodu in v Splošni bolnici Jesenice. Zdaj upravičeno pričakuje jo, da se bodo za poznejši mesečni izplačilni dan opredelili tudi v drugih delovnih in temeljnih organizacijah z izgubo le-teh pa je na Jesenicah največ na Go renjskem, kar enajst. Zakaj? Zakon določa, da se prispevki za samoupravne m te resne skupnosti v tem primeru lahko plačajo šele naslednji mesec, torej od 18. do 23. junija. Z izplačili osebnih dohodkov so iz meseca v mesec veliki pro blemi, saj 10 delovne organizacije zaradi visokih obveznosti vedno bolj nelikvidne, pojavlja pa se še problem likvidnosti Ljubljanske banke, ki odobrava kredite za izplačilo osebnih dohodkov. V dneh izplačila pri spevkov za nerazvite se nelikvidnost delovnih organi/acii povečuje, treba pa je upoštevati tudi to, da so zamudne obresti izredno visoke. Če je imela delovna ali temeljna organizacija blokiran žiro račun in ni mogla poravnati obveznosti iz prispevnih stopenj, je samo maja za vsak zamudni dan plačevala kar 155 odstotne obresti. Delovne organizacije so torej v velikih težavah in so zato njihove odločitve povsem razumi j i ve. Težje pa jih bodo sprejele družbene dejavnosti, ki bodo ob taki praksi ob enomesečni priliv sredstev Zato je bilo na zadnji seji izvršnega sveta skupščine občine Jesenice že slišati mnenje, da bi interesne skupnosti prav zdaj morale ponovno pregledati svoje programe ter se odločiti, kaj bodo do konca leta lahko sploh uresničili in česa ne. D. Sedej Radijski večer Ziri - Iskalna radijska P°9^. ju Ziri organizira v nedelj0- .,j maja, ob 18. uri, v kinodv°r■ v Žireh, zabavnogla»ben(^ reditev katere celotni ček je namenjen obnovi ra ske tehnike. Prireditev, n£jdc* teri bodo nustopali pevci j Junkar, Marjan Smode, 1 g0-Tratnik, Bojan Rakove«. r, sti in skupine Obve/na V ^ Pop design, Dih ter Z-r°vradiJ' povezovul M i run Šubic z p, skimi sodelavci. \> Petek, 20. maja 1988 GOSPODARSTVO 3. stran ^mmmmmGLA^ Vezenine preživljajo težke čase Neenotno vodstvo in slabi poslovni rezultati Radovljica, 17. maja — Ker blejske Vezenine že dlje časa pretresajo različni problemi, je izvršni svet lani imenoval delovno skupino, ki v delovni organizaciji spremlja poslovanje, odnose med tozdi ter "led družbenopolitičnimi organizacijami in vodstvom. Skupina je za torkovo sejo izvršnega sveta pripravila poročilo z ugotovitvami in sporočili za nadaljnje delo in ukrepanje. Kot ugotavlja, delavski.svet ne koordinira poslovne politike v delovni organizaciji, zato je tudi veliko različnih stališč in zamisli za drugačno organiziranost (o tem vprašanju so v začetku razpravljali mimo samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij). Odnosi med vodilnimi delavci so slabi, kolegij direktorjev se ne sestaja... Ko so družbenopolitične organizacije predlani dale pobudo za izboljšanje razmer v delovni , organizaciji, je direktor to ocenil ' kot napad na njegovo delo. Posledice so znane: predsednik akcijske konference ZK je odstopil tik pred koncem mandata, predsednica sindikata je dala pisno ostavko. Delavci so o poslovnih rezultatih in tudi o ostalih zadevah slabo obveščeni in z zamudo. Kolektiv je glede nadaljnjega razvoja razdvojen, vodstvo delovne organzacije pa se vse Prevečkrat brez dogovora s samoupravnimi organi zateka po Pomoč k zunanjim institucijam m strokovnjakom. Lanski rezultati gospodarjenja so bili še slabši od predlanskih. Proizvodnja vezenin je upadla za 4,4 odstotke, delež izvoza se je zmanjšal za 49 na 30 odstotkov.Doma so sicer dosegali boljše cene, vendar so jim to izničili poslabšani plačilni pogoji (92 odstotkov meničnega poslovanja). Najemali so draga posojila in zabredli v likvidnostne težave. Poslovno leto so sklenili s »pozitivno ničlo«, vendar predvsem na rovaš zakonskih olajšav obračunskega sistema ob koncu leta. Že tako visok delež boleznin se je lani še povečal (na skoraj 16 odstotkov): na to pa niso vplivale le bolezni, temveč tudi poslabšani odnosi v kolektivu in osebni dohodki, ki so Kodeks poslovnosti V Vezeninah bodo določili nekakšen kodeks poslovnosti. Vsi (vodilni delavci), ki ga bodo podpisali, se bodo s tem tudi obvezali, da bodo svoje interese podrejali skupnim ciljem. Smešno, mar ne!? V LIP-u ali v Almiri, denimo, takšnega kodeksa ne rabijo. Ve se, kdo ima glavno besedo in kdo mora koga poslušati. bili za 13 odstotkov nižji od občinskega povprečja (slabše so zaslužili le v Frizerskem salonu Nada). V Vezeninah je proizvodni čas sto dni, kar je precej več kot v sorodnih delovnih organizacijah. Zavod za produktivnost iz Ljubljane, ki pripravlja moderno zasnovo proizvodnje in poslovanja, naj bi pokazal tudi pot, kako bi čas zmanjšali za polovico. Že dolgo je tudi znano, da sedanja organiziranost s petimi tozdi, od katerih so trije zunaj Bleda (Kočevje, Ilirska Bistrica, Vipava), ni dobra. Po mnenju zavoda za produktivnost bi bila še najboljša rešitev enovita delovna organizacija. Ob vseh težavah in slabostih pa v Vezeninah le tli nekaj iskric upanja na boljše: delovna organizacija ima za letos načrtovano proizvodnjo že prodano, spet se bo bolj osredotočila v izvoz, kjer pričakuje z novimi ukrepi zvezne vlade tudi boljše finančne rezultate. Zdi se, da so prav iskrice upanja vplivale na odločitev izvršnega sveta, ki bo še enkrat dal priložnost delovnemu kolektivu, predvsem pa vodstvu, da strne moči in sam potegne voz iz blata, sicer pa bo primoran ukrepati — zamenjati vodstvo oz. tiste, ki bi ovirali izvedbo programa, ali pa uvesti ukrepe družbenega varstva. C. Zaplotnik Največja izguba na Gorenjskem Železarna ima še notranje rezerve Jesenice, 19. maja — Proizvodni rezultati v ježami so dobri, poslovni rezultat pa izkazuje veliko izgubo. Ob novih ukrepih bo-do cene lahko povečali, vendar se bo obe-nem sprostil tudi uvoz. V Prvih treh mesecih letošnjega leta ima a Gorenjskem največ izgub jeseniško gozdarstvo, kar 16 milijard dinarjev, od te-8a je izgube v Železarni za 14 milijard. Na seji jeseniškega izvršnega sveta je Predsednik poslovodnega odbora Železarne jnž. Boris Bregant obrazložil vzroke za izgubo, težave pri poslovanju in prodaji. Izgubo »majo vse jugoslovanske železarne, razen skopske, ki se je iz pridelave surovega jekla Preusmerila v predelavo jekla. Jeseniški železarji so dosegli načrtovane Proizvodne rezultate tudi po kvaliteti, poslovni rezultat pa je zaradi zamrznjenih cen njihovih izdelkov, rasti cen surovin, energiji6 m storitev, visokih obresti in komaj 10 odstotnega povečanja tečaja zahodnoevropskih valut negativen. Železarna je kratkoročno in dolgoročno precej zadolžena, zaradi trajnega pomanjkanja obratnih sredstev se je znašla v položaju, ko mesečne obremenitve z obrestmi predstavljajo že več kot 10 odstotkov mesečne eksterne realizacije. Medtem ko se je prodaja kupcem na domačem trgu izboljšala, občutijo na svetovnem tržišču visoko konjukturo za jeklarske proizvode. Vse jugoslovanske železarne so lani precej povečale izvoz na tržišče EGS, zato skušajo uvesti protekcionistične mere za vse pomembnejše proizvodne črne metalurgije. Tudi železarna Jesenice je izdatno izvažala, saj so v prvih treh mesecih presegli načrtovanih 15 milijonov dolarjev izvoza, kar je za petino več kot so načrtovali. Vendar pa so obenem tudi nekoliko več uvažali, cene materiala pa so skokovito naraščale. Železarji priznavajo, da imajo še vedno precej notranjih rezerv, tako pri zmanjša- nju stroškov energije, pri večjih remontih, pri zmanjševanju števila zaposlenih, v večji produktivnosti in boljšem vzdrževanju delovnih naprav. Železarno zapušča več delavcev, kot so sprva predvideli, predvsem zaradi boljših pogojev, ki veljajo za upokojitev v prvi polovici leta. Zaskrbljujoče pa je, da odhajajo tudi strokovnjaki, tisti, ki jih v času prestrukturiranja proizvodnje najbolj potrebujejo. Železarna pesimistično pričakuje nove ukrepe. Cene izdelkov bodo res sproščene, obenem pa se bo sprostil tudi uvoz. Ob očitni nenaklonjenosti slovenske politike do črne metalurgije širše družbene podpore pač ne morejo pričakovati. »Reševati« se bodo morali sami in končno resnično poiskati vse notranje rezerve, ki jih po mnenju nekaterih članov jeseniškega izvršnega sveta v največjem jeseniškem delovnem kolektivu niti ni tako malo. D. Sedej Do konca maja sanacijski program LIO Gradisa na mizo Škofjeloško gospodarstvo uspešno bolj na videz kot v resnici__ Jama vsak mesec globlja KJe s0 Podatki 0 izvozu • O W rnu bunka namreč pokriva izgube Lesnoindu-Jasno °»< ta Že dve loti' Po 1(?tošnjih treh mesecih pa je vse bolj Mesečna SG ^7()l>'unsk' kolektiv ni več sposoben sam preživeti. Tri-uJOna di !Z^ubu s'cer sumu po sebi ni tako problematična (293,7 mi-milij0nonarJtlv) kot to, da se jama vsak mesec poglablja za novih 200 bra lani V arJev- Škofjeloški tozd je prezadolžen; konec septem-So tuja s^h™0' Še 7'fi odstotka lanskih obratnih sredstev, konec leta secih let za dobrih 43 odstotkov presegala lastna, po treh me- s Pa (ob odprodaji zalog) za slabih osemnajst odstotkov. Šknfjji I oka. 17. maja — Ob sedanjih izjemno nestabilnih razmerah, spremembi obračunskega sistema in spremembah na področju financiranja družbenih dejavnosti je na osnovi golih številk iz prvih letošnjih periodičnih obračunov zelo težko, če že ne nemogoče, stvarno oceniti položaj škofjeloškega gospodarstva. Če ga namreč primerjamo z gorenjskimi občinami, kjer je škofjeloško gospodarstvo tako na področju ustvarjanja kot delitve na prvem ali drugem mestu, potem lahko rečemo, da se relativno zboljšuje. A prava resnica je drugačna; realno se položaj gospodarstva slabša, le da škofjeloškega nekoliko počasneje kot ostalega gorenjskega (razen radovljiškega), in to predvsem zato, ker je raznoliko, razdrobljeno, ker nima neuspešnih gigantov, kakršna je Telematika v Kranju ali Železarna na Jesenicah. tQr ' i"«iaoa zasednost zmoglji l*k° zelo ubog, če mu Iračani ne b, dolgoval, kar 600 tisoč dolarje^ Vesoljni. Gradiš, ki ima še dva hujša zgubaša, kot je na Trati, bo ^ofjeločanom s svojo interno banko lahko pomagal preživeti le, če mu bo dolg i/, tujine uspel«, vnnvčit.. saj nase poslovne banke o oclku P^ dolga zaenkrat nočejo slišati. Prav s tem pa bi škofjeloški tozd tanjšal prekomerno zadolženost v interni banki na visino, ki jo rmalna proizvodnja lahko prenese. L kvrsni svet je poudaril, da brez takojšnje finančne konsohduce ti °kviru Gradisa tozd ne bo preživel, s tem pa tudi ne bo sp< sob n pičiti drugih, dolgoročneje zastavljen.h nalog, ki bodo sce. s ljaT° UsP°s°bljen in sodobno opremljen 270-članski kolektiv pope-e v donosnejše poslovanje Sict in tem°rSanaci''sk' Program, torej po koncu tega meseca, bolj redno 6rarnaw-t0 kot dosleJ Pa 00 nato spremljal tudi uresničevanje pro-g°dljiv'p l vTed druBim terja uveljavljanje donosnejših in trgu prila-naJrn»rr i Pr°izvodnih programov ter zmanjšanje zaposlenosti za H. Jelovčan Nazadovanje zelo preprosto potrjuje dejstvo, da se je delež dohodka, ki ostane za delitev delavcem, zmanjšal; medtem ko je trimesečna rast dohodka, pri-im i |,uio z enakim lanskim obdobjem, dosegla 152 odstotkov, so v škofjeloškem gospodarstvu porabili za čiste osebne dohodke le 143 odstotkov več kot lani (povprečna plača je znašala 457.633 dinarjev), še bolj pa je izrazit zaostanek pri akumulaciji, ki je bila le za 73 odstotkov obilnejša od lanskoletne. Posledica neugodnih razmerij je močno zaostren likvidnostni položaj v podjetjih, ki se iz dneva v dan še zaostruje, to pa terja izdelavo programov za obvladovanje vseh področij poslovanja. V trimesečni oceni poslovanja posebej bode v oči tudi podatek, da se je obseg proizvodnje v primerjavi z lanskimi prvimi tremi meseci zmanjšal za 2,9 odstotka, kar ob povečanju zaposlenosti za 0,6 odstotka pomeni nadaljnje poslabšanje produktivnosti za 3,5 odstotka (merjene skozi obseg proizvodnje). Ultimat Sloveniji Dajte nam denar, sicer bo Telematika propadla, se glasi ultimati ven klic na pomoč, ki naj bi ga prihodnji teden obravnavala kranjska občinska skupščina, praktično pa je naslovljen na Slovenij >. Program »Iskra — Teleinformatika danes za jutri«, ki so gc i Iskri izdelali na zahtevo stovenske vlade, naj bi zapečatil ust le Telematike. Odgovora slovenske vlade še ni, če ga do 25. maja ni bo, se bo kranjska skupščina zntišla v mučnem položaju. Zgoščen povzetek sanacijskega programa, ki so ga zanjo pripravili v Te'e-matiki, je ultimativen klic na pomoč, direktor Andrej Polenec gu zaključuje z besedami: »Brez pomoči širšega okolja ne vidimo u hoda za sanacijo, zato upravičeno pričakujemo sistemske rešit e, v nasprotnem primeru bo potrebno razmisliti o ukrepih, ki jih predvideva Zakon o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela.« V Telematiki torej že malce obupano vztrajajo pri svojem konceptu sanacije, ki temelji predvsem na takojšnjem osvajanju dig^ talnega Sistema 12. Družbena pomoč naj bi bila tolikšna, da bi o sedanjih 10 dvignili delež lastnih sredstev na 40 odstotkov, kar pu oceni s kranjskega lanskega leta predstavlja 30 milijard dinarjev Družba naj bi pokrivala tudi izgubo, ki bo letos znašala 35,8 milijard dinarjev, prihodnje leto 31,3 milijarde in leta 1990 9,4 milijo^-de dinarjev., Zahtevajo tudi 80 odstotkov razpolagalnih pravic od konvertibilnega izvoza, z argumentom, da s svojim proizvodvim programom nadomeščajo uvoz. Te zahteve so seveda naslovljene na Slovenijo, Kranj pa naj bi pomagal še pri razreševanju presežkov delavcev, saj načrt predvideva, da bo leta 1992 v Telematika zaposlenih le 2.400 delavcev. Kranj pa naj bi zagotovil tudi lastna in najemniška stanovanja ali parcele za vsaj 40 strokovnjakov Takšne so poglavitne zahteve, ki jih vsebuje ultimat. Strnemo va jih lahko v besede: dajte nam denar, sicer bo Telematika propadla. Kranjska skupščina seveda ne more odvezati slovenskeqc mošnjička, v katerem cinglja vse manj cekinov. Toda v zadreg je že, naj to zahteva ali ne, saj se dvomi o konceptu rešitve, ki ga predlaga Telematika, nikakor ne razblinijo, še več, zadnje čase j, . je moč slišati tudi v krogih slovenske vlade. Kakšna bo nje;." odločitev, je torej resnično težko napovedati. Se bodo v tem mučnem položaju v Kranju pridružili obupaae-mu klicu Telematike na pomoč ali pa bodo čakali, kakor čakaji že nekaj časa, da se bodo stvari razpletle. Najbolj preprosto bo sevrda umakniti točko z dnevnega reda, če drugače ne bo šlo, toda vsaka palica ima dva konca, utegne se zgoditi, da bodo kmalu leteli očitki, kje pa ste bili, ko smo postavili ultimat Sloveniji. M. Volč_,ak IZ C0SP0DARSKECA SVETA Najdražja so stanovanja v Sloveniji V drugi polovici lanskega leta smo v Sloveniji zgradili 1843 novih stanovanj, za katera je bila povprečna cena enega kvadratnega metra površine 493.372 dinarjev. Ta cena je za 134 odstotkov višja kot v enakem obdobju leta 1986, če pa jo primerjamo z drugimi republikami, pa so cene stanovanj pri nas najvišje, je sporočil Zavod SR Slovenije za statistiko. Gradbeni stroški so se dvignili za 132 odstotkov, njihov delež v ceni pa je 79 odstotkov. V drugem polletju lani so podpisali samoupravne sporazume o gradnji 1030 novih stanovanj, povprečne izhodiščne cene zanje pa so 730.835 dinarjev za kvadratni meter. Približno enake cene stanovanj ima le še SR Hrvaška. Največja in najsodobnejša Pivovarna Laško V Pivovarni Laško so te dni zaključili veliko investicijo, s katero so povečali in posodobili svojo proizvodnjo. Pivovarna je sedaj po zmogljivosti (1,5 do 2 milijona piva letno) največja jugoslovanska pivovarna, uvršča pa se tudi med največje in najsodobnejše pivovarne v Evropi. Na dan lahko daje milijon 400 tisoč steklenic piva, sodobni postopek pa bo prihranil tudi četrtino energije in občutno zmanjšal neugodne ekološke vplive. Vse nadaljnje naložbe laških pivovarjev pa bodo namenjene izboljšanju kakovosti in uvajanju nekaterih novih izdelkov. V. S. V primerjavi z lani, ko je izgubo prikazalo devet temeljnih organizacij, se zdaj z njo (spet) otepajo le v LIO Gradiš, in sicer v višini dobrih 293,7 milijona dinarjev, medtem ko je je lani bilo za 447,8 milijona dinarjev. Izguba v Lesno industrijskem obratu Gradisa je predvsem posledica večletnih poslovnih težav, ki jih niso uspeli premagati. Več o tem bo škofjeloški izvršni svet rekel v torek. Glede na sklenjeni stand-bv sporazum z mednarodnim denarnim skladom, ko bo večina podjetij življenjsko odvisnih od uspešnosti prodaje na tujih trgih (ker doma ne bodo mogla vsega prodati), so nas v oceni trimesečnega gospodarjenja še posebej zanimali podatki o zunanjetrgovinski menjavi škofjeloškega gospodarstva. Kljub poznemu mesecu (maju) podatkov ni, z na pamet oceno, da se je izvoz precej povečal, pa se najbrž ne moremo strinjati. H. Jelovčan V DELOVNI HMJI Za stroj mora človek imeti občutek Devetnajst let je že tega, odkar je v Kranju odprt servis Gorenja. V zgornjih prostorih Globusa v Kranju imajo svoj sedež, kjer je tudi stalna razstava bele tehnike Gorenja, imajo tudi dobro založeno skladišče rezervnih delov, za popravilo pralnih strojev in številni-kov skrbi 7 serviserjev, za televizorje 6 in 2 za hladilno tehniko. Silvo Žvanut je eden prvih kranjskih serviserjev Gorenja in gorenjskim gospodinjam že dobro znan. Specializiral se je za pralne stroje in štedilnike. Delo mu gre dobro od rok. Vesel je, pravi, da se ne ponavlja leto 1982, ko ni bilo dobiti rezervnih delov: izvoz je bil po\ vičan, uvoz omejen in ljudje so morali po mesece čakati na popravilo. Zdaj je manjši zastoj le ob dopustih, ko gredo tudi serviserji na dopust, sicer pa je okvara popravljena že v nekaj dneh. Če se vam stroj pokvari čez nedeljo in okvaro v ponedeljek zjutraj prijavite, se lahko zgodi, da vam ga popravijo še isti dan, če ste doma v Kranju ali kje v bližini. Za ostale kraje pa je navadno treba počakati nek.j dni, na običajen obhod, ko se nabere več naročil. »Opažamo, da ljudje obnavljajo stroje, ki bi jih nekoč že odpisali. Pozna se pomanjkanje denarja. Narobe je le to, da se hočn jc ljudje povsod najprej sami znajti, brskajo po stroju pa narede več škode kot koristi. Ko grem jaz od hiše, pa stroj mora delati. Za stroj mora človek imeti občutek. Naj se lotijo tistega, karres dobro poznajo. Kaj bi svetoval strankam? Ko sporočijo okvaro, naj vselej povedo tudi tip izdelka, morda tudi letnico in naj kar najbolj nazorno opišejo okvaro. Več ko serviser ve o stroju in okvari, manj je možnosti, da bi prišel k hiši brez pravega materiala, imel zastonjske pot, kar bi seveda podražilo popravilo. Za obračun popravila velja jo normativi. Če se vam zdi, da pralni stroj ne dela prav, ga ne sili te k obratovanju. Morda bi se s hitrim posegom serviserja izognil večji škodi.« d. Dolenc GLAS 4. STRAN Petek, 20. maja 1988 Sest nevarnih ovinkov na ozki cesti Mošnje-Globoko v krajevni skupnosti Mošnje v radovljiški občinski je šest nevarnih (nepreglednih) ovinkov. Med nedavnim obiskom v krajevni skupnosti so povedali, da menda ni domačina, ki na avtomobilu ne bi »pridelal« praske. Zato so se letos tudi odločili, da vse ovinke razširijo. Dela bi pravzaprav že morala biti končana, vendar je vse skupaj zavlekel postopek glede izbire izvajalca. V krajevni skupnosti, kjer so računali tudi na lastno udeležbo (v delu) pa se zdaj najbolj bojijo, da občinski samoupravni interesni skupnosti za ta poseg ne bi zmanjkalo denarja. - A. Ž. Zamenjane vloge Kranj - Za torek, 17. maja, sklicano zasedanje skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj je odpadlo. Za sklepčnost v zboru uporabnikov so manjkali najmanj trije delegati. Menda delegacije pred zasedanjem skupščine niso bile sklepčne in zato ni bilo delegatov. Predsednik skupščine Aleksander Belič je napol v šali (lahko pa bi bilo morda celo res) takole razlagal tokratno nesklepčnost in preložitev zasedanja za kakšnih deset dni: »Kaže, da zdaj uporabniki nimajo težav z denarjem. Včasih smo bili priča slabi udeležbi pa tudi nesklepčnosti v zboru izvajalcev, zdaj pa so se vloge zamenjale...« Ponovni sklic in časovni zamik zaradi nesklepčnosti pa je vseeno nerodna zadeva; pa tudi poceni ravno ni. Skupščina bi tokrat med drugim morala obravnavati poročila za minulo leto, predvsem pa sprejeti finančni načrt, program vzdrževanja in program dela skupščine za letos in izvoliti tudi nosilce posameznih funkcij v organih stanovanjske skupnosti. Delegacijam in vodjem le-teh naj tokrat velja opozorilo, da odsotnost in neredno sestajanje lahko zelo resno ogrozi delo samoupravne stanovanjske skupnosti in to dejavnost, čeprav podatki o prisotnosti na dosedanjih zasedanjih skupščine kažejo, da gre pravzaprav za stalne (neredne) delegacije in delegate, bi morebitno nezadovoljstvo veljalo izraziti drugače: na seji skupščine ne pa z odsotnostjo. A. Žalar Zbornik o NOB Uredniški odbor zbornika Žrtve NOB in civilne žrtve vojne ter spomeniki NOB in ljudske revolucije v občini Radovljica pri občinski konferenci SZDL Radovljica je po nekaj letih zbiranja gradiva seznanil občinske družbeno politične organizacije, da bo zbornik izšel v počastitev praznika občine Radovljica 5. avgusta. Petino stroškov bo krila občinska konferenca SZDL, zato pa moramo zbrati še dodatni denar, da bi zbornik lahko izšel v nakladi 2000 izvodov. Zbiranja denarja so se s prednaročili že lotili v delovnih organizacijah, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih in krajevnih skupnostih. Posameznikom pa so tudi že poslali predračune za 30.000 dinarjev. Tolikšna je namreč cena zbornika. Obisk v Bujah V okviru večletnega prijateljskega sodelovanja med občinama Buje in Radovljica sta se v začetku meseca mudila na dvodnevnem obisku v Bujah podpredsednik občinske skupščine Radovljica Bernard Tonejc in predsednik občinske konference SZDL Radovljica Anton Toman. Udeležila sta se svečanosti ob prazniku občine Buje v Istri. Turistični program Pri jeseniški občinski skupščini deluje posebna komisija za pripravo osnutka dolgoročnega programa turističnega razvoja za območje od Žirovnice do Hrušice. Za zdaj je opredelitev za izletniški turizem na Žirovniškem področju v Završnici in Ajdni, na področju Pristave in Planini pod Golico. Na Jesenicah bi bilo treba zgraditi hotel za 150 postelj in urediti avtokamp po evropskih standardih. Rešiti bi bilo treba tudi dostop do tehničnega muzeja in zgraditi ogrevano, pokrito letno kopališče. Oživeli naj bi tudi misel na izgradnjo žičnice na Mežakljo in ureditev visokogorskega smučišča na Belščici, pod katero bi lahko speljati cesto, piše Branko Bienkuš. Pozdrav s Krka Verjemite, da smo se tudi v uredništvu pred dnevi razveselili pozdrava in sporočila, ki nam ga je s prvomajskega izleta in srečanja stalnih Kompasovih gostov na otoku Krku poslal Ivan Petrič iz Kranja: Piše, da se je tudi tokrat zares prijetnega izleta udeležilo precej Gorenjcev. Se bolj vesela pa je novica, da je bil prav Ivan Petrič na tem izletu izžreban za desetdnevne brezplačne počitnice junija meseca na Visu. Nagrado za dve osebi je Ivan Petrič dobil kot stalni Kompasov izletnik, ki redno piše o izletih tudi v Gorenjskem glasu. Tekmovanje slovenskih harmonikarjev Drago Papler sporoča, da namerava Gasilsko društvo Tabor iz Ix)gatca že prihodnje leto pripraviti pravi slovenski festival harmonikarjev. Za začetek pa pripravljajo 14. avgusta letos v Logatcu veliko prireditev pod naslovom Korajža velja. Vabijo harmonikarje, frajtonarje in druge ljudske godce na stara glasbila, da se prijavijo. Na prireditvi bo igral tudi narodnozabavni ansambel Rž iz Kranja, vse, ki se bodo prijavili, pa bosta ocenjevala posebna strokovna komisija in občinstvo. Vsi sodelujoči bodo dobili posebna priznanja in spominska darila, najboljši pa praktične in denarne nagrade. Prijave sprejema Gasilsko društvo Tabor Logatec, Tržaška 109, 61370 Logatec najkasneje do 31. maja letos. ureja ANDREJ ŽALAR Krajevna skupnost Lom Denar do cerkve, projekti do doma Lom, 19. maja — Že na temeljni kandidacijski konferenci konec februarja letos v krajevni skupnosti Lom v tržiški občini so v razpravi nekajkrat poudarili (ko so govorili o letošnjem programu del v krajevni skupnosti), da bi morali razmišljati v prihodnje pri razreševanju problemov, predvsem komunalnih oziroma cestnih v občini, da že tako pičlega denarja ne bi preveč drobili. Politika vsakomur nekaj pri sedanjem financiranju dela in potreb v krajevnih skupnostih sicer daje določene rezultate, vendar pa se večji in finančno zahtevnejši projekti zato rešujejo skozi dve srednjeročni obdobji ali pa še dlje. To pa posebno v krajevnih skupnostih, ki so male oddaljene od večjih središč, potem velikokrat povzroča nezadovoljstvo in tudi malodušje. V krajevni skupnosti Lom v tržiški občini, kjer so s prispevki in prostovoljnim delom med drugim urejali vodovod in se lotili tudi razširitve pokopališča, se že vrsto let spopadajo predvsem s cestami. Marko Valj avec se je kot predstavnik občinske skupščine na kandidacijski konferenci strinjal, da politika drobljenja sredstev ni racionalna, vendar, kot je poudaril, se za zdaj v krajevnih skupnostih, kjer imajo povsod opravičljive in utemeljene potrebe, težko odpovedujejo še tako skromnim sredstvom. "V Lomu smo imeli že tri samoprispevke in nikdar se niso branili prostovoljnega dela," pravi Janez Godnov, predsednik krajevne konference SZDL. "Pogosto pa se na zborih oziroma sestankih slišijo očitki, zakaj moramo ravno v odmaknjenih krajevnih skupnostih za še tako majhno ureditev ali pridobitev primakniti svoj denar in delo, v mestu oziroma večjih središčih pa ne. Načelno gledano, bi lahko rekel, da je takšna praksa zelo krivična. Dejansko pa je seveda tudi res, da so v večjih središčih potrebe in zahteve najbrž drugačne in že zaradi tega terjajo pogosto določeno prednost in drugačen pristop k razreševanju problemov." Tudi letošnji program krajevne skupnosti Lom je dokaj obsežen, vendar imajo kot glavno nalogo opredeljeno cesto. Lani je bil urejen odsek od Čarmana do Martina. Na tem delu so namreč položili tudi cevi za elektrarno. Letos pa je v programu cestno-komunalne skupnosti nadaljevanje del od Martina do cerkve. Ko smo se še pred sprejetjem programa na skupščini cestnokomu-nalne skupnosti pogovarjali s predstavniki 'Janez Godnov, predsednik krajevne konference SZDL Ne glede na to, do kod bodo prišli letos pri urejanju ceste, se bodo morali odločiti, kako bo z lipo sredi vasi... vodstva krajevne skupnosti, je predsednik komisije za novogradnje in komunalne dejavnosti pri svetu krajevne skupnosti Janez Meglic povedal: "Predlagali smo, da bi cesto uredili do doma družbenih organizacij. Projekt namreč imamo, odprto vprašanje je trenutno edino lipa sredi vasi. Sosedje se strinjajo, da jo po-dremo, krajani pa bi jo radi na nek način obdržali. Bojim se, da bo pri sprejemanju programa cestno komunalne skupnosti sprejet predlog, da se letos uredi 800 metrov dolg odsek od Martina do cerkve, vendar bi za preostalih Janez Meglic, predsednik komisije za novogradnje nekaj sto metrov vseeno morali najti morebitno skupno rešitev. V nasprotnem prime* ru namreč avtobusnega prevoza še vedno ne bi rešili. Ob letošnji ureditvi do Dontf družbenih organizacij pa bi potem tudi časovno nekako lahko sledili sprejetemu srednjeročnemu programu do leta 1990, ko naj bi bila cesta urejena naprej proti zgornjemu Lomu vsaj do odcepa za Potarje." Po zdaj sprejetem programu naj bi julij* zakopali na odseku od Martina do cerkve. y krajevni skupnosti pa še vedno iščejo moZ' nosti, da bi vseeno prišli čim bliže Domu družbenih organizacij. Medtem pa so tudi na odseku Grahovše-Slaparska vas v gr°' bem tudi že rekonstruirali cestišče. "Poleg ceste je druga jmm^i^,. največja letošnja na- JF Tik '°Sa v program« , lm krajevne skupnost' I *: W trgovina," ugotavlj8 f > predsednik sveta krajevne skupnosti Franc Lorenčak-•'Odločili smo se, da mora biti letos objekt vsaj pod streho in čeprav je trenutno še vedno nekaj 2*" pletov glede prepfc? zemljišča, od odloc'" tve ne mislimo odstopiti. Enako velja tudi za pokopališč l*" tos ga moramo dokončati, izgradnja mrlišk' vežic pa bo še nekaj časa počakala. Še najslabše trenutno kaže glede obnove tlaka v Domu drubženih organizacij. Lani smo namreč obnovili streho, letos pa smo načrt0" vali notranjo obnovo. Bojim pa se, da najU bo pri tej, čeprav nujni nalogi, zmanjkalo moči oziroma denarja. Računamo pa, da b' julija bil uresičen sklep o nabavi zabojnikov za odvoz smeti oziroma odpadkov. Tre" nutno so pri uresničitvi tega sklepa nekako na pol poti." Čeprav izgledi za uresničitev celotneg* letošnjega programa v krajevni skupnosti (takšnega kot so opredeljevali v razpravi fe' bruarja letos) niso najboljši, so v vodstvu krajevne skupnosti odločeni, da izkoristij0 vsako priložnost in vse možnosti. S skupn1' mi močmi in kot pravijo: z malo več razU' mevanja celotne skupnosti pa bi jim to lak' ko tudi uspelo. A. Žalar Franc Lorenčak, predsednik sveta krajevne skupnosti Da pozna leta niso prazna. Mini kmečka idila Franca Cegnarja Škofja Loka, 18. maja — Znan je upokojenski pozdrav: »Nimam časa!« V šali rečeno, tako pozdravlja tudi Skofjeločan Franc Cegnar s Poljanske ceste, ki se je od dela v Gradisu poslovil pred poldrugim desetletjem. Da pa pozna leta ne bi bila preveč prazna, dolgočasna, si je omislil vrsto zaposlitev; razen reje domačih živali ima tudi zanimive konjičke. Zbira znamke in značke, izdeluje lesene podlage na stenske ure, najbolj zanimiva pa je vsekakor njegova mini kmečka idila: makete nekdanjega kmečkega posestva z vsem, kar sodi zraven. Tu je lesena kmečka hiša za gospodarja in njegovo družino t »opremljeno« hišo in spalnico, zraven je poslopje, v kakršnem so včasih prebivale dekle in hlapci, na »dvorišču« je velik vodnjak s streho pa »gepl« z vpreženim konjem, malo stran žaga, ki ob pritisku na stikalo reže »hlode«, v dvojnem kozarcu je staro kmečko orodje za obdelavo njive in stol, na kakršnem so včasih klali prašiče, stol za klepanje kose in lupljenje hlodov, gnojni voz, tnala s sekiro in ma-larinom, rezalnica za repo, pozabil ni niti na sušilnico za krhlje, na mlin s stopami za mletje prosa ter mlin za mletje moke pa na cerkev z zvonikom in kapelico, skratka, na Cegnarjevi mizi v posebni sobi je mogoče najti vse, kot je včasih bilo na kmetih, le da je majhno. »Danes je kmet gospod,« pravi Franc Cegnar, ko s ponosom razkazuje svoje delo. »Izdelave starih kmečkih poslopij in orodij sem se lotil zato, da bodo ljudje vedeli, kako so včasih na kmetih delali in živeli, kako so garali pa tudi, kako iznajdljivi so bili pri svojih na vide/, preprostih pripomočkih. Danes se je veliko agfi| tega že porazgubilo, se v«t pozabilo.« Franc Cegnar ima v svoji zbirki tudi nekatera prava kmečka orodja, sam pa je nare-%* *Jt ^u lične sklednike, spletel koše in košare. A- A- ' Njegova zadnja ljubezen so stenske ure Sin mu je iz Kanade poslal mehanizme, sam pa oblikuje leseno podlago, les nato ožge in premaže, pogosto pa vanj vrže tudi besedila starih ljudskih modrosti. »Kraljica« v njegovi zbirki je ura z nihalom, ki bije melodijo. H. Jelovčan Sprehod skozi zgodovino Kranja Kranj, maja - Poznate mesto Kranj, njegovo zgodovino in številne kulturnozgodovinske spomenike? Vse upokojence, ki jih mika sprehod skozi zgodovino gorenjske prestolnice, Društvo upokojencev iz Kranja vabi, da pridejo v sredo, 25. maja, ob 8. uri na trg pred Prešernovim spomenikom. Skozi zgodovino od Ilirov in Rimljanov do Prešernovih in Jenkovih časov vas bo dve uri vodila prof.Majda Žontar. Kolesarski izlet Kranj, maja — Sekcija za kolesarjenje pri Društvu upokojencev Kranj vabi vse, ki radi kolesarijo, na kolesarski izlet iz Kranja v Kamnik. Odpeljali se bodo izpred zadružnega doma na Primsko vem, odhod bo 27. maja, ob 9. uri, na Visoko, v Cerklje, v Zalog, čez Križ v Kamnik in nazaj. Proga je dolga kakih 60 kilometrov. Kolesarji, udeležite se izleta v čim večjem številu! D 7 Ž Njivičani bodo nadaljevali Podblica, maja — Konec aprila lani je devet gospodinjstev naselja Njivice v krajevni skupnosti Podblica pod vodstvom prejšnjega predsednika sveta krajevne skupnosti Jožeta Klemen-čiča začelo akcijo za izgradnjo vodovoda. Petsto tisoč dinarjev je znašal njihov lanski prispevek, pomagali pa so jim tudi mladinci, vojaki, združeno delo in cestno komunalna skupnost. Zgradili so okrog tri kilometre cevovoda od Blat pod Mohorjem (izvir Mu-hovščice) do vasi. Zdaj jim je ostalo še okrog 700 metrov pod vasjo in v vasi. Jože Klemenčič nam je pred dnevi povedal, da bodo z akcijo nadaljevali konec tega meseca. Bojijo se, da bi bili letos zaradi pomanjkanja snega še prej brez vode v starem vodovodu. Podobno kot lani bodo prispevali denar in sami tudi delali, računajo pa tudi na združena sredstva in pomoč združenega dela. Vodovod pa bi moral biti zgrajen do 1. avgusta letos, je povedal Jože Klemen- A. Ž. Križišče v Lescah že v prvem delu Kadovljica — Radovljiški izvršni svet je na seji 5. aprila letos obravnaval osnutek lokacijskega načrta -a izgradnjo drugega (vzporednega) tira železniške proge Ljubljana .Jesenice na odseku od postaj«' v Pod na rtu do leske postaje. Takrat je sklenil, da se osnutek pred javno razgrnitvijo in obravnavo vrne investitorju, Železniškemu gospodarstvu Ljubljana, ki naj načrt dopolni % Izvennivojskim križanjem v Lescah in v Podnartu. V torek je izvršni svet osnutek lokacijskega načrta ponovno obravnaval, seje pa se je udeležil tudi predstavnik Železniškega gospodarstva, ki je dejal, da bi vsako zavlačevanje pri sprejemanju n črtov pomenilo kasnejše koris nje posojila Mednarodne banke obnovo in razvoj in s tem tudi stveno povečanje izdatkov (P°Sil<>, icndarl se stanovalci, ki že nekaj 'nfsejf opozarjajo nu nevarnost, bojlj°' takšno izzivunje nesreče /e P dolgo traja... Odgovorni, " *Jj smo skoraj prepričani, na potem imeli Številne »oprav«" ve« izgovore... Pel etek, 20. maja 1988 KULTURA 5. stran GLAS S Skupščine Kulturne skupnosti Slovenije V KULTURI GRE SLABO, SLABŠE... Ljubljana - Najbrž ni lahko prepričati tako kulturne delavce kot uporabnike kulture, da imajo iz leta v leto manjše kulturne potrebe. Tako nekako bi lahko označili tudi finančne okvire, v katere je kultura zadnja leta primorana stiskati svoj program. V takem položaju pa ni le republiška kulturna skupnost, pač pa so prisiljene sprejemati siromašenje kulturne dejavnosti tudi skupnosti po občinah. Že nekakšno utečeno pravilo postaja, da so skupščine interesnih skupnosti mesto, kjer si še posebej izvajalci pripovedujejo stiske in težave, v katerih morajo delati. To še posebej velja za kulturno skupnost Slovenije, kjer se na ta način izoblikuje slika, ki ni prav nič drugačna ne na vzhodu Slovenje, ne na zahodu ali kje drugje: vsem je enako to, da jim gre slabo: kar pa je še bolj grozljivo, v sedanjih pogojih kulturi kaže, da ji bo šlo še slabše. Pri tem pa ni prav nič pomembno, ali posamezne kulturne institucije pošljejo v delegatsko skupščino najboij spretne govorce ali pa tiste, ki si pustijo dodatno razlagati, kar je že bilo nekajkrat zapisano. Ne vešče govorjenje, ne jadikovanje, niti grožnje z molkom namreč ne morejo spremeniti turobnega dejstva: kultura vse bolj pristaja le na Preživetju. Kaj pa je z vsebino kulture? Ta na žalost ostaja nekakšna drugorazredna tema, saj jo iz ospredja potiska nekam na nepomembni rob pomembnejše vprašanje, ali Do za tak ali drugačen kulturni program dovolj toliko ali pa |e toliko denarja. Vsem, ki delajo v kulturnih institucijah, je Ze nekaj časa več ali manj ja-Sn°. kako se leto začne: pred na nizek rez nastavljeno finančno .kosilnico ni m°goče ubežati nikamor. To ?a Pomeni le krčenje, siromašenje programov. Povsem resno so se na sredini seji skupščine kulturne skupnosti Slo-Yenije nekateri delegati spraskali, koliko je sploh smiselno zasedati in sprejemati nekakšne finančne okvire dela, ko pa bi denar, ki se bo nate- kel na kulturne račune, lahko razdelili brez skupščinskega posredništva, kar neposredno kulturnim delovnim organizacijam. Kajti skupščina že tako ali tako nima o ničemer odločati, potrjuje, kar je že odločeno v zveznih logih. Iz teh logov pa najbolj sveže vesti pomenijo valoriziran program kulturne skupnosti za to leto povečan le za 127 odstotkov. To pa naj bi pomenilo sicer, da program, ki ga je že lani decembra sprejemala skupščina Kulturne skupnosti (le nekatere postavke niso bile dorečene), sicer bo, vendar pa bo siromašen. Neznanka pri vseh teh pogojih delovanja, v katerem se je znašla tudi kultura, pa je seveda uskladitev dejanske inflacije s ciljno inflacijo. Vsakršna razlika bo le še nov kamen na finančnih plečih kulture. Zategovanje pasu v slovenski kulturi z zveznimi, za vsa druga okolja veljavnimi, predpisi, prav gotovo poraja tudi za slovenske razmere specifi- SREČANJE GLEDALIŠKIH SKUPIN SLOVENIJE nje ^OVa.9orica " Od včeraj v Novi Gorici poteka zaključno srečanj gledaliških skupin Slovenije. Selektor srečanja Sergej Verč, ki bil h ma.rca og'edal tudi gorenjsko srečanje, je v Novo Gorico pova-Ba H°mzalski Pomladni kabaret Toneta Boleta v izvedbi Češpljeve-iz t revoreda- ter predstavo Bog. W. Allena v izvedbi KUD F. Kotar tkovZmau Na srečanJu v Novi Gorici bo nastopila tudi kranjska lu-leb . k uP'na Lutke čez cesto z uspešno predstavo Jonathan Ganja Predstavnik zaključnega republiškega lutkovnega sreča- L. M. Pred letošnjim festivalom Idriart IZREDNI GLASBENI PROGRAM Bled 2. d0 7 " ^tošnji mednarodni festival Idriart bo tokrat potekal od let doa|V^USta' v nieJ»°vem glasbenem delu pa bo tako kot že vrsto s,eJ sodelovala vrsta odličnih tujih in naših glasbenikov in ^^■^^^^ glasbenih skupin. 00 Prv*m ^estivala je v glavnem že izdelan tudi v podrobnostih. Tako stni g0ega dne na otvoritvi nastopil Slovenski kvintet trobil. Slavno-tev bo nKilk- °a otvoritvi Pa bo pesnik in politk Ciril Zlobec. Otvori-koncert& Jskem gradu. Še istega večera pa bo na Blejskem otoku izvajaj S1Cer ob 1930 m ob 21 uri- Dela Bacha in Mozarta bosta ^Sačnikyet0Vn° prriznana umetnika Csaba Erdelyi (viola) in Miha ne8a vo ■i'vi0una)- ^a prevoz na otok bo poskrbljeno, saj bodo z Mli-rani vrl, e p,e,tne- V naslednjih petih dneh se bodo v Festivalni dvo-načka t*» tv*ak večer ob 20.30. uri koncerti v znamenju glasbe L. Ja- V blef k dru,?ih svetovnih glasbenih klasikov. ekologij »h ^0stinski *oli bodo potekala raznovrstna predavanja od VQ,a 0?j medicine; dr. Petra Lange iz Švice bo na primer predalom , ,zaravl>nju z obkladki in o najnovejših odkritjih s tem nači- UtotaVlJenja- bliščem*1 novost festivala je tudi otroški festival z lutkovnim gle-k° Potek iVSC skupaJ Pa Do potekalo v blejskem vrtcu. Hkrati s tem ^valn n u tak° imen°vana waldorfska pedagogika za otroke, pre-^ velik Ellza°eta M. Haas iz Švice. Gre za pedagogiko, v kateri nJu v n° P°zornosti namenjeno biodinamiki, bioprehrani, bioživlje-y ^naravi ipd. m°jstrsk I81"' dvorani- v hotelih Jelovica in Golf se bo zvrstila vrsta So Mih lb šol, ki jih bodo vodili mednarodni glasbeni virtuozi, kot *a kom** ogačn«k (violina), Csabo Erdelvi (viola in mojstrska šola Vse n°rfn0uIasbo') ter MHo* MleJnik (mojstrska šola za čelo), kstival °^r° »"formacije o programu, obvestilih se do začetka predal rs tbe na naslov: Odbor festivala Idriart, 64000 Kranj, poštni • kasneje pa tudi v Festivalni dvorani na Bledu. Tomaž Iskra Kulturna skupnost Slovenije ima za letos takšen finančni program prilagojen tudi najnovejšim ukrepom: za kulturne dejavnosti, ki se financirajo iz sredstev KIS, bo letos porabljeno 23,7 milijard din. Od tega odpade največji delež na založništvo in knjižničarstvo - 8,6 milijard, sledi spomeniško varstvo, investicije v kulturi, muzejska dejavnost itd. čne, drugačne probleme. Kulturni delavci govorijo o tem, da že ni več normalnih pogojev za resno delo v kulturi, da se praktično niti ne upamo v tej ali oni kulturni stroki primerjati z drugimi razvitejšimi deželami in nam je po tej plati usojeno le še nazadovanje. Delo v teh delovnih kulturnih organizacijah postaja vse bolj prizorišče za reševanje eksistenčnih problemov, kot pa prostor, kjer stroka snuje nove ideje, ponuja nam kulturnim porabnikom, uživalcem kulture kaj novega. Takšno spreminjanje vsebine je pač očitna posledica neprestanega strahu, da ne bi z dobrim delom morda preskočili trdno zauzdan finančni okvir posamezne kulturne dejavnosti. V takih pogojih pa kultura pač ne more biti to, kar se od te dejavnosti pričakuje. V vse skromnejših denarnih okvirih, ki dajejo vsem slutiti družbeno odločitev, da naj bi bila kultura tretjerazredna dejavnost v družbi, bo postala prav to -tretjerazredna. S tem pa tudi šibka stran tistih temeljev, na katerih sloni celoten razvoj te iste družbe. Lea Mencinger LITERARNI VEČERI V GALERIJI Radovljica - Danes, v petek, ob 18. uri bo v galeriji Šivčeve hiše literarni večer, na katerem bodo člani Linhartovega odra predstavili pesmi Borisa A. Novaka. Literarni večeri v razstavni galeriji za Radovljico že nekaj časa niso nič posebno izjemnega - pač pa posledica posrečene domislice, kako na enem mestu povezati dve dejavnosti. Znano je namreč, da Linhartov oder v Radovljici že vseskozi deluje in to zelo uspešno brez svojega odra. "Ker pa je v navadi, da se likovne razstave odpirajo tudi s krajšim kulturnim programom, smo se z Marušo Avguštinovo iz muzeja dogovorili za sodelovanje," je povedala predsednica Linhartovega odra Alenka Klemene. "Na, ta način obogatimo likovno prireditev in obratno: obiskovalci literarnih večerov pa pridejo v prostor z razstavo, kamor morda drugače ne bi prišli." Prijetna stran tega sodelovanja se je v letošnji sezoni že nekajkrat pokazala. Linhartov oder je pripravil literarne večere posvečene Gregorju Strniši, Danetu Zajcu in drugim. Tokratni literarni večer o Borisu A. Novaku se pravzaprav tudi navezuje na tokratno likovno razstavo, saj je med razstavljenimi deli tudi Kržiš-nikova ilustracija Novakove knjige. Nekaj stihov "za pokušino" so slišali že obiskovalci petkove otvoritve pred tednom dni. "Če veliko nastopamo v galeriji Šivčeve hiše, to še ne pomeni, da je ta galerija že postala naš oder. Nikakor ne, galerija je odprta tudi za vse druge skupine, za najrazličnejše predstavitve. Vse to pa je le kulturna popestritev za Radovljico," meni Klemenčeva. L. M. Ljubiteljsko slikarstvo MED FANTAZIJO IN ABSTRAKCIJO Kamnik - Med likovnimi ustvarjalci, ki se predstavljajo v razstavišču Veronika, je Handi Behrič avtor, ki je klasično ljubiteljsko slikanje vsekakor že presegel in dosegel zadovoljivo kvalitetno raven. Likovno snovanje Handija Behriča lahko razdelimo v grobem na dva dela: na slike z literarno vsebino in slike, ki so samostojni likovni konstrukti, plod čisto slikarskih eksperimentiranj. Načeloma prve po likovni vrednosti ne dosegajo drugih, sicer pa je za vso razstavo nasploh značilno precejšnje nihanje v kvaliteti in bi bilo verjetno bolje pristajati na strožje kriterije in selektivnejši izbor del. Slogovno sega Behričevo slikarstvo od fantastike in simbolike preko plenerskega slikarstva in eksperimentiranja vse do abstrakcije. Ciklus slik s sporočilno vsebino, lahko bi jih naslovili kar "videnje apokalipse", je zmes fantastike in simobolike z jasnim sporočilom in svarilom pred ekološko, vojno, jedrsko ali kakršnokoli katastrofo, s katero je človeštvo ogroženo. Serija slik pokrajine z drevesi v živih barvah je primer poetično navdahnjenega krajinskega slikarstva, nekakšen daljni odmev na impresionizem z začetka stoletja, vendar tehnično rešen na povsem drugačen drugačen način, med drugim tudi z razenjem (praskanjem) po slikovni ploskvi. Motiv dreves se zopet ponovi v akvarelih kombiniranih s tušem ali svinčnikom, vendar tukaj v bolj zamolkli barvni lestvici. Zanimive so Behričeve monotipije, abstraktni odtisi tiskarskih plošč, kjer je vse podvrženo naključju, ki spremeni slikovno polje v fantazijski abstraktni organizem. Razstava se zaključi z "malo rdečo abstrakcijo", primerom informela oziroma nepredmet-nega slikarstva. Vsekakor izstopata sliki "Metafora", ki je barvno in kompozicijsko izredno uglašena ter "Mislim, pustite me", ki poleg svoje literarne sporočilnosti tudi povsem likovno presega povprečje. Ugotovimo lahko, da razstava kljub svoji precejšnji stilni in kvalitativni raznolikosti, prinaša tu in tam tudi nekatere prijetne osvežitve. Dušan Lipovec KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava Gorenjska v stari fotografiji med obema vojnama. V Prešernovi hiši razstavlja skupina .Ve bom oprala teh krvavih madežev. Danes, v petek, ob 18. uri v galerijskih prostorih Gorenjskega muzeja v Tavčarjevi 43, odpirajo razstavo ilustracij in mask akad. slikark Marije in Ike Vogelnik. V Mali galeriji pa bo danes ob 18.30 odprta razstava izbora likovnih del kranjskega Likovnega društva s predstavitvijo najnovejših del akad. slikarja Henrika Marchla. V torek, 24. maja, ob 19. uri bo v klubski sobi Foto kino kluba Janeza Puharja, Delavski dom, vhod 6 predavanje Franca Kolmana z diapozitivi Šport v fotografiji. V gradu Kieselstein bo danes, v petek, od 17. do 19. ure v Modri dvorani odprto literarno branje raznolikih. Jutri, v soboto, ob 21. uri pa bo v gradu Kieselstein Gledališka skupina MAS ponovila svojo plesno predstavo Prihaja in odhaja. Danes, v petek, ob 20. uri je v dvorani 14 Skupščine občine Kranj glasbeno spominski večer posvečen skladatelju in dirigentu Petru Liparju. Nastopajo ženski pevski zbor France Prešeren Kranj pod vodstvom Lie Lipar in Nonet Tomo Zupan Kranj pod vodstvom Marinke Mihelčič. V Prešernovem gledališču bo danes, v petek predstava J. Ortona Kaj je videl Batler - za red petek II. Jutri, v soboto, pa za red sobota II. V Carniumu, Mladinskem kulturnem centru danes, v I petek ob 19. uri vrtijo video film Skrivnost mojega UM uspeha, ob 21. uri pa Tai pan. Jutri, v soboto, ob 19. uri vrtijo film Išče se živ ali mrtev, ob 21. uri pa film Grdi, umazani in zli. V kinu Center, bo danes, v petek, ob 20. uri nastop Folklorne skupne Sava Kranj. ADERGAS - Danes, v petek, ob 20.30 uri bo v Adergasu koncert mešanega pevskega zbora Primskovo pod vodstvom Nade Kos in mešanega pevskega zbora Velesovo pod vodstvom Dane Selan. Sodeluje tudi Tomaž Plahutnik na citrah. DUPLJE - Jutri, v soboto, ob 20. uri bo v osnovni šoli v Dupljah koncert moškega pevskega zbora KUD Triglav Duplje in moškega pevskega zbora Jepa s Koroške. Sodeluje se Podhumski kvartet. JESENICE - V Kosovi graščini razstavlja akad. slikar Mirsad Be-gič. V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava Likovna ustvarjalnost učencev osnovnih šol jeseniške občine. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše je danes ob 18. uri literarni večer s pesmimi Borisa A. Novaka. Izvajajo člani Linhartovega odra. V galeriji Šivčeve hiše razstavlja akad. slikar Tomaž Kržišnik. V fotogaleriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled kolekcija fotografij Foto kluba Sloboda Vis iz Varaždina. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja razstavlja akad. kipar Aladar Zahariaš. Jutri, v soboto, ob 20.30 bo v osnovni šoli Ivana Groharja v Podlub-niku koncert pevskega zbora Lubnik iz Škofje Loke in mešanega pevskega zbora iz Vrtojbe. Vstopnice pri TD Škofja Loka in uro pred začetkom v šoli. V galeriji ZKO - Knjižnica razstavlja akad. slikar Rafko Terpin iz Idrije. TRŽIČ - V Paviljonu NOB so na ogled japonski exlibrisi. ŽIRI - Jutri, v soboto, ob 19. uri bodo v galeriji muzeja, Tabor 2, odprli razstavo Revitalizacija kompleksa Štalarjeve hiše v okviru prenove Žirov. KAMNIK - Danes, v petek, ob 18. uri bo v veliki dvorani kina Dom Kamnik srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov občine Kamnik. DOMŽALE - Jutri, v soboto, ob 11. uri odpirajo v Likovnem razstavišču Domžale likovno razstavo Hlebinska naiva. V ponedeljek, 23. maja, ob 20. uri pa bodo v novi kinodvorani Domžale prikazali barvne diapozitive in zavrteli film s komentarjem in glasbo o dosežku alpinistov Janeza Jegliča in Silva Kara v južnoameriški Patagoniji. m ZBOROVSKA PESEM VABI Kropa - Jutri v soboto, 21. maja, ob 20. uri bosta v kulturnem domu skupaj nastopila moška pevska zbora KUD Stane Žagar Kropa in DPD Svoboda Podnart. Oba zbora si v svojo kroniko pišeta novo poglavje: odločila sta se namreč za skupni študij in skupno nastopanje. Tokratni koncertni spored p ' mša skladbe baroka, renesanse, evropske in slovenske romatnike 20. stoletja ter slovenske ljudske pesmi. Pevci pričakujejo, da bodo poslušalci z zanimanjem prisluhnili delom tujih skladateljev Cl. Monteverdija, F. Mendelssohna in J. Sibeliusa in tudi domačim skladateljem, med katerimi so tokrat J. Gallus, B. Ipavec, K. Mašek, A. Foerster, Z. Prelovec, V. Mirk, E. Adamič, F. Venturini, P. Šivic in J. Jež; avtorji priredb slovenskih ljudskih pesmi pa so Z. Švikaršič, M. Kogoj, F. Marolt in C. Cvetko. Združeni zbor bo s tem programom nastopil tudi v drugih krajih radovljiške občine in tudi na Koroškem. BLEJSKI POMLADNI PLES Bled. republiško srečanje plesnih skupin bo 9. in 10. junija, v Festivalni dvorani, sodelovalo pa bo okoli dvesto plesalcev iz otroških in odraslih skupin. Priprave na republiško plesno prireditev na Bledu sicer potekajo po programu, vendar Zveza kulturnih organizacij Radovljica ugotavlja, da pri financiranju republiškega srečanja najboljših plesnih skupin iz Slovenije ne more sodelovati. Zaradi pomanjkanja denarja so morali odpovedati že vrsto planiranih prireditev, tega dogodka pa nimajo v letnem planu niti zapisanega. Toda kot vse kaže, bodo radovljiške delovne organizacije priskočile na pomoč, medtem ko je organizatorju že uspelo pritegniti v blejsko delovno skupino za organizacijo srečanja Turistično poslovno skupnost, Turistično društvo Bled in Hotelsko-turistično podjetje Bled. Za zaključno plesno srečanje na Bledu so že končane izbirne predstave, pregled plesnih skupin pa sta opravili strokovna sodelavka Zveze kulturnih organizacij Slovenije Gordana Schmidt -Miškov in svetovalka za plesno dejavnost pri ZKO Slovenije Neja Kos. Na zaključni prireditvi 9. in 10. junija v Festivalni dvorani na Bledu pričakujejo najboljše slovenske plesne skupine od najmlajših do odraslih, skupaj okrog 200 udeležencev. Ob srečanju pripravljajo organizatorji tudi okroglo mizo na temo Otrok in plos, saj je opaziti v Sloveniji nagel porast zanimanja za plesno umetnost, število novoustanovljenih plesnih skupin pa iz dneva v dan večje -tudi na Gorenjskem. Kot obogatitev prireditve se predvideva na zaključnem petkovem nastopu predstava plesalcev Vzhodnega plesnega projekta iz Ljubljane, s čimer naj bi republiško srečanje postalo osrednji slovenski plesno-kulturni dogodek. In ker je že na Bledu, bi ga bilo mogoče ponuditi tudi turistom kot slikovito kulturno doživetje. Dragica Manfreda / ureja LEA MENCINGER @SSSSg8MEnGLAS6. STRAN PODLISTEK, PISMA, ODMEVI Petek, 20. maja 1988 PREJELI SMO JE MRZLA VODA RES ZDRAVA Moje pisanje se nanaša na sestavek Pet minut za boljši videz — voda poživlja krvni obtok, objavljen v Glasu v torek, 10. maja 1988, kjer pisec zelo priporoča umivanje z mrzlo vodo. Brez dvoma je tako umivanje zelo zdravo. Ne vem pa — in tudi domači mi mrzlo vodo odsvetujejo, ker pravijo, da mrzla voda iz pipe slabo vpliva na oči (meni se oči že tako zelo rade solzijo) in mogoče imajo prav. Sam ne vem — zelo rad bi pa slišal mnenje pisca kaj misli o tem in nam to napisal v Glasu. Gotovo bo to zanimalo tudi druge. Raje pa vidim, če me pri tem ne omenjate. Najlepše vas pozdravljam. A. K. (naslov v uredništvu) TUDI KMETIJE BREZ OSTANKA DOHODKA - Toliko berem v vašem časopisu o delavcih Telematike, ki imajo samo dvajset starih milijonov plače mesečno. Saj priznam, da s takim denarjem skoraj ni mogoče živeti, čeprav se marsikdo drugače znajde ali pa mu pomaga družba. V vašem časopisu pa še nisem zasledila podatka, da smo mi kmetje, med katere spadam, že šesti mesec brez ostanka dohodka ali plače, kot so izračunali kmetijski strokovnjaki. Saj dobimo denar za mleko ali ostale pridelke, pa kaj, ko je breba vsega vrniti v proizvodnjo, še za položnice (davek, zavarovanje), ga komaj kaj ostane. Sama imam 3 ha kmetije, na njej delava z možem, otroci pridno pomagajo, ob konicah (košnja, krompir), priskočijo na vomoč sosedje ali sorodniki, pa vse naše delo ni toliko vredno, da bi sama preživela vsaj polovico svoje družine ob vlaganju v kmetijo le najnujnejše (seme, škropiva, nafta, vzdrževanje). Če mož ne bi bil zaposlen, od te kmetije ne bi mogli več živeti, kaj šele kupiti kakšen stroj. Rada bi dodala samo še to: pripravljajo se ustavne spremembe. Ali odgovorni kaj mislijo na povrnitev škode kmetom, ki so jo naredili z nasilnim odvzemom zemlje za družbo in razdelitvijo kmetij ob smrti lastnika? Brez take politike ne bi bilo v Sloveniji toliko majhnih nerentabilnih kmetij! Lep pozdrav! I. M. (naslov v uredništvu) JOGA ZA ZDRAVJE Tržič, maja. Z Marijo Smole j sva že dobra znanca. Z Marijo smo se prvič srečali na nadaljevalnem radiestezijskem tečaju, pod vodstvom Mirele Mahne. Ko smo že ležali vznak na tleh, smo iznenada zaslišali prijeten glas: »Vaše noge so tople in težke..., vaše roke so tople in težke...«, marsikdo od nas je od ugodja skoraj že zaspal, ko ne bi spet zaslišal tisti prijetni glas:«... to je bila nidra joga. Joga za sprostitev.« Zdaj verjamem v jogo. Zato sem v Tržiču, pri Mariji Smolej, da mi pove o jogi kaj več, kajti za večino Slovencev, je to še vedno neka »vzhodnjaška skrivnost bau-bau.« »Marija, prosim povej, za naše zveste bralce Glasa, kaj pa je to joga?!« »Joga je zavestna zbranost in osredotočenost na posamezne misli in občutke, za katero potrebujemo veliko volje in discipline. Sreča je rezultat naših naporov. Spoznaj sebe, da boš spoznal cel svet. To je nekaj misli iz joge.« »In čemu joga?« »Na kratko: Za zdrav duh v zdravem telesu, ali Za zdravo telo in zdrav duh..., že iz samega izreka lahko razberemo vzročno povezavo med duhom in telesom, kakorkoli že pojme obračamo.« »Kaj pridobiš z jogo?« »Jogijske vaje - asane - obnavljajo telo. Telo naredijo prožno, sproščajo mišično napetost in hkrati s tem blagodejno vplivajo na naše duševno stanje. Z vajami dovajamo v telo več kisika, več energije, več zdravja!« »Je joga za naše razmere ?!« »Lahko rečem, da joga, s katero se bavim ni nikakršna zamaknjenost ali beg, kot ji radi oporekamo. Joga je aktiven odnos do lastnega telesa. To je močna volja, da telo obdržimo v kondiciji in da v njem odkrivamo in aktiviramo neslutene možnosti in občutke, ki jih v naglici našega vsakdana ne utegnemo zaznati.« »Je joga za vsakogar?« »Če ima nekdo močan išias, revmo, da še leži v postelji, ga seveda ne bomo posiljevali z jogo, če pa se normalno giblje, je priporočjiva za vsakogar. Se enkrat poudarjam: Joga ni beg v pasivnost ali brezbrižnost, kot si mnogi mislijo in predstavljajo, ker so jo spoznali površno! Moja lastna izkušnja pravi: Joga resnično ne pripelje v skušnjavo, da bi se odkrižali vseh težav tega sveta, ampak nam odpre oči za marsikatero videnje stvari, ki so nam bile prej skrite! Joga nam pomaga iz stisk in težav, ter nas pripelje do velikih spoznanj o smislu in pomenu življenja.« »Je joga nekakšna aerobika, avtogeni trening?« »Joga, s katero se ukvarjam in bi vam jo rada predstavila, ni co-ga gimnastika. Niti ni globoko-umna filozofija. Njena spoznanja pa so tista, o pomenu zdrave prehrane, gibanja, dihanja, duševne sprostitve, koncentracije..., vse to je danes že vključeno v medicino športa, psihologijo, avtogeni trening, ki je pa zapadni civilizaciji bolj znan in je razblinil začetne predsodke, ki spremljajo vsako.novost« »Za radiestezijo in akupresu-ro je bilo na Jesenicah veliko zanimanja. Si pripravljena poučevati jogo na Jesenicah?« »Moram povedati, da jaz ne poučujem joge, temveč vadim jogo z interesenti-tečajniki. Seveda sem pripravljena vaditi, tudi na Jesenicah. V nekaj nadaljevanjih vam bom grobo predstavila osnovne principe jogijskih vaj. V jeseni bomo začeli s tečajem joge za začetnike.« Iz Marije Smolej diha ena sama energija. Prožna, vitka je kot kakšna dvajsetletnica, pa se je dotaknila že srednjih let. Njena elastičnost in gibčnost se kar hitro prenese na sobesednika, ob Mariji postaneš nenadoma živahen, ne da bi se sam tega posebej zavedal in Jeseničani se lahko že sedaj veselimo, da bo prišla na jesen k nam Marija Smolej v goste. Tomaž Iskra O športu množic — nogometu MINILA STA LETO IN DAN Naj za uvod zapišem misel: projekcija, odsev odnosov na makro — ravni, se kaže v tisoč mikro — pojavnih oblikah. Ali: če v družbi velja, da pravnega reda ni (gaje premalo), potem je jasno, da tudi drugod marsikaj gre rakovo pot. Ta pa vodi — nazaj. Nogomet je šport, ob katerem mnogi dobijo »ošpice«, že ko zaslišijo, kaj počno naši profesionalni žogobrcarji. Na Gorenjskem pa nas je še vedno precej, ki trdimo, da je to najbolj mno-žičenjšport, šport delavcev, šport množic. Zraven pa pribijamo: to je gorenjski šport — od nekdaj! Tradicija Korotana in Triglava je danes »dokumentirana«: kranjska občina ima največje število klubov, ima tri slovenske ligaše (2 članska, en mladinski), ima ogromno zaledje. S tem se pač nihče ne more »igrati«, niti dvigati nosu. Po letu dni tekmovanja v gorenjskih nogometnih ligah smo ' priče zanimivemu razvoju dogodkov. Kranjska liga in »gorenjska liga« sta dve tekmovanji, ki sta v odnosu do slovenskega nogometnega prostora povsem enakovredni. Da smo to ugotovili, smo morali odstaviti (na izredni skupščini) predsednika ONZ Kranj Staneta Ječni-ka, nekajkrat razlagati svoja stališča tudi predsedniku NZS tov. Ilešiču, na izredni skupščini ONZ je svoje strokovno mnenje dodal še predstavnik ZTKO tov. Borut Farčnik in tako naprej. V čem je bilo bistvo problema? Nekateri činitelji (njihovo početje je dokazano črno na belo s papirji) so kranjski nogomet skušali potisniti v podrejen položaj. Tu se je posebej poznal delež podpredsednika NZS tov. Krajnika iz Škofje Loke. Žal ne gre brez teh ocen. Kranjski nogometni delavci so bili ogorčen boj, da so dokazali, da nihče nima pravice vnaprej prejudicirati organizacije in načina tekmovanja. Bistvo problema je namreč v tem, da bi po dezinformacijah, podtikanjih in ostalih »prijemih« imeli izredno drago, neučinkovito in kakovostno ne-. izrazito tekmovanje, ker so »vel-možje« na papirju ustvarjali tisto, kar je bilo v nogometnem vsakdanu — nemogoče. Le kako je bilo pri srcu ljudem iz več kot desetih kranjskih klubov, ki so jim v brk naenkrat padali očitki, da je njihova liga manjvredna, da je njihovo tekmovanje »rekreativno«, da pa kolegi iz — na primer — Sv. Duha pri Škofji Loki igrajo »v višjem razredu«?! To so bili očitki tisti občinski zvezi in tistemu nogometu, ki je v zadnjih letih dal nekaj izrednih nogometašev: profesionalca Florjančiča (iz Kokrice na Reko), Jerino (iz Save k Slovanu), Belančiča (Sava-Domžale) in Murnika (Šenčur-Domžale), obenem pa v Naklu in Stražišču ustvaril dve zares kakovostni moštvi, NK Triglav pa obdržal v SNL kot moštvo z nesporno tradicijo. Naj torej zadevo premaknem naprej s predlogom gorenjskim nogometnim delavcem. Sedite za isto mizo, vsi, ki imate radi ta šport! Pozabite na stare očitke in predvsem iz svojih vrst osamite netilce razdora. Dogovorite se za skupno pot naprej — toda brez tistih, ki desetletja nogomet poznajo samo na papirjih! Naj bo prihodnje leto dokaz, da ste sposobni organizirati gorenjski nogomet tako, da ne bo to rezultat »diktata« — ampak zdravega spoznanja, da prav zares nima nobenega smisla, da bi hodili fantje ob ogromnih stroških (koliko danes velja km vožnje?) brcat žogo iz Preddvora v Žiri (kraja sta primer samo zaradi geografske oddaljenosti)! Zgornji apel se da hitro uresničiti. Potrebno je ohraniti integriteto organizacije in tekmovanja, na koncu z razigravanjem za gorenjskega prvaka dobiti moštvo, ki nas bo zastopalo v slovenskem prostoru in — delati. To pa pomeni, da bodo morali žogo zopet poditi tudi na Bledu, da bo nogomet moral zaživeti v Tržiču, da je škoda, da odpadajo tekme mlajših kategorij v Bitnjah, da je škoda, da sredi tekmovanja klub iz škofjeloške občine preneha z delom... Vsi skupaj moramo držatipe-sti za NK Triglav, Naklo in mladince Save. Le-ti so ogledalo gorenjskega nogometa in ne razni funkcionarji po vseh mogočih komisijah ali paradnih oblekah ob nogometnih igriščih. Če Triglav preživlja rezultatsko krizo, potem je to samo dokaz, da bo moral bolje delati z mladimi in tudi tu postati nosilec razvoja. Če pa mu bo uspel obstanek v SNL, potem seveda s tem ogromno pridobi tudi nogomet — to je treba priznati. Minila sta torej leto in dan, odkar so z metodo »trojanskega konja« hoteli posamezniki kranjski nogomet potisniti v off-side, gorenjski nogomet pa oslabiti. Obdržala sta se oba, prihodnost pa je samo v dialogu, ki ni potreben le v športu — je bistveni segment družbene preobrazbe. Lovci v kalnih vodah naj tore] ostanejo izven tega športa, ki je — vsaj kar se tiče slovenskega nogometa (brez zveznega Ugaša) — po krivici oblaten in popljU' van. Za razmislek pa samo tole: za nogometno žogo se samo v kranjski občini organizirano podi več kot 800 mladih ljudi (pionirjev, kadetov). Za te otroke je nogomet še vedno šport, kjer brezmejno uživajo. Konec koncev: ali ni življenjsko in norA malno, da prihaja do konfliktov tudi v tako »elitnih« sredinah, kot je smučarska? Ali se ne stz-pejo tudi najboljši rokometa^ in košarkarji!? Nočem opravice' vati nikogar, upam le, da mi ne bo čez leto in dan treba zopet obremenjevati časopisnih strani s praznimi odzivi na apel, da prevladajo zdrave sile v športu, ki ga imam rad. Miran Šubic, Kranj SLOVENIJALES TOVARNA SORA Gorenjska c. 12, MEDVODE Delavski svet DO Slovenijales - Tovarna SORA Medvode razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za dobo 4 let: VODJA FINANČNO - RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev, izpolnjevati še naslednje: — višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri — najmanj 4 oz. 5 let delovnih izkušenj na področju vodenja finančno - računovodskega sektorja Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po razpisu na naslov: Slovenijales - Tovarna SORA Medvode, Gorenjska cesta 12, 61215 Medvode z oznako - za razpisno komisijo. Kandidate bomo o rezultatih obvestili po opravljeni izbiri. Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: L VEC KV MIZARJEV Pogoj: KV mizar oz. IV. zahtevnostna stopnja izobrazbe lesarske smeri dvomesečno poskusno delo 2. VEC DELAVCEV ZA DElJ\ V PROIZVODNJI Pogoj: NKV delavec enomesečno poskusno delo 3. ClSTILKE UPRAVNIH PROSTOROV Pogoj: NKV delavka enomesečno poskusno delo Dela in naloge objavljamo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Slovenijales - Tovarna SORA Medvode, Gorenjska cesta 12, 61215 Medvode. Borut Kos DEŽELA Z ENIM SAMIM ZAKONOM o Kemal mi je nato razkazal celo mesto in bazar, kjer sem si samo za 1 $ kupil kakšen meter veliko vodeno pipo in tobak, ne kot spominek, temveč za aporabo, kajti do sedaj sem se jo po raznih čajar-nicah že kar navadil vleči in bi ta užitek doma prav gotovo pogrešal. Med sprehodom smo srečali veliko njegovih prijateljev in vsem me je predstavil ter bil vidno ponosen, da ima tujca za gosta. Ni mi dovolil, da plačam niti ene stvari, od vstopnic za muzeje do hladnih sokov, ki jih v tej vročini piješ vsakih 15 minut. Vedel sem, da nima zadosti (ienarja niti za preživljanje družine, vendar mi na noben način ni dovolil potegniti denarnice iz žepa. Ravno ta odnos do človeka, kjer se res počutiš dobrodošel in zaželen, ne pa kot turist na zahodu, kjer te vsi poskušajo izmolsti, vrne človeku vero v ljudi, njihovo nepokvarjenost in iskrenost, ki jo pri nas ne moreš več srečati. V mestu so se mi najbolj čudna zdela protira-ketna zaklonišča, ki so pravzaprav velike beton ske cevi za kanalizacijo, dolge kakšnih K) metrov, postavljene po vsem mestu. Ne vem, koliko bi bila res varna pri bombnem napadu, toda izgleda, da drugačnih oblik obrambe ne poznajo ali pa vlada poskuša narediti vtis na prebivalstvo, da skrbi za njihovo varnost. Vendar je to dokaj prozorno, saj je vsem znano, koliko civilistov je umrlo na fronti. Ko sem spraševal za natančne številke umrlih, sem skoraj vedno dobil enak odgovor, da je v vojni zMrakom padlo 5 milijonov ljudi, od tega polovi ca civilistov, pretežno otrok, ko so jih pošiljali pre ko minskih polj, da so očistili pot za redno vojsko. Končno sem nalete! na nekoga, ki je bil na fronti in se živ, čeprav ranjen vrnil v domači kraj. S prevaialsk« ■ pomočjo Kemala, mi je pripovedoval o 0» nzival K) iil) imenovali Karbala, kar je ime nekega mestu v* Iraku, do koder naj bi s te mi ofenzivan., prodrli. Iranci so pod okriljem noči prodirali na iraško ozemlje in se v močvirnatih po 1 jih vkopali ter bili cel dan obstreljevani in čakali Demonstracije v Tabrizu. na noč, da znova prodrejo nekoliko naprej. Največja težava je bila, ker ranjenci zaradi močnega obstreljevanja, niso dobili nikakršne pomoči, zato jih je večina v močvirju tudi umrla. Tisti, ki so preživeli »peklenski dan«, pa niso mogli zdržati na položajih dlje časa zaradi pretrgane oskrbe z zaledja, tako da so se čez čas borili le za golo preži vetje in se poskušali prebiti nazaj na začetne polo zaje. Tako Iračanom ni bilo niti potrebno narediti protiofenzive, saj so s sistemskim obstreljeva njem prisilili napadalce k umiku. V teh bojih je le malo vojakov preživelo, kajti razen dveh ali treh Karbal, ki so bile večjega obsega in tudi boljše taktično pripravljene, so bile ostale ofenzive manjše, kjer je šlo le za žrtvovanje lastnih voja kov, da bi bila napetost na fronti neprestana. Na žalost fant ni imel dosti časa za pogovor in tako nisem mogel zvedeti kaj več o njem in načinu vojskovanja, ki bi ga po pripovedovanju lahko pri-mei jal s prvo svetovno vojno. Sedaj na bojiščih ni več toliko otrok, saj so ljudje spoznali, da ne gre /.a nobeno »Sveto vojno«, ampak za popolnoma ekonomske cilje in niso več pripravljeni prostovoljno žrtvovati otrok in lastnih življenj. Druguče pa jo /. rednimi vojaki ukaz je ukuz, pa čeprav je to ukaz, ki pelje v gotovo smrt. Sele sedaj sem spoznal, zakaj je mladenič v zaporu emigriral, pa čeprav v Sovjetsko zvezo — tam je imel vsaj neko- liko možnosti, da se izvleče, na fronti pa tega kot izgleda ni. Ker sem na vsak način hotel oditi do Perzijskega zaliva in najkrajša pot iz Širaza vodi v Bu-šehr, kar sem že prej načrtoval, me je ta volja minila. Če sem imel že toliko težav na severu države, bi na jugu, v bližini fronte bilo še hujše, zato mi je Kemal svetoval, naj grem raje v Bandar Abbas na Hormuški ožini, čeprav tudi tam ni varno. Poslušal sem njegov nasvet in zopet zjutraj ob 5 h sem se znašel v Bandar Abbasu. To je mesto s 50.000 prebivalci in na prvi pogled deluje dosti manjše. Za razliko od drugih mest deluje precej čisto, tudi nekaj hotelov ima, vendar je povsem mrtvo. Odpravil sem se do obale, od koder se ponuja pogled na otok Ilormuš, po katerem ima ožina tudi ime, vendar je bilo vreme megleno in nisem dobro videl vseh ladij, ki so bile zasidrane v daljavi ali pa so plule mimo, seveda izven iranskih voda, tudi naftne ploščadi so bile zavite v meglico. Z nekim profesorjem, ki je prišel na obisk v mesto, sva se zapletla v pogovor in povedal mi je, da so te ladje prav gotovo tankerji iz različnih držav in tudi ameriške vojno ladje so med njimi, vendar tudi on ni mogel dobro videti zaradi jutranje meglice. Skupaj sva si ogledala ribjo tržnico na obali, ob kateri je v razburkanem m uma/a nem morju poskušalo pristati nekaj manjših čolnov, vendar se je le nekaterim to posrečilo. Hotel sem oditi na večji pomol, ob katerem so bile zasidrane nekoliko večje ribiške ladje, todu vojaki mi tega niso dovolili in za pravi vzrok sem izvedel šele kasneje, ko sem zapustil Iran. Zvedel sem, da sem se pravzaprav nahajal v I u k i, od ko der plujejo posebej opremljene ribiške ladje na polugunjo min proti iraškim plovnim kanalom. V Newsweeku sem zasledil pompozen članek o »izredni ameriški akciji«, ki se je zgodila le dan po mojem odhodu iz Bandar Abbasa, ko so ameriški helikopterji bombardirali in zajeli eno izmed taks nih ladij med polaganjem min. Vse skupaj so tako napihnjeno prikazali, da je imel človek občutek, kakor da je to bila bitka desetletja toda, ker sem videl te neoborožene ribiške ladje, ki so bile le ne koliko preurejeno za polaganje min. sem začel dvomiti v objektivnost tega časopisa, ki sem ga prej redno bral in prek njega spremljal dodajanja po svetu, sevedu /. določeno rezervo, todu to je bilo preveč. Pruv smešno se mi je zdelo pisanje o ame riški »dobri volji«, ker so vrnili v Irun mornarje, ki so jim pomagali pri odkrivanju že položenih min. Ne vem, kakšna pomilostitev je bila to, saj prepričan, da so sedaj vsi ti mornarji bodisi v za- poru ali že ustreljeni, ker so sodelovali z »Velik' Satanom.« Ker nisem vedel kaj početi v tem mrtvem 111 stu in tudi rositi je začelo, sem se odločil, da tujem nazaj v Teheran, od tam pa na KaspiJs morje. y Po 21-tih urah naporne vožnje smo končno F speli v glavno mesto in iz južnega avtobusne^ terminala, sem moral priti na severnega, od ko ■ sem imel zvezo za Babol. To pa ni tako lahko, se sliši, kajti moral sem zamenjati kar štiri av\ buse in dva taksija, da sem prispel na prtivo P.^ stajališče. Tam pa je že čakala množica kaks ^ 50 ljudi na minibus za Babol in če pomislim, gre v takšno vozilo le 12 ljudi, mi je bilo takoj JJ sno, da bo potrebno uporabiti komolce, da 1 hrbtnikom na ramenih dobim sedež. r0 Večina ljudi je na prevoz čakala že več kot . in nihče mi ni znal povedali, kdaj pripeli*' bjl bus. Kdini, ki je za silo obvladaj angleško, Je p0 neki oficir, ki je bil v službi še v Šahovih časih-^, revoluciji so vsi oficirji obdržali svoj status- ^. dar niso več zaposleni. Na dan mu plačajo P^a. zno 2 %, ravno tako za njegovo ženo, ki je redn ^ ^ poslena. toda s taksnimi finančnimi sredstvi { ■ težavo preživljata. Pravzaprav ne počne anU ■ M nuna časa, ker po njegovih besedah v ' poteka življenje le v čakanju. Za kruh je k"a^,gr i robno stati v vrsti več kot uro, za meso in °_ ni-prehrambene izdelke pa skoraj tri. Ruvno taK ^j, koli ne veš, kdaj boš lahko odpotoval z uvtob1'^ j, v kar sem se tudi sam prepričal, saj so neka%()ćil| nije razprodane že za teden dni vnaprej. • vbiv se je, da obišče brata '. Habolu, vendar ne ve, sploh lahko dobil avtobus Bil je popolnom^. ^t volje in mi žalostno dejal, da večina ljudi živali — iz dneva v dan, brez perspektive v Življenje Prepričan je, da bo se huje, kot jvf j$ vojna ekonomsko precej izčrpuje državo bil to prvi oficir (čeprav orez službe), ■ koiiK° sem lahko odkrilo govoril, sem ga vpraš« < JjJr časa mish, da bo še trajala vojna /. Irakom, govih besedah to sploh m tako težko napo ^ saj sta obe državi že popolnoma Izčrpaj"*. ,(|#» da i Iran lahko privošči še največ StiN a rlsilj^" taksnega bojevanja, potem pa bo vodstvo i ^r„nista imajo slepi po zakonu prednost, vendar so morali v neki delovni organizaciji za slepega to pravico celo iztožiti. Od 440 članov, kolikor jih šteje organizacija slepih na Gorenjskem, jih 120 stalno dela, vse manj je med njimi tako imenovanih družbenih podpirancev. Največ je telefonistov, saj delovne organizacije zakon zavezuje k prednostni zaposlitvi slepih, medtem ko za uruga dela ni ustreznih predpisov. Ko človek izgubi vid, sicer lahko dela na prejšnjem delovnem mestu, ali pa ga je treba prezapo-sliti. V vsakem primeru pa gre skozi temeljito poklicno in socialno rehabilitacijo, da bi se privadil spremenjenemu načinu življenja. "Skrb društva so tudi tehnični pripomočki za slepe," pripoveduje Ciril Drinovec, poklicni tajnik te organizacije (predseduje ji Emil Muri). "Brez magnetofona, kasetofona je danes slepemu težko. Pisalni stroj za Braillovo pisavo, naprava za branje črnega tiska, razni svetlobni indikatorji... vse to lajša vsakdanje življenje. Tudi drobni pripomočki za gospodinjstvo so dobrodošli, toda vse to je precej drago, pa tudi nedostopno: uvoza je bore malo, domačim proizvajalcem pa se majhne serije, kolikor bi teh predmetov potrebovali slepi, ne spačajo. Sicer pa bi bilo pri mnogih vsakdanjih pripomočkih treba zelo malo, da bi jih uporabljali tudi slepi: šte-ilčnice na tehtnici bi denimo lahko opremili tudi z Braillovo pi- Sicer pa pisave za slepe ne obvladajo vsi. Starejši in tisti, ki so tasneje oslepeli, se težko privadijo 'branju's tipom. Tistim, ki bra-ico znamo, je laže, saj imamo s tem svojo pismenost." Da se slepi laže znajde v življenju, da je samostojnejši in ne nenehno odvisen od spremljevalca, danes pomagajo šolani psi. Tudi Cirila Drinovca njegov labradorec varno vodi na delo in nazaj. "Leta 1982 smo s šolo RSNZ v Podutiku začeli vzgajati pse in slepe vodnike. Tedaj so izšolali pet psov letno, zdaj jih že deset. Posebna komisija pri zvezi slepih Slovenije presoja, komu je štiri -nožni pomočnik potreben. Zadnji dve leti zdravstvo tudi prizna psa kot zdravstveni pripomoček slepemu in ga tudi plača. To je v redu, saj danes šolan pes stane že okoli dva milijona, nova seveda." Poleg resnih eksistenčnih vprašanj pa je organizacija slepih namenjena tudi vedrejšemu delovanju. Organizira letovanje (v Piranu, Izoli, Červarju, pozimi pa na Okroglem pri Naklu), slepi se družijo v šahovski sekciji, zdaj odprti tudi nečlanom (Emil Muri je bil letošnji republiški prvak, pa tudi drugi so odlični šahisti), ukvarjajo se s športom, kulturo (ženski nonet Tomo Zupan se lahko meri z najboljšimi), prirejajo izlete (z "voznimi knjižicami" imajo slepi za šest potovanj letno do 75-odstotni popust), sestaja se aktiv žena... Priskrbeli so si tudi svoj minibus za 16 ljudi, da jim ni treba za prevozne usluge prositi drugje. Po zaslugi organizacije slepih je tem ljudem mehkeje postlano, kot bi jim bilo sicer. Organizacija se kar naprej bori, zdaj za pravico, zdaj za denar. Tega jim namenjajo: prek zveze slepih Slovenije loterija, sicer pa pet občinskih skrbstev, zdravstvo, ZTKO, kultura, vendar ne vseh pet gorenjskih občin enako radodarno kot Kranj. D. Z. Žlebir Kočarjev ata melje kamenje Od pomladi do jeseni poje Kočarjev mlin Poljane, 19. maja - Osemdesetletni Franc Krmelj, po domače Kočarjev ata, ima dokaj nevsakdanjo obrt. Ko so pred dvema desetletjema otroci gradili lastne domove, je načel apneno kamnito iteno nad domačijo in kamenje zdrobil v pesek za zidavo in ometanje. Kasneje je na prigovarjanje ljudi nadaljeval, saj je apneni pesek iz Kočarjevega kamnoloma zelo cenjen. V repu čakajo graditelji sem od Škofje Loke pa tja do Javorij. Na dvorišču zato ni visokih kupov. Kočarjev ata, ki mu zdravje še trdno stoji ob strani, namelje do poldrugi kubik peska na dan, če gre vse gladko od rok. Dopoldne dela sam, popoldne se mu običajno pridruži še žena. Denarja sicer ni veliko, a toliko vendarle, da nekdanji kmet, ponosen na svojo samostojnost, ni toliko odvisen od sina, ki je ostal na domačiji. Na vsake toliko časa je treba poklicati minerja, strokovnjaka, da mu odpre pot naprej, globlje v drobovje kamene stene. Kamenje potem sproti koplje, ga s samokolnico zvozi do mlina in zemlje. Mlin premore pet različnih debelin, odvisno od namene porabe peska. Če je treba, ga pomeša s kamenjem z vrha pobočja, ki je bolj mehko. Kočarjev pesek imajo zidarji radi, ker z njiut i.iuiv. clvvttjU in Ker za malto rabijo manj apna. Delo v kamnolomu in ob mlinu je garaško. Vsak kamenček je prepojen s Kočarjevim potom, bi zapisal poet. Trdoživi poljanski očak pa vztraja, ker je navajen vse življenje trdo delati in ker ga priganjajo ljudje. H. Jelovčan Kriza Iskre Telematike Delo - Sobotna priloga, 14. maja Partner še ni Kakšna bo usoda Iskre Telematike in njenih 4000 delavcev? Kakšna bo usoda industrije informacijskih tehnologij na Slovenskem - dolgoročno torej usoda slovenskega naroda? Po mnenju poznavalcev visokih tehnologij in prekucuških tržnih preobratov na tem področju v svetu je to v marsičem odvisno od potez v prihodnjih dneh. Gre tudi za dolga leta načrtovano naložbo v javne digitalne centrale. Naložba da ali ne - in s katerim partnerjem? O teh vprašanjih se je z Urošem Sla vincem, predsednikom republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo, ki tudi sicer usklajuje tako imenovani družbeni vidik te naložbe in Iskrinega projekta "teleinforma-tika" [v katerega ie investicija zdaj vključena) pogovarjala Mija Repovž Lani sredi poletja je prišlo, kar zadeva načrtovano naložbo v javno digitalno centralo 12-40, do pomislekov od zunaj Iskre, znotraj nje pa se je potem začelo govoriti o potrebi revizije. Se je to zgodilo zaradi takrat zelo šibkih tehničnih in finančnih karakteristik javne centrale 12-40, zavoljo katerih je ITT svoj telekomunikacijski del s centralo vred prodal francoskemu Alcatelu ali zaradi neugodnih geopolitičnih karakteristik, ki jih v določeni meri predstavlja novi partner Alcatel? "Mislim, da je bilo narejenih več variant investicijskega programa.Ne vem,če je šlo ravno za revizijo..." To je izraz Franca Šifkovica, predsednika poslovodnega odbora sozd Iskra, iz tistega časa. "No, saj izraz vsebinsko ni pomemben. Mislim, da je do različnih inačic prihajalo predvsem zaradi različnih možnosti financiranja tega projekta. Na začetku se je razmišljalo o večjem projektu, večji globini osvajanja že v prvi fazi. Upoštevajoč ekonomski položaj Telematike in Iskre, nujnost faz-nosti pristopa glede na večje ali manjše tveganje, pa so bile tudi drugačne variante. Seveda so se pojavljale tudi različne inačice partnerjev, enega, drugega, tretjega. Ob tako važnih odločitvah je strokovno pravilno pripraviti več inačic". Lansko leto, v začetku oktobra, sta v oddaji ljubljanske TV o Alcatelu, Siemensu, Telematiki in potrebah slovenske pošte, direktor PTT Miloš Mitič in direktor Telematike Andrej Polenec o 12-40 že govorila kot o dokončnih odločitvah, letos februarja ali marca je na domžalsko pošto prispela prva centrala 12-40..." ... saj še ni aktivirana. ... skratka, kot da se je Iskra že zdavnaj odločila za partnerja. Po drugi strani pa se ves ta čas in še zdaj po republiških upravnih strukturah govori o še trajajočih pogajanjih s Siemensom. Kako naj si to razlagamo? Pogajanja z belgijskim BTM, prej ITT-jevo enoto, od konca leta 1986 pa delom Al-catela, so bila za Iskro logična. To je bil vendarle stari, znani Iskrin partner in nič čudnega, da so se dogovorili tudi o digitalnih centralah. Dober gospodar pa mora pri velikih naložbah ponudbo enega parnterja primerjati s ponudbo drugega, tretjega. Povsem razumljivo in strokovno popolnoma opravičljivo je, da so se začele vzporedno obravnavati tudi druge možnosti. Tako so bili navezani stiki s Siemensom, ameriškim AT&T. Do najglobljih pogovorov, poleg BTM, je prišlo s Siemensom." Kakšna naj bi bila dokončna odločitev? "Kot je znano, se je Iskra na osnovi podatkov in analiz elementarne in druge ponudbe sicer opredelila oz. dala določeno prednost po številnih razgovorih, to moram poudariti, BTM. Glede na to, da je Siemens dopolnil svojo ponudbo oz. še posebej njen finančni del, torej skupno vlaganje, je v načrtu še en pogovor pri njem. Po tem razgovoru se bodo vsaj po mojem mnenju vse variantne razprave zelo hitro končale in začela pripravljati vsebina zaključnih dokumentov o sodelovanju z enim ali drugim partnerjem, Alcatelom ali Siemensom." Kljub predpogodbam, ki so bile o dobavi telekomunikacijske opreme podpisane konec aprila med slovensko, makedonsko in kosovsko pošto in so/dom Iskra, njihov predmet pa so bile tudi centrale 12-40, torej partner še sploh ni bil določen? "Predpogodbe so jih vključevale, vedeti pa moramo, da je treba imeti pred očmi celotno finančno konstrukcijo izvedbe naložbe in da se kakršnakoli predpogodba lahko tudi spremeni, če bi po alternativni inačici prišli do mnogo ugodnejše finančno tehnične konstrukcijo." Bo investicija v javne digitalne centrale glad« na prodajne možnosti donosna? "Pri vsaki naložbi obstaja tveganje. Glede na možnosti integracije oz. ponudbe šir-ših paketov izdelkov, ne le digitalnih central, glede na dobre Iskrine rezultate na domačih in tujih trgih, sem optimist. Ob ustre /ni, agresivni in kontinuirani obdelavi trga itd. bo mogoče tudi javno digitalno centralo uspešno tržiti. Oči so pri tem uprte v vzhod ni in še zlasti sovjetski trg. Ta potrebuje žeto veliko central tamkajšnje potrebe so ver-ficirane tudi s protokoli, ki so bili podpisani in govorijo o nameri SZ, da kupi določeno število central." Pri prodaji javnih digitalnih central v Telematiki oz. Iskri poleg jugoslovanskega računajo le še na sovjetski trg. Ob obisku Gorbačova v Jugoslaviji je bojda prišlo do precej neprijetnega presenečenja, ker v protokolu, ki ga je prinesla sovjetska delegacija, ni bil predviden nakup Iskrinih telekomunikacij. "Ob obisku Gorbačova sta bila podpisu-na dva dokumenta, enega sta podpisala podpredsednika obeh vlad, Silajev in Zem-Ijarič, drugi pa je bil podpisan na najvišji državni ravni. V teh dokumentih je področje elektronike nu določen način omejeno, res pa da ožje, telekomunikacijsko, ni zabeleženo. Toda v teh dokumentih ni bilo tudi mnogih drugih delov sodelovanja, ki že potekajo ali pa se načrtujejo. Tem dokumentom torej z gospodarskega vidika ne smemo dajati tako velike teže. Morda je eden od pomembnih razlogov za njihovo odsotnost to, da je do važnih stikov med Iskro in sovjetskimi partnerji prišlo tik pred obiskom Gorbačova. V pogovoru s Silajevom sem tudi sam ugotovil, da bi bil obveščen o rezultatih pogovorov Iskre s sovjetskim ministrstvom za zveze in ministrstvom elektronike. Kasnejši stiki na ravni podpredsednikov so v bistvu potrdili veliko zanimanje SZ za sodelovanje na tem področju. Tudi ko sem bil sam nedavno v SZ zaradi drugih reči in sem malo potipal teren, ni bilo začutiti kakšnih posebnih sprememb." Zadnjič ste na seji vašega komiteja dejali, da je situacija, kar zadeva Telematiko na sovjetskem trgu, dramatična. "Dramatična v tem trenutku. Telematika bi se morala pripravljati za to investicijo, najlažje pa se pripravljaš tako, da uspešno tržiš, gospodariš in pripravljaš svoj delež akumulacije, ki ga moraš primakniti za naložbo." Bojda gre le za 2 milijona dolarjev Tele-matikinih pogodb v letošnjem letu nasproti 35 milijonom dolarjev pogodb zagrebškega Nikole Tesle. "Iskra v resnici za zdajšnji program Telematike ni uspela podpisati normalne vrednosti pogodb. Dva milijona dolarjev je mnogo manj pogodb kot v preteklih letih. V novem projektu "teleinformatik8 ima Telematika najvažnejše mesto, vsfJ glede na predvidene milijarde, potrebne z* njeno revitalizacijo. "Pomembnosti vloge ni mogoče ocenje' vati samo po vrednosti neke investicije. BeS bomo v ta del teleinformatike v kratkem č*' su morali vložiti največ, to pa še ne pomeli da moramo izgubiti izpred oči mikroelektro-niko, elektrozveze, optiko itd." Kot organizacijska oblika omenjeneg8 projekta je predvidena programska skop" nost, v kateri imajo, kot je razbrati, vodilu* mesta Elektrozveze, Delta in Telematika-Pravijo - če ni zmogel razvojne in poslovne povezave sozd, kako naj bi jo programska skupnost? "Ni dvoma, da večina poznavalcev Iskra soglaša z nujnostjo reorganizacije. Strokovnjaki, ki se v Iskri ukvarjajo s tem vprašanjem, so očitno precej gledali na izkušnje na drugi strani meje, kjer v sistemih, kakršen je Iskra, pogosto srečamo t.i. divizijsko organiziranost. Ko pri nas slišimo izraz prO' gramska skupnost, pa seveda takoj pomisli' mo na zelo ohlapno, blago koordinirano se; stavo delovnih organizacij. Toda nikakor nt nujno, da je blago koordinativno organizirana vsaka taka skupnost. Sam sicer ne vem. kako so si jo zamislili v Iskri, prepričan pa sem, da bi morali narediti čvrsto organizaci" jo z jasno hierarhijo, ki bo tudi sama po sebi zagotavljala izpolnjevanje ciljev, ne Pa da bomo še naprej priča avtonomnemu, av* tohtonemu razvoju posameznih segmefl' tov." Ali na republiški ravni - tej zato, ker b° za to potreben velik del slovenske akurnU' lacije - nikoli ni bilo dileme - proizvodni8 velikih digitalnih central da in ne?" Zavedati se moramo, da strokovne pr(j! soje prihajajo iz Iskre. Sami smo postavljaj1 prav različna vprašanja, tudi to, ali ponud; be izdelkov ne bi dopolnjevali s kupljenim1 To seveda še dodatno zaostruje situacijo v Telematiki. Pričakuje, da se bo z aktivnostmi, ki jih Iskra predvideva v tem mesecu, stanje nekoliko /.boljšalo. Kakšnega dramatičnega zboljšanja pa ni pričakovati." Slišati je, da je za sovjetsko obotavljanje kriva tudi perestrojka. "Perestrojka s tem nima nobene zveze. Če bi jo imela, drugi tekmec i/. Jugoslavije, Tesla, ne bi podpisal normalnega obsega pogodb. Gre /a druge stvari." Zanimanje strokovne in druge javnosti za usodo Telematike ni sadistično, ko*, nekateri mislijo, pač pa ga je pripisati strahu, da gre glede na to, da je Telematika lansko leto končala s 17 milijardami izgub kljub kozmetičnim popravkom obračunskega zakona, da ima okoli 110 milijard dolgoročnih posojil in zaenkrat še dokaj meglene prodajne možnosti, kot pravijo, "za brezno brez dna." "Na Telematiko je treba gledati tako skozi prizmo nove naložbe, zu katero se mora odločiti, kot tudi skozi prizmo vloge Telematike v okviru sistema Iskra m ra/.vojne ga projekta "teleinformatika". Ob odločit vah, ki io pred Iskro in celotno Slovenijo, je treba stanje popolnoma razčistiti. Ali bomo sposobni uvajati zahtevne programe telein formatike, nadoknaditi izgubljeno in začeti ustvarjati dohodek ali pa bo prišlo do druge varianto, ki pomeni silovito redukcijo obsto ječe Telematike, programsko zaposlitveno itn." Ilustracija: Uroš Bi*F centralami, da jih torej ne bi proizvaja'1 mi. Reči moram: velikih digitalnih JaV0j-central še nimamo v rokah, končna P°^|0t-ba s tujim purtnerjem o sovlaganju in ce' « nu finančna konstrukcija še nima pent'J ^ Nekateri pravijo čisto drugače: vse0 in dni«*_ Jemu spadajo v dejavnost cem. Alergični so na besedo sprava, toda s spomenikom, ki naj bi ga postavili žrtvam dacha-uskih procesov, se gre v bistvu tudi v spravo. Tukaj se ne išče pravice in resnice, temveč sprava. Zmagovalec (v tem primeru rabelj oziroma njegov legitimni naslednik) gre v spravo pod pritiskom od spodaj. Zadaj pa je seveda politika. Vladanje. Ista politika, ki je Slovencem voščila Božič in popustila na mnogih drugih, nekaterih celo zelo pomembnih področjih. Igra ravnovesja, ki pa počasi postaja vlečenje mreže, iz katere so skozi številne luknje napak pobegnile že skoraj vse ribe. Rohnenje proti že premaganemu zgodovinskemu ali namišljenemu notranjemu sovražniku je vse bolj odpiranje ust v brezzračnem prosto- ciji n v ali družbenih organiza-Po'itiČne* V deJavnost družbeno- N aiveč organizacije. došepr S° zaenkrat nedvomno zap mladi kmetje. Desetletja srnehn Jen> tlačen in tudi za" reUtiv n kmet si *e i/boril vsaJ *:Jego„n°u. •SV°J° organizacijo N — o-------/".T .- -»v/v boj ni boj za prestiž, jjmveč za enakopravnost. Kine *a zveza in Zveza kmečke mla-.'ne sta res šele prvi, vendar ze-° velik korak. Slediti mora sa-WSt?ina organizacija študen-Neodvisni delavski sindika-in -v Za mladinskih organizacij gibanj. Interesi se morajo or-Jgmzirati. Nu razUcne načine, ^»»no od svoje narave. Samotno. Neodvisno. Če hoče par-. Ja svojo mladinsko organizaci ».•naj si spet ustanovi SKOJ. n*kaJ članov bi se prav gotovo j.' ^l]enje pa gre svojo pot. V oza-» leze pomembnost vprašanja, r^P Je »mel prav v zadnji vojni. Ue.ma o tem ali narodna spra ali ne. je prav tako potis- ? da Premui 0/-*«ije. Zmagovalci se vanje ° zavedajo tega, du skn "rifiaša l nupuk dolgoročno korist, p()l-azen Otroci vojščakovih potomcev se ne opredeljujejo niti za ene niti za druge, temveč zase. Za svoje življenje. Za življenje po meri ljudi. Ne za ta ali oni sistem, ki se deklarira tako, kot se pač njemu zdi. Socializem po meri človeka je parola, ki se je v zgodovini že prevečkrat uresničila dobesedno. Imeli smo že nekaj socializmov po meri človeka. Res po meri enega človeka. Stalina npr. Danes gre ljudem predvsem za ureditev, ki bo dopuščala, da se živi kolikor je mogoče svobodno, da se razvija ustvarjalnost, da se dosegajo stvari, ki so dosegljive glede na naš čas in prostor. Za svojo stran. Zahtevajo pravico, da so na svoji strani. To je edina garancija za uspeh. Ena stran je namreč izgubila vojno, druga izgublja mir. Čas je, da sedanje generacije začnejo igrati svojo igro. Dovolj je bilo razvrščanja v razne Titove ali socialistične generacije in umeščanja na različne poti, za katere nihče ne ve, kam dejansko vodijo. Dovolj je bilo ubijanja mladosti s pomočjo ideologije. Hočeš nočeš je treba vzeti usodo v svoje roke. Umetni dež in laserski žarki na stadionu JNA zgolj prikrivajo socrealisti-čno vsebino prireditve za dan mladosti. Ne štafetni palici je bil pomemben korak pri izmotavanju iz ideologizacije mladosti. Toda koliko časa je bilo potrebno zanj? Kdaj se bomo izkopali iz močvirja krize, če bomo za odpravo vsake take socialistične veselice potrebovali več let. Nam časa ne bo prej zmanjkalo? Primanjkuje znanja, sodobne opreme za proizvodnjo in raziskovanje, evropski trg nas izriva, ceste in sploh infrastruktura je katastrofalna, vlaki imajo večje zamude kot v Avstroogr-ski, grudimo vedno manj stanovanj, razviti svet nam uhaja, mi pa nismo sposobni vreči zvezne vlade, ki je dve leti svojo sposobnost dokazovala zgolj s tem, da je jemala tam, kje se je ustvarjalo in prelivala tja, kjer so najmanj ustvarili. Uravnilovka je v krvi sistema. Z njo se kupuje podložnike v delavskem razredu in birokratskem sloju ter zatira ■nanje in sposobnosti. Namesto odprte in argumentirane razprave o vseh teh problemih prevladuje v političnem in javnem življenju iskanje sovražnikov za vsako ceno, branijo se tabuji, vsaka kritika armade se razglaša za specialno vojno in kontrarevolucijo. Vojska postaja kriterij in vrednota patriotizma, prodajo orožja totalitarnim režimom razglašamo za miroljubno sodelovanje in prijateljsko pomoč neuvrščenim državam. Preganjajo novinarje, ki si drznejo pisati o privilegijih oblastnikov in preganjajo urednike, ki to objavljajo. Ne jokamo in žaujemo za tistim, kar je bilo. Žal nam je za vse tisto, kar bi lahko imeli glede na dane možnosti, pa tega nimamo zaradi ideoloških predsodkov, omejenosti in nesposobnosti celih generacij naših povojnih politikov. Zato ne igramo niti igre zmagovalca niti poraženca. Zgodovina oba pojma neusmiljeno izenačuje na raven zgodovinskih dejavnikov. Smili se mi tisti, ki tukaj išče eno samo resnico. V teh stvareh je namreč ni. Če zadevo povsem konkretiziramo, potem je resnic toliko, kot je v dogajanje vtka-nih človeških usod. Seveda obstaja tudi neka generalna zgodovinska sodba s stališča splošno etičnega, človeškega. Ta sodba se prebija skozi maske, potvar-janja, molk in laži obeh, zmagovalcev in premaganih in počasi postaja zgodovina, ki pa ne bo nikoli dokončna, kajti nemogoče je za nazaj zajeti vse, kar se je zgodilo ali vplivalo na to, da se nekaj sploh je zgodilo. Za zmagovalca bo težko tudi spoznanje, da svet, ki ga je ustvarjal, mnogokrat tudi s po-- vsem iskrenim namenom in prepričanjem, njegovim vnukom ne ustreza. Kolikor bolj se bo temu spoznanju upiral s čustvi in kolikor manj bo tukaj igral razum, toliko težje bo zanj na koncu srečanje z neizogibnim, s slovesom od ideje, za katero šele na koncu spoznaš, da je utopična in škodljiva. Lakiranje ne pomaga. Poplava besed, hvale in proslav ne more zastreti spoznanja o mi-lijardni dolarski zadolženosti, politični in ideološki blokadi, brezperspektivnosti v okviru obstoječega. Perspektiva ni ne na eni ne na drugi strani, kajti zgodovinsko sta obe ali premagani ali iztroše-ni. Zato je treba igrati novo igro. Novo igro z novim programom in novimi igralci. Pravico do tega imamo in če jo zatirajo, si jo je treba pač vzeti. Kolikor več odporov novemu bo, toliko slabše za nas vse skupai. Ob takih priložnostih, kot je mesec mladosti, je treba običajno zapisati tudi kaj lepega, veselega, optimističnega. Tokrat pa smo v situaciji, ko je edina svetla točka upanje, da vendarle že tako dolgo padamo, da mora biti dno blizu in da se kljub vsemu veča število tistih, ki so pripravljeni tvegati svoj čas in pogum v naporu, da se stanje spremeni. 9. STRAN (^I^SSJJ©IMCMLAS_ FRANCI ZAVRL ZGODBE IZ UREDNIKOVEGA DNEVNIKA RUŽA M. BARIČ KAKO SKUHATI GOLAŽ? ROMAN LAVTAR Z VROČIM SRCEM IN HLADNIM RAZUMOM BOJAN STARC VIDENJE MOJMIR OCVIRK MARGINALNOSTI SVETLOBO! JOŽEF ŠKOLČ PROCES NASTAJANJA NOVE POLITIČNOSTI MLADIH INGRID BAKŠE PROTI NADZOROVANJU IN KAZNOVANJU JAVNE BESEDE DUŠKO KOS ZA ZVEZO MLADIH SAMO LOZEJ „ NE, TOVARIŠ UČITEU... MIRAN LESJAK KONEC ENOTNE ZSMS? Šefu slovenskih komunistov Milanu Kučanu bržčas ne gre oporekati sposobnosti, da zna v času povišane politične temperature in prilagajoč se avditoriju, formulirati svoja mnenja in poglede po tisti maniri, po kateri je mogoče izrečeno interpretirati tako ali drugače. Različne razlage in dvoumljenja, kaj je Kučan v resnici povedal, je doživela tudi njegova ocena, izrečena na nedavnem mladinskem posvetu v Bohinju, da naj bi na demokratizacij ske procese v Sloveniji odločilno vplivala tako 13. kongres ZKS kot tudi kongres ZSMS v Krškem. Kakor so namreč posvetu prisostvujoči mladinski funkcionarji v povedanem prepoznali partijsko rehabilitacijo proslulega 12. kongresa ZSMS in celo identifikacijo z njim, tako je mogoče Kučanove besede razložiti tudi z mnenjem glavnega urednika »Mladine«, da se »Partija šlepa.« Če pa se Partija v resnici zmeraj »šlepa«, potem to v zadnjem času počne tako, da je v tem »šlepanju« prva. Vrstni red v naštevanju političnih spektaklov — kar kongresi prav gotovo so — namreč v jugoslovanski politični govorici nikakor ni nepomemben. Vsakomur po njegovem delu, toda bržkone je slovensko »perestrojko« bolj kot oba kongresa izsilila že pred njima oblikovana demokratična javnost. vsaj tam, do koder se je prebila, nujno, takoj, potrebovala še en kongres. Predlog seveda ni niti realen niti za mladinsko vodstvo sprejemljiv. Le-to ni kongresa sklicalo niti takrat, ko se je ob sporih o usodi štafete mladosti zdelo, da se bo mladinska organizacija razcepila. Prav štafetni spori iz lanskega leta pa še danes vplivajo na delo ZSMS. Zakaj naj bi bil potreben nov, izreden mladinski kongres in kakšne so posledice slovenskih mladinskih štafetnih bitk? pa se ji utegne zgoditi, da bo izgubila tudi kmečko mladino. Če danes partijski voditelji ugotavljajo, da njihovo »perestrojko« zavira predvsem nižje rangirana partijska birokracija po občinah, potem je mogoče za ZSMS ugotavljati prav nasprotno: vse bolj se zdi, da mladinsko vodstvo ne more več slediti svojim občinskim »bazam«, in da imajo torej opraviti s pervertirano politično avantgardnostjo. Misel Mladininega glavnega urednika bi torej morali razširiti: ne le, da se Partija šlepa, v demokratičnem vrenju, ki je v Sloveniji prisotno že tja od začetka osemdesetih, se morajo šlepati vse oficialne politične organizacije pri nas, torej tudi ZSMS. Kaj je pravzaprav mladinska organizacija storila na kongresu v Krškem? V svoje dokumente je zapisala (in jih tako politično legitimirala) vse tiste pobude in zahteve, ki so se v demokratični in strokovni javnosti (recimo obojim civilna družba) artikulirale že pred kongresom. Ta ugotovitev nikakor ne meri na to, da biomalovaževalastrokovni, intelektualni ali politični potencial mladinskih forumov. Ravno nasprotno! Vpisovanje družbenih zahtev v politične programe je ZSMS šele afirmiralo kot legitimno politično organizacijo (v kongresnih dokumentih se govori celo o fronti), reprezentanta dela Kardeljevih »ljudskih množic«. Nekaj podobnega je na nedavni konferenci poskušala storiti tudi slovenska Partija. Zdi pa se, da bi ZSMS, če želi ostati Z gotovostjo je mogoče zapisati, da od pokrškega poleta, ki je prvo leto dni buril jugoslovansko (politično) javnost, danes ni veliko ostalo. Medijska zvezda, kar je ZSMS prvo leto po kongresu prav gotovo bila, je pričela ugašati po tem, ko so mladinski forumi bolj ali manj zadovoljivo, z več ali manj uspeha in poguma kanalizirali v politični sistem vse atraktivne civilnodružbene pobude. Najbolj med njimi je odmevala zahteva po priznavanju ugovora vesti in uvedbi civilnega služenja vojaškega roka, jugoslovanski novinarji pa so se lepili tudi na zahteve po demokratizaciji Kazenskega zakona, odpravi sankcioniranja verbalnega delikta, legalizaciji stavke, uvajanju malih produkcijskih enot itd. Vse do problematične štafete mladosti, ki je razklala ZSMS in jo soočila s protištafet-no nastrojenim javnim mnenjem. Štafeta je v letu 1987 ostala, odločitev RK ZSMS za njo pa mladinski organizaciji sicer ni v celoti odtegnila javne podpore, je pa zasejala dvom v iskrenost njenega političnega programa. Namen razmišljanja o izrednem mladinskem kongresu potemtakem ni želja po uprizoritvi še enega političnega spektakla, ampak je poskus opozoriti na potrebo po redefiniciji mladinske organizacije, ki pa je lahko sprejeta (redefinicija namreč) le s pristankom kongresa. Povsem očitno je, da krška spakedran-ka, ki hkrati vidi ZSMS kot politično organizacijo in kot fronto, pelje ZSMS v slepo organizacijsko, programsko in vodstveno ulico. Tako kot je realno pričakovati, da se bodo ob relativno avtonomnih organizacijah študentov in kmetov prej ali slej pojavile mladinske sindikalno-politične organizacije ostalih socialnih slojev in interesnih skupin, je tudi realno pričakovati, da se bodo vse te organizacije želele prej ali slej tudi formalno in programsko osamosvojiti. Vsako prihodnje vodstvo pluralistično organizirane in diferencirane ZSMS mora prav zato že danes vzeti v zakup očitek, da se ne zavzema dovolj za interese svojih hčerovskih organizacij. Kmalu po danmladostniških zdrahah so se najbolj udarni mi-rovniki poslovili od prej tesnega sodelovanja z mladinskim vodstvom (le-temu so očitali, da se ni dovolj zavzemalo za priznavanje pravice do ugovora vesti), stavkovna pravila so bila sprejeta brez bistvenih mladinskih intervencij, krški ideologi so se porazgubili po očetovskih političnih forumih ali v JLA. Predsedstvo republiške konference ZSMS vodi danes — kot bi se izrazil sekretar mladinske skupščine — »globalno politiko«. Njen edini otipljivi učinek je padec predloga zakona o pedagoški službi, pri ustavni reformi in sistemskih zakonih pa se mladinska stališča utapljajo v brezplodnih razpravah ostalih političnih forumov. ZSMS so izpod kape ušli študentje ljubljanske Filozofske fakultete, prav kmalu z,fc>MS je tako očitno postala žrtev procesa, ki naj bi ga sama sprožila: kongresni pluralizem maje njene kongresne dokumente, kritika monopolne pozicije partije v političnem življenju, katere nasledek je zahteva po sestopu z oblasti, se mora soočati s porajajočo se kritiko njenega lastnega monopola v »mladinski politiki« in iz nje izvajajo-čega sestopanja. Če poleg tega ZSMS že dve leti po kongresu ne bo znala zaktualizirati svojega programa, se ji utegne pripetiti, da jo v programski privlačnosti prehiti celo Partija. Mladina pa zna danes najbrž povedati in ponuditi še kaj več od parole »socializem po meri človeka.« Toda »globalna politika« ima svoje zakonitosti. Ena od teh je: skrajšati jezik ob koncu mandata in se ozirati po novem (mandatu, se razume). ott^SScJJgJEKGLAS 10. STRAN M 0 J M i R OCVIRK MARGINALNOSTI SVETLOBO! Petek, 20. maja I9i Zadnje politične sezone so v Sloveniji lansirale novo politično zvezo: mladinsko organizacijo. Zapisani uvodni stavek je preslikava teorema, ki ga v svoji knjigi »Najlepša leta našega življenja« (Krt, 1988) postavi Marcel Štefančič, jr., ko se opredeljuje do filmskih zvezd. Filmska zvezda je le tisti igralec, ki igra glavno vlogo, igralec, ki v filmu ne umre... in prav to velja tudi za igralce v politični realnosti. Kadar se sprašujemo po perspektivah Mladinske organizacije, se sprašujemo po tem, kako zadržati in povečati njen sijaj. Zanesljivo to ni več mogoče s tisto osnovno nalogo, ki je ZSMS povzdignila v resnega političnega partnerja z doslednim zajema- njem v civilni družbi nastalih iniciativ. Njena osnovna naloga v naslednjem obdobju bo realizacija teh pobud, torej učinkovito nastopanje na mestih političnega odločanja. Ne da bi podcenjeval prizadevanja, ki smo jim priča po strukturnih organizacijskih spremembah ZSMS, lahko rečem, da so te spremembe le nujna sredstva, s katerimi bo mladinska organizacija dosegla organizacijsko učinkovitost. To pa je pogoj za uspešno zastopanje politično »marginalnih« slojev na že omenjenih mestih političnega odločanja. Mlada generacija je zaradi svojih bioloških razsežnosti v vseh političnih sistemih po definiciji I N G R I D BAKS PROTI NADZOROVANJU II KAZNOVANJU JAVNE BESEDI marginalizirana. Tu pa se krog ne zaključi. Kot marginalen sloj moramo namreč šteti praktično vse skupine, ki so nosilci civilne iniciative. Poslanstvo ZSMS je torej natanko v tem, da to »marginalno« politično strukturo zastopa v skupščini SR Slovenije. To pa bo mogoče le ob vzpostaviti takšnega sistema političnega odločanja, katerega centralno mesto odločanja bo postala skupščina. Poslanstvo ZSMS-ja ni torej več v prepoznavanju nekega interesa, ampak v političnem afirmiranju marginalnih političnih slojev! JOŽEF ŠKOLČ Svoboda tiska in drugih sredstev javnega obveščanja in javne besede nasploh je tisti predpogoj, ki šele omogoča vzpostavitev avtonomne javnosti, brez nje pa samostojna organizacija ZSM, kakor smo jo opredelili v kongresnih dokumentih iz Krškega in Novega mesta, ni mogoča. Tako je, po mojem mnenju, zavzemanje za spremembo Zakona o javnem obveščanju in s tem v zvezi spremembo kazenskega zakonika SFRJ in SRS v tistih členih, ki inkriminirajo javno besedo ena od najpomembnejših nalog vodje CIRZ-a. Mladi so potisnjeni na rob družbenega dogajanja, ta položaj pa se odslikava tudi skozi čas in pozornost, ki ga sredstva javnega obveščanja namenjajo mladim. V obdobju Gutenbergove galaksije, ko tisto, kar ni priobčeno v medijih v realnosti ne obstaja, je medijska prisotnost še kako pomembna. Preveč bi bilo, če bi pričakovali, da bodo obstoječi mediji, predvsem tisti monopolnega značaja (radio, televizija) namenili več prostora mladi generaciji kar sami od sebe, zato mislim, da je potrebno insistirati na: 1. Širitvi slišnosti Radia Študent in vzpostavitvi slovenske mreže bodočega mladinskega radia, kar bi omogočilo mladim pa tudi ZSMS sestop z marginalne pozicije, po drugi strani pa zagotovilo medij za sprotno informiranje in problematiziranje pomembnih tem. 2. Projektu ATV (mladinska lokalna televizija), kot tistemu projektu, ki bi nastopil kot konkurenčni sedanji »nacionalni« televiziji, ki ima trenutno v slovenskem prostoru absolutni monopol. Razbitje monopola in vzpostavljanje neke minimalne tržne konkurenčnosti je tudi pogoj za dvig kvalitete posredovanih informacij, ki trenutno ne dosegajo ravno zavidanja vredne ravni. Nenazadnje je ta projekt zelo pomemben tudi za pro- dor mladinske kulture, ki je % nes zapostavljena, odrinjena obrobje, čeprav bi si marsik^ zaslužila povsem drugačno & sto. 3. ! Ustanovitvi mladinskega ^ nika, ki bi izhajal na nekajst neh in bi omogočil bolj i^u poročanje o aktualnih dogod*0 Definiciji mladinskih medi] kot avtonomnih delov tTOt[ mladinske organizacije in sPf štovanju le-te, saj menim, a emancipacija mladinskih me* jev posredno vpliva tudi emancipacijo mladinske orga"-zacije. Kljub vzpostavitvi take mla^j ske informativne mreže me?11 u da so še kako potrebna tudi o činska mladinska inforniati^ glasila, zato se bom zavzerfl**, za nadaljnji razvoj mladins^ glasil v tistih sredinah, kjer ^ obstajajo in za ustanavljaj glasil tam, kjer bodo mladi za izrazili interes. PROCES NASTAJANJA NOVE POLITIČNOSTI MLADIH i. Ko je mladinska organizacija pred letom dni začela znova odkrivati za naše razmere »nove« prijeme v volilnih postopkih, ni bilo pričakovati, da utegnejo te novosti pomeniti učinkovit vzvod za izpeljavo na drugih ravneh. Že površna analiza bi pokazala, da je šlo bolj za spreminjanje videza, kot pa stvari pri korenu. To je postalo toliko bolj očitno pri kasnejših posnemovalcih. Temeljne zadrege — posrednosti volitev — pa se mladinska organizacija ni dotaknila tudi kasneje, ko je zaradi revolta dela organizacije spreminjala volilna pravila. V čem je torej zanka volitev v ZSMS? Gre za svojevrsten paradoks, ko je volilno telo Republiške konference ožje in dokaj neodvisno od spleta forumov, gibanj, iniciativ, posameznikov. ... ki tvorijo kompleksno podobo mladinske organizacije. Mladinska organizacija se ponaša z dokaj anarhičnim prepletom ne povsod dovolj učinkovite mreže v občinah in na univerzah in povsem formalnim kolektivnim članstvom DO-D, ter različnimi gibanji, projektnimi skupinami, avtonomnimi glasili in simpatizerji. Prepoznaven kolorit dajo organizaciji predvsem skupine, ki niso institucionalizirane v shemo odločanj v ZSMS. Predsedstvo bi torej moralo uživati podporo tudi teh »delov frontne mladinske organizacije«. Sedanji sistem pa pravico glasovanja podeljuje zgolj delegatom občinskih in univerzitetnih konferenc ter DO-D. V toliko je tudi široka kampanja lahko samo metanje peska v oči. Ob tem pisanju se mi poraja še drug močan pomislek, ki je bolj formalne narave. Programske smernice iz diskusij organizacije so začrtane tako v kongresnih dokumentih, kot tudi rezultira-jo, ki o različnih problemih potekajo v kvalificiranih telesih. Naj zveni staromodno, toda od kandidatov je pričakovati, da na te dokumente pristajajo. V nasprotnem primeru pa volitve lahko dobe povsem drugačno razsežnost in celo pomenijo suspenz programskih dokumentov. II. Mladinska organizacija že dlje časa nastopa z maksimo, da so vsi družbeni problemi tudi in predvsem problemi mlade generacije. Kot vse druge družbene sile, ki se ubadajo z razreševanjem nakopičenih protislovij, mora tudi ZSMS meriti na zastavitev strategije kompleksnega družbenega razvoja in v tej smeri potrebnih sprememb. Ta strategija bi morala prevrednotiti tako družbene vrednote, kot tudi sfero politike in seveda gospodarski ustroj. Učinkovitost namreč zavisi od preobrazbe vseh treh naštetih elementov, ter seveda njihovega skladnega delovanja. Vprašanja tehnološkega razvoja, gospodarske preureditve družbe, političnih in kulturnih pravic in svoboščin, identitete in dignitete narodov, posameznikov in skupin tvorijo za mladinsko organizacijo zavezujoč korpus vprašanj. ZSMS pri tem ne sme delati razlike med problemi, ki so bili izpostavljeni na njenih organih in pobudami, ki jih nanjo naslavljajo skupine in posamezniki. Ta vprašanja, četudi včasih protislovna, izžarevajo skupen strah in stisko pred vse večjim zaostajanjem Slovenije in Jugoslavije za Evropo in razvitim svetom. Vse te iniciative velja obravnavati kot tisto pozitivno energijo, ki se noče sprijazniti s tako prihodnostjo, kot je že danes in tukaj, temveč si prizadeva za deblokiranje in sproščanje individualnih in kolektivnih sil, ki se orientirajo v tretje tisočletje. Preobrazba v to sodobno informacijsko razvito družbo pa me terja zgolj gospodarsko učinkovitega sistema, temveč tudi najširšo demokratičnost celotne družbe in učinkovito državo. Oblikovanje tovrstnih odločitev pa zahteva temeljit premislek. ZSMS se bo zato morala v večji meri naslanjati na izvedenska mnenja iz ekspertnih skupin. Z metodo opiranja na znanje širšega kroga ljudi se bodo z mrtve točke lahko premaknile tudi številne, v ZSMS že sprožene pobude. Organizacija se mora bolj usposobiti tudi za formuliranje lastnih alternativnih predlogov ob posameznih spornih zadevah. Številnih pobud, s katerimi se ukvarja ZSMS, največkrat ni moč razrešiti niti znotraj organizacije, niti znotraj mlade generacije. Razpoložljive sile je zato potrebno usmeriti predvsem v tri smeri delovanja: — Pobude je' potrebno najprej spraviti na mesto političnega odločanja (skupščine, DPO. . .), jih utemeljevati, dopolnjevati in odločno vztrajati na njihovem razreševanju. — Razrešitev pobud dobiva navadno vsejugoslovansko razsež nost, zato je potrebno vselej in povsod iskati pristaše in zaveznike. Mladinska organizacija bo očitno morala v ostalih republikah in pokrajinah vzpostaviti takšno mrežo odnosov, ki bodo zagotavljali sproten pretok kvalitetnih informacij. Potrebno bo oblikovati razumljiv in prepričljiv jezik, pa tudi diferencirano govorico za različna družbena okolja. Vsaj delno obvladovanje jugoslovanskega prostora bi pomenilo nesluten prihranek družbene energije. — V splošni ambiciji postati sodobna evropska država, ZSMS ne more čakati državne odločitve o takšni ali drugačni integraciji v evropski prostor. V tem prostoru mora vzdrževati že znane povezave ter iskati nove, ne glede na to, ali so institucionalne ali neformalne narave. V evropskih duhovnih in kulturno-gospodarskih tokovih mora mladinska organizacija iskati navdih, zavezništva in potrditev svojih idej. Podpirati mora vsestranske povezave, pretok kulture, znanje in ljudi, skratka vsega, kar nas približuje pluralistični in odprti Evropi brez meja. III. Mladinska organizacija se nahaja v precepu pričakovanj najrazličnejših nosilcev »prenove«na eni ter amorfni organiziranosti in slabi učinkovitosti na drugi strani. ZSMS se je večkrat izkazala kot nezadosten medij artikulacije in posredovanja različnih interesov. Slabi propustnosti idej v veliki meri botruje že sama zgradba v ogranizaciji. To togost in nepropustnost strukture dodatno cementira vsestranska navezanost na druge DPO, finančna nesamostojnost in tudi močno negativna kadrovska selekcija. Navkljub naštetim slabostim pa se je potrebno zavedati, da med DPO ravno mladinska organizacija beleži nek presežek, ki ga je dosegla z odpiranjem prostora najrazličnejšim pobudam in postala tudi njihov glasnik in zagovornik. Odmevnost teh pobud je organizaciji že sedaj dala redko vsejugoslovansko razsežnost politične organizacije. To je dejstvo, ki doslej ni bilo zadosti upoštevano in eksploatirano. V zaprtosti in ekskluzivnosti jugoslovanskega sistema ZSMS ostaja le v poziciji nekakšne čakalnice, v kateri se gnete in utruja vse več različnih idej. Ostaja grenak priokus, da so vsa vrata, ki vodijo v prostore odločanja skrbno priškrnjena. Če za hip odmislim problem družbene učinkovitosti ZSMS, ostaja nerazrešeno eno osrednjih vprašanj mladinske organizacije - njena lastna ekskluziv-nost, edinost. V zadnjem obdobju se izostruje prav vprašanje samostojnosti in učinkovitosti občega oziroma splošnega organiziranja interesov mladih. Preobrazbo mladinske organizacije bo potrebno graditi na zametkih tistih metod in načinov organiziranja, pobud, ki še sedaj vnašajo svežino in dajejo organizaciji polnokrvnost. Gre predvsem za dve prvini: - Proces nastajanja nove, v konkretne probleme usmerjene, političnosti mladih in na to vezano porajanje najrazličnejših projektnih skupin. — Takšna metoda dela ZSMS, ki bi ji na kratko lahko rekli zagotavljanje prostora politične artikulacije. Menim, da je potrebno organizacijo nenehno evalvirati na tistih elementih in rešitvah, ki zlago-ma lahko postanejo tradicija ter s tem prihraniti prepotrebno energijo, ki jo trošimo v neprestanem revolucionarnem rušenju in iskanju perfektnih, vse-presegajočih rešitev. Sedanje nastajanje novih avtonomnih oblik organiziranja študentov, kmetske populacije in razumništva pomeni enega realnih nastavkov reorganizacije mladinske organizacije. Nezadovoljstva in spontanosti ne gre zavirati, posebej ne tam, kjer je bila ZSMS slabo učinkovita. Druga prvina, na osnovi katere bi bilo moč razvijati mladinsko organizacijo je utemeljena v zaupanju, ki si ga je ZSMS pridobila v dosedanjih družbenih bojih. Bila je namreč tista druž-beno-politična organizacija, ki je dejansko razširila prostor političnega delovanja. V prerazdelitvi političnega prostora, je ZSMS tista, skozi katero naj bi se artikuliral in afirmiral interes mlade generacije. Paradoks je v dejstvu, da imamo na eni strani vrsto najrazličnejših, tudi protislovnih interesov, na drugi pa le relativno homogeno organizacijo brez sleherne relevantne konkurence. Vodstvo organizacije bi zato ne smelo nastopiti zgolj kot nosilec nekega pozitivnega programa, marveč tudi kot garant avtonomije političnega prostora, v katerem bo močno formulirati različne programe. Ali drugače povedano, če ZSMS dejansko želi biti reprezentant mlade generacije je to lahko le pod pogojem, da zagotavlja prostor političnega pluralizma vsem skupinam in programom. V tako zastavljeni organizaciji bo potrebno problematizirati način odločanja in v njegovem okviru predvsem odnos večine in manjšine. Vprašanje manjšine in ohranjanje njene identitete postaja osrednje vprašanje organizacij, ki se hočejo med demokratične. J Vsa ta razmišljanja o preobf3^ ZSMS seveda ne odvezuje]0^ takojšnje in temeljite va7$:^ o dometu in alternativah org ziranja političnega pluraliz111 naši družbi. Ko smo torej pri volitvah je ^. membno izbrati tako vodstvo^ bo zmoglo »več žlahtnega Pr, matizma« in bo sposobno sp 1 inovirati programske in org ^ zacijske rešitve. Potrebno ^ razviti metode dela, ki bodo o ^ kovale ravnanje posamezni in avtonomnih skupin v ko ^ rativno. Na medsebojni strp_ sti in sodelovanju oblikovan . stem vrednot bi bilo seveda r trebno uveljavljati tudi v dn«S segmentih družbenega u/s^0v Iz primerjalnih analiz učin* ; tosti različnih družb je vse očitno, da najboljših rezulta ne dosegajo niti na individua mu zasnovani sistemi, niti *j ki črpajo iz enakosti in ko 1 ^ vizma, ampak predvsem mi, ki se napajajo ob vredn strpnosti in sodelovanja Tako postavljena organiz* verjetno lahko pomeni e ' vzrokov deblokade zavrtih &j benih potencialov, brez ka j. ne bo mogoče izvesti konkr^ soprememb na bolje. ,V- t Če torej kanimo utrjevati ^j- cept pobudam in polifono ^ šene organizacije bo ZSM& jp rala prevzeti načela, ki °r Q\t veljajo širše, v demokrati0^: pluralistično ustrojenih .0jf odpr bah. Zaradi dosledne i reorganizacije seveda ni P° reA[ živeti v nenehnem strahu P JJjjj i. provokacijami in raznin^jjffl Prav »provokacija« je ^ učinkoviti detonat, ob k3..^ razumna in trezna rea..acijfi utrjuje odmevnost organi* cj; V tako koncipirani organi ^ mora biti predsednikovanj ^'1 sem zapisal že lani, P° a$pfJ strpnemu m pozornemu f Ji1 vijanju, ter potrpežljive"^^ govarjanju. Odločanje je P no izgrajevati na kulturi ^\ varjanja, se pruvi nata jf prepoznavanja, razlikov*^ f sporazumevanja prezentiranja je torej kočutno prisluhniti en«* Problem ^ irx Kocumo prisiunruu ra pf^j idejam in jih tudi nav/vj" ^ p] stavljati kot različne, ^ A0fj sogla^e S* V pak mora pi isluhniti v ''''"jr*''' rogenim resnicam i" J'"1 jfi ti kot svojo pomembno j meljno razsežnost. O o0y mora znotraj te raz ((,tK1 skali sta i.....n skllpIlž;tj0 I.t dogovarjali način stavljati biti dosleden v ^ _ vorjenih st\ areh ZSMS biti rezervirana le za resnic^ skupnega nastopanja- rt*3 , Znotraj tako postavlj*''^ ti9tj..,, zacije predsednik ni v>\ a\fl° f reprezentira enotno mV^v^j, orgamzai ijo temveč P prezenti) a ■. so to bog* 1 kost p- s- . del r9 L v Da ne bo pomote; ( s liani v.ll m IV r»/-d«,|Kwidew1? pisal i/ lanskoletnega^** Menim, da gre za »e vantno pisanje. Petek. 20. mia 1388 ROMAN L A V T A R Z VROČIM SRCEM IN S HLADNIM RAZUMOM d/MM/ 11. STRAN GLAS Prva polovica osemdesetih let je bila čas odpiranja številnih pobud za vzpostavitev razmer, v katerih je možen boj za demo-kratičnejšo družbo. Zahteve, kot so ukinitev smrtne kazni in verbalnega delikta, civilno služeče, svoboda tiska, vzpostavitev avtonomne javnosti, pravica do stavke ter neposredne volitve, se vedno niso uzakonjene. Zato mora biti njihova uresničitev glavna naloga ZSMS v obdobju, ki prihaja. II. Nobena politična skupina ali organizacija nima pravice do monopola nad resnico. Zato je potrebno nenehno potrjevati princip frontnosti ZSMS, kajti prav Pluralizem interesov in idej, ne glede na predznak, ki ga nosijo, Je bistvo obstoja ZSMS. III. Kongresa v Novem mestu in v Krškem za ZSMS pomenita zasuk od mladinskih problemov k družbenim, od klasične skojev-ske k samostojni organizaciji. Sta prelomni točki v procesu uveljavljanja ZSMS kot enakopravnega družbenega in političnega subjekta ter hkrati izraz nove političnosti mladih. Obdobje po kongresu v Krškem pa je odprlo nove probleme, saj je po eni strani skozi nova družbena gibanja in druge oblike delova- nja aktiviralo večje število mladih, po drugi strani pa organizacija te obilne energije ni bila več zmožna absorbirati in posredovati v politični prostor. Rešitev tega protislovja je življenjskega pomena za nadaljnje funkcioniranje ZSMS. IV. Klasična politična organiziranost ZSMS ne zadošča več potrebam in interesom mladih, zato bo treba najti pravo razmerje med teritorialnim organiziranjem ter med interesnimi, stanovskimi in drugimi oblikami združevanja. Odpreti je potrebno nove poti prenašanja civilnih pobud v politično sfero in hkrati pobudnikom le-teh omogočiti, da sodelujejo pri njihovem uresničevanju. Ni dovolj, če organe ZSMS proglasimo za politični servis mladih, potrebno je ustvariti pogoje za njihovo neposredno udeležbo pri odločanju. Skratka, ZSMS si ne sme dovoliti, da požre nova družbena gibanja ali da zveza mladih kmetov postane zgolj privesek mladinski politični nomenklaturi. Takšne okoliščine zahtevajo v prvi vrsti nekatere strokovno in politično pretehtane organizacijske spremembe, prerazdelitev delegatskih mest v konferenci ter temu ustrezne spremembe v volilnih postopkih. Tako kot se mora ZSMS odpirati navznoter, tako se mora odpirati tudi navzven. To ne pomeni izgubiti samostojnosti in avtonomnosti pri odločitvah, pač pa pomeni povezati se z vsemi naprednimi silami v družbi. Ob vsakokratnih konkretnih družbenih vprašanjih mora ZSMS iskati zaveznike, saj problemi, ki jih odpiramo mladi, še zdaleč niso samo mladinski. Poti za tovrstna iskanja sta dve: Socialistična zveza in skupščina. VI. Vstop v jugoslovanski politični prostor je za ZSMS možen s konkretnimi projekti vezanimi ne le na organe konference ZSMS, pač pa tudi na posamezne republiške in pokrajinske konference. Utrujajoče ideologi-ziranje ne daje rezultatov, hkrati pa zahteva ogromno energije. To seveda ne pomeni odstop od osnovnih principov delovanja ZSMS, temveč iskanje vseh tistih mladih, ki jim je koncept razvoja, za katerega se zavzemamo, blizu. Hkrati je potrebno rederinirati Konferenco ZSMS v organ, ki ne stoji nad republiškimi in pokrajinskimi, pač pa vsakič znova išče konsenz. Temu ustrezno je potrebno spremeniti glasovalni sistem in prenoviti volilne mehanizme za najodgovornejše funkcije. Ker sem pristal na kandidaturo za dotično mesto predsednika, je prav, da predstavim svoje videnje. Se prej pa se oproščam, ker besedila nisem utegnil natipkati, kar je posledica drugih obveznosti in kratkega roka. Moje videnje za delo predsednika komisije za SLO in DS pa je na kratko sledeče: — zadnje čase smo priča mnogih razprav o JLA, sistemu in koncepciji SLO in DS v Jugoslaviji in Sloveniji, mnogo neargumentiranih napadov na vse, kar je v zvezi z vojsko. Moje mnenje je, da je do vsega tega prišlo zato, ker so posamezniki in skupine sploh premalo obveščeni o vsebini, zasnovi in konceptu SLO, saj smo tudi mi, ki delujemo na tem področju »malce« zaspali. Zato si kot nujno zamišljam to, da na RK ZSMS preko komisije za SLO preidemo na aktivno delovanje z namenom, da se popularizira, pojasnjuje, skratka, da se vedenje o tej vroči problematiki razširi med slovensko mladino in mogoče tudi širše. Seveda pa je potrebno upoštevati tudi resnične in kritične pripombe, ki jih je potrebno s skupnimi močmi razrešiti. BOJAN S T A R C VIDENJE za mesto predsednika komisije za SLO in DS na RK ZSMS v Ljubljani — pri svojem delu bo morala komisija upoštevati tudi vsa sedanja (in tudi bodoča) družbena gibanja in skupine, sprejela njihova vprašanja in pobude, ter skušala na njih tudi odgovoriti. Skratka, komisija mora biti aktualna, slediti mora družbenim tokovom, ki se med nami porajajo. Te moramo resno in z vso odgovornostjo pretehtati ter sprejeti tiste, ki kvalitativno pot v skupni cilj — podružbljanje naše obrambe. — sodelovanje z oboroženimi silami na teritoriju Slovenije tako na športnem, kulturnem in na vseh ostalih področjih, tako da naše delo in republiko, predstavimo čim večji populaciji vojakov, ki prihajajo iz drugih predelov Jugoslavije in služijo vojaški rok v Sloveniji. — organizacija in pomoč pri organizaciji raznoraznih oblik de- lovanja na področju SLO v Sloveniji (tu so mišljena tekmovanja dijakov in osnovnošolcev v orientacijskih pohodih, prvi pomoči, varnosti v prometu...) — sodelovanje pri preprečevanju širjenja »kuge 20. stoletja« z ostalimi subjekti našega življenja; pomoč pri širjenju raznoraznih aktivnosti s tem ciljem — obvezno sodelovati z našimi bodočimi obramboslovci na katedri za obramboslovje FSPN ter s slovenskimi mladinci — gojenci vojaških akademij po Jugoslaviji To je moje skromno videnje dela komisije za SLO in DS. Delo le-te je zelo odgovorno in šele v bodočnosti se bo pravilnost delovanja pokazala in operacionalizirala; zahteve družbe in okolja pa so vsak dan večje. Idej je še, o njih pa kdaj pozneje. Franci zavrl zgodbe iz urednikovega dnevnika RUŽA M. RARIĆ KAKO SKUHATI GOLAŽ? Gospodinje najverjetneje zelo dobro poznajo recepte, s pomočjo katerih se kuhajo (seveda!) najboljši golaži na svetu. Žal pa imamo tudi gospodinje, ki se sicer drugače imenujejo, kuhajo pa golaže in to take, da se sposoben človek naslaja ob njihovem vonju in sestavinah. EQen trenutno najbolj znanih Slovencev, odgovorni urednik Mladine Franci Zavrl, n'k. Novico je uradno potrdil in nam odstopil odlomek... Je pred pol leta sem verjel, da Se zaradi svojega uredniškega dela ne morem znajti na sodišču. Vedno sem delal v prepričaju, da spoštujem pozitivno zakonodajo in da svoje delo opravljam v skladu s profesionalni-mi in etičnimi normami. Pa sem Se kljub tem znašel na sodišču. Zakaj'! Prav gotovo ne zato, ker bi opustil kakšno od načel, po katerih sem se kot odgovorni urednik Mladine ravnal. Prej zato, ker so se spremenile okoliščine, v katerih je do nedavnega »nesporno« uredniško delo počasi Postajalo jugoslovanski »prođem št. l«. Kakšne so te spre-menjene okoliščine? predstavljajte si, da nekega ju-lra pridete v službo in se hočete ^sesti za svojo mizo ter začeti z zf0rn.. Kar ugledate, da je vaše "\esto zasedeno! A ni ga zasedel ec»en od sodelavcev, temveč ne; ^javljotu vojaški preiskovalni *°dnik iz Beograda. Potem ko se am predstavi, vam skrivnostni obiskovalec začne še groziti z ^Porom, od vas zahteva, da Podpišete izjavo, s katero se ne [norete strinjati, za nameček pa am noče izročiti dokumenta, na PPojagi katerega vas zaslišuje. končno izveste, da se še ved ,° nahajate na uredništvu Mla »ne in ne v kakšni U'poglavi, ajamete sapo in pokličete svo u 8a.odvetnika. Tega morate kot Jadnik Mladine imeti vedno Pr» roki«. Odvetnik vas poduči, D ,nisU> dolžni odgovarjati, niti ^Opisovati lažnih in vsiljenih v^av- da vojaški »preiskovalec« SlpJftn0 111 Pristojen za zadevo in nJi.Pa kar trmasto vztraja grozi, skratka trobi svojo, če-fc, r s,> uradno reče. da »ima Svoje poglede«. J^edstavljajte si še, da si opisa ga dogodka nisem Izmislil, ^rnveč se je zares zgodil. Kak n* misli se vam utrnejo? Da ne revolucijo, žaljive primerjave Mladine z nacističnim tiskom itn. Sem spadajo tudi igrice, katerih glavni akter je bil Miloš Bakič, zvezni javni tožilec. Poglejte: najprej sem prejel obtožni predlog po členu 157 KZ SFRJ, za katerega ni bilo nikoli razjasnjeno, po čigavem navodilu je bil izdan. Zdaj mi je sojeno po spremenjenem predlogu, medtem "pa je bil oblikovan ponovni predlog po členu 157... Rekel bi torej, da je s to državo nekaj hudo narobe, da je sploh lahko prišlo do okoliščin, ki sem jih opisal. O tem, kaj je narobe, se tako ali drugače neprestano piše in govori. Zato bom name- kot smo neuradno zvedeli, piše dnev- sto nove kritike in novih receptov, za katere nisem kvalificran rajši ostal na področju, ki ga poznam in se vprašal, kako naprej z Mladino? Kako? Nič bolj preprostega: mi se bomo še naprej obnašali, kot da imamo pri nas demokracijo, zahtevali bomo resno politiko, podpirali uspešno gospodarstvo in vsem, ki se iz takih ali drugačnih vzrokov obnašali kot užaljeni otroci, ponujali roko sprave in zavezništva. Kaj pa bomo dobili od njih? Nove »spremenjene okoliščine«, sodne procese, žaljive obtožbe, argumente moči ali po domače-batine? Gospodinje najverjetneje zelo dobro poznajo recepte, s pomočjo katerih se kuhajo (seveda!) najboljši golaži na svetu. Žal pa imamo tudi gospodinje, ki se sicer drugače imenujejo, kuhajo pa golaže in to take, da se spodoben človek naslaja ob njihovem vonju in sestavinah. Najbolj znana mešanica, ki nam prihaja na jedilnik v prihajajočem času kislih kumaric, je nedvomno zaplet okoli novega vodstva RK ZSMS. Kakor pred letom dni, se je zataknilo pri programih, kajti nenadoma (?) so se v že očitno dogovorjene kadrovske spremembe vmešali popolni outsiderji z Janezom Janšo na čelu. Ta kandidira za predsednika RK, podpira pa ga okoli 30 mladcev in mladenk, ki se v grobem ali pa popolnoma strinjajo z njegovim programom. Sicer je že res, vsaj tako trdijo ljubljanske čenče, da Janša hoče svoj politični come back. Spomnimo se namreč le nekaj let nazaj, ko je zaradi smešne (vendar smešne šele danes!) aferice Janša dobil brco v rit s strani takratne oficialne politike, in to ne samo mladinske. Res je tudi to, da se na »njegovi« listi pojavljajo določena imena, ki pa naj mi to nekateri zameri- jo ali ne, imajo za seboj že cel kup predvsem mladinskih političnih polomij, vendar olika je olika, zato se ne bom spuščala v te subtilne podrobnost. Vendar kakorkoli že obrnemo, dejstvo je, da je skupina podpisnikov »Janševega« programa ponudila nekaj novega; seveda če smo pripravljeni pozabiti določena sedemdeseta leta, potem je ta program nekaj novega. Časi so se žal obrnili tako, da NSK ni edini retrogardist na Slovenskem. Vse več retro & gardistov je med mladinskimi funkcionarji, ki so prisiljeni ponujati »svoji bazi« tisto, kar smo želeli potisniti iz zgodovinskega spomina. No, vendar božji mlini meljejo počasi in učinkovito, zato ni slu- čaj, da je linija Janeza Janša dobesedno izvisela na »predkongresnih« bojih. Z njegove liste sta bila, morda se motim, vendar mislim, da se ne, samo dva ponujena moža uvrščena na listo tistih, ki se bodo v naslednjih tednih prizadevali za stolčke na profesionalnih funkcijah. Odmevi so že tukaj — ljubljanski in mariborski Uk se je seveda zaradi takega ravnanja pritožil, vendar menim, da vse skupaj ne bo doživelo večjega pomena. Zakaj? Znano je, da je komisija, ki je odločala o predlogih, odločala — sama zase. Ja, tako je bilo, sami sebe so postavili na listo strelcev in brezkomproni-sno izključili vse tiste, ki so se jim zdeli iz teh ali onih razlogov neprimerni za tovrstna dela in naloge. ziv —v. v pravni državi, kajpak, <*a se je vojska začela vmešavati , civilno sfi ;ro, da po Sloveniji *rožijo »terenci« iz Beograda, ki e utegnejo celo požvižgati na J*SeSa odvetnika in vas sredi °elega dne zapreti, ne meneč M *a vaše pravice in svoboščine, ^akšen je videti del spremenje J'n okoliščin, v katerih se je našlo urednikovo delo sredi le j^nje pomladi. A ne le takšno dern končno spadajo vsa obkla anJa s specialno vojno, kontra Kakor sem že prej rekla, niso bila vse imena z zavrnjene liste ravno bleščeča, kar pomeni, da bi tudi jaz, seveda, če bi imela to možnost, glasovala proti nekaterim. Vendar pa je res tudi to, da tudi med tistimi, ki so seda uradno na listi, najdemo neka bleščečih cvetk, še celo več, na demo ljudi, ki se razglašajo z bolj izobražene, kot to so (npr neki absolvent FSPN, ki je resnici ponavljalec tretjega 1 tnika na tej isti fakulteti) in te nedvomno ne gre šteti za tisk sko napako. Moralni razlogi > kaj odpadejo, ostane samo vprašanje principa, načela. Kaj pomeni, da je kadrovska 1 misija skoraj v celoti zavrn Janševo listo? Po eni strani n> vomno to, da je Janša še ved persona non grata v današ politični sceni. Vendar je za t«, še »globlji« razlog. Gre nami za to, da so neoficialni in r predvidljivi programi z rav takšnimi ljudmi še vedno pi izjema kot pravilo in da jim že v samem začetku odvze možnost za kakršenkoli pred In ker je to tako, bodo tudi leti nje volitve za funkcije v I-ZSMS dobile prizvok farse, ka ponavljale bodo zgodbo »najb demokratičnih volitev v pov nem času« (UK ZSMS Ljubljai lani!) in še bolj znano prigodo ( volitvah duela Stanovnik-Mt ko. Kaj storiti torej? Predvsem nfc kajti le to se da storiti,, v podot nih situacijah. Očitno so diskva lifikacije že opravljene, diskvalifikacije, na katere javnost nima vpliva. In ker delegati nikakor ne bodo ignorirali takšnih volitev, nam ostane samo še upanje, da bo prihodnja postava RK-ja razumela nekatere stvari in v svoje vrste čez dve leti spustila tudi takšne ljudi s takšnimi programi, ki morda niso najbolj izvirni ali najbolj zaželeni, so pa zato drugačni. GLAS 12. STRAN DUŠKO KOS j//a/t/ Petek20. maja 1988 ZA ZVEZO MLADIH — ustvarjalko novega v demokratičnem konfliktu SAMO LOZE) , TOVARIŠ UČITELJ... Kot volilec bi iskal v programski predstavitvi kandidata odgovore na tri vprašanja: zakaj kandidira, kaj so njegovi glavni cilji in kako se bo lotil njihovega uresničevanja. ZAKAJ? Spopad med vsemi nami, ki se zavzemamo za modernizacijo in demokratizacijo vseh delov družbe in tistimi družbenimi silami, ki hočejo celotno družbo vkalupiti v preživele, neučinkovite in avtoritarne realistične modele, je očiten v vsej svoji ostrini. ZSMS mora s svojimi cilji, inventivnimi metodami, z energijo in znanjem članstva, z neobremenjenostjo s preteklostjo in s svojo družbeno in delom politične moči še več prispevati v boju za prevlado demokratične alternative. Pri tem si, glede na dosedanjo vpetost v delo ZSMS, na politični angažma in osebno opredeljenost za demokratično alternativo, želim sodelovati. V tem vidim največ možnosti za uveljavitev tudi svojih stališč, pa tudi najučinkovitejše premagovanje strahu, ki me obide ob misli, kako bi zmagovitevčera š-nje recepture uničile mojo in našo sedanjost in prihodnost. KAJ? Temeljni okvir delovanja v ZSMS je uresničevanje usmeritev in stališč 12. kongresa, ki pa smo mu lahko zvesti le tako, da ga sproti posodabljamo in širimo z odgovori na nove družbene izzive. Toda ne zaradi praznih obljub, marveč zato, da se ve, za čim stojim, da se bo dalo vsako moje dejanje, vsak nastop primerjati in preverjati z njimi, zato menim, da moram nakazati temeljne cilje, za katere se bom boril. Le preverljivi funkcionarji so tudi odstavijivi. Tržna ekonomija s trgom kapitala in delovne sile, predstruktu-riranim in moderniziranim gospodarstvom in družbenimi dejavnostmi, s pluralizmom lastnin in oblik združevanja dela in sredstev, z deregulacijo in samostojno vstopajočimi in izstopajočimi konkurenčnimi gospodarskimi subjekti, s sprostitvijo potencialov (od idej do deviznih sredstev) in spodbujanjem sa-moorganiziranja občanov, s kmetijsko reformo, z odprtostjo, še posebej v sodobno, povezano Evropo, je prvi tak cilj. K njemu sodi seveda aktivna politika zaposlovanja, zlasti v malih DO, učinkovita socialna politika in ekološka sanacija ter preprečevanje nadaljnjega onesnaževanja okolja. Drugi cilj je pravna država v najširšem smislu: natančno opredeljene meje pooblastil njenih organov, pravno zagotovljen in zaščiten nadzor javnosti nad njihovim delom, neodvisno sodstvo, jasne in določene pravne norme, ustavno zavarovane vse mednarodno priznane pravice človeka in državljana. In v kateri se bo to tudi uresničevalo: tako, da bodo državljani enaki pred zakonom in bo tistega, ki žali funkcionarja, tožil v zasebni tožbi le-ta sem, ne pa tožilec po dolžnosti; da nihče ne bo mogel ' Pn'd starši in ru/.nimi "urni/.i • Prav zaradi vseh teh njihovih prizadevanj, ki so mogoče postale kar preveč zahtevna, so se kranjski borci odločili, da se vsem tem tovarišicam in tovan šem z 9 osnovnih in 2 srednjih šol, ki se največ ukvarjajo z otroki prav pri proslavah, pohodih, jih uče likovnega upodablja- 0rnisk —»mi in drugimi organi-ljuJami in društvi, ki jih uče &rav dor°ovino, ceniti žrtve, če-skun ™§khn dušam zdi vse '.ei.?aJ bolj pravljica, kot trda, Si,rOSna resničnost. Toda, ko vseh Velik». jim bo prav zaradi W\tGn Proslav, pohodov, šop-1*- lravniškib cvetu ki jih DO vrftk danli K/ob0ve- ta resnica JerUsk» Zja- vsak dun bolj ži-JSka "> resni*«. J modro jamo na otoku Biševo. Fanika Pagon, OŠ Helene Puhar Kranj: »Saj delavke v prosveti nismo tako v ozadju, pozabljene, toda toliko je pri nas drobnega dela, ki ga nihče ne vidi. Kaj vse zahteva 15 minut nastopa učencev! V učnem načrtu je za te stvari odmerjenega malo časa, če hočeš narediti dobro, ti ga priprave vzamejo veliko več. Kdor je kdaj videl naše proslave - redno ob praznikih obiščemo Gorenjska oblačila in Zavarovalnico Triglav -lahko pove, da so dostojne, kvalitetne, posebno še, ker nasi otroci niso navadni, zdravi otroci. Pevski zbor, ki ga vodi Vinko Šorli, bi lahko postavil ob bok vsakemu drugemu zboru. Prijeten občutek imam, ko vem, da sem v delovni skupini, kjer se vsak od nas prizadeva, da iz otrok, ki potrebujejo več ljubezni in pozornosti kot drugi otroci, ko so v ozadju še hudi socialni problemi, naredimo kar največ. Tale izlet, ki nam ga je pripravil Občinski odbor zveze borcev, se mi zdi vreden več, kot marsikatera medalja, meni osebno pa kot nagrada za 36 let dela z otroki.« Miru Pustavrh, pomočnica ravnatelja OŠ Janka in Stanka Mlakarja, Šenčur: »Solni ki smo vajeni, da se nam samo nalaga, to in to je treba narediti. Če je dobro narejeno, ne rečejo nič, če je slabo, kritizirajo. Tole, kar so nam pripravili kranjski borci, je pa proti vsem pričakovanjem. Žal ni danes tu tovarišice, ki ima največ opraviti pri proslavah in skrbi za številne spomenike v Šenčurju in v okolici, moram pa izreči borcem vso zahvalo, da so se nas takole spomnili.« Milena Dolenc, podružnična šola Lucijan Seljak Podblica: »Silno vesela sem), ,da sem bila povabljena na ta-iz-let, da se niso spomnili le to-varišic z matičnih šol, temveč tudi nas, obrobnih, podružničnih. Petnajst let že učim v Podblici, sama sem za pripravo vsega in ni proslave, obletnice, da ne bi s svojim majhnim številom otrok pripravila kulturnega programa. Kar pet spominskih znamenj iz narodnoosvobodilne borbe imamo na našem terenu, nobenega ne pozabimo. Taka pozornost ti da novih moči, nove volje za delo z otroki, kar se bo brez dvoma pokazalo tudi pri kvaliteti kulturnih programov v prihodnje.« Mara Crnilec, pomočnica ravnatelja OŠ France Prešeren Kranj: »Doslej česa podobnega prosvetni delavci še nismo doživeli. Še preproste besede zahvale redkokdaj slišimo, kaj še, da bi nas kdo za naše delo kam povabil. Zato se iz vsega srca zahvaljujemo tovarišem, ki so prišli na idejo in nas povabili s seboj na Vis. Tu smo preživeli nepozabne dneve. Prepričana sem, da bo za organizacijo proslav, pohodov, športnih manifestacij in podobnega v nas zdaj še več volje. Pravkar pri Občinskem odboru zveze borcev pripravljamo poseben odbor za koordiniranje dela med šolami in občinskim odborom, ki bo sestavljen iz učiteljev s posameznih šol in borcev. Pritegnili bomo tudi srednje šole.« ŠPORT Pl REKREACIJA (^mss^raiHTca-AS 14. stran Petec, 20. maja 1988 8 Nataša Mitič, trenerka mladih škofjeloških košarkaric Dekleta je za košarko treba navdušiti Škof ja Loka, 17. maja — Mlade košarkarice Odeje, ki trenirajo pri Košarkarskem klubu Loka, vsako sezono igrajo bolje. Uspehi, kot so občinske, gorenjske in republiške prvakinje, so plod nekajletnega trdega dela z dekleti. Kot pravijo moški košarkarski trenerji škofjeloškega kluba, ima največ zaslug, da je ženska košarka v kraju spet oživela, prav Nataša Mitič, ki trenira ekipo pionirk. »Tudi sama sem igrala košarko kar devet let, saj je košarka tradicija v naši družini. Igra jo tudi brat, oče pa je bil eden od ustanoviteljev košarke v Škof j i Loki. Zato sem pred nekaj leti, ko sem prenehala z igranjem odločila, da ostanem pri košarki. Aleš Murn, ki je takrat skušal dati spet večjo veljavo ženski košarki, ki jo v Škofji Loki skoraj ni bilo več, me je povabil, da mu pomagam pri treningih deklet sedmega in osmega razreda. Nato sem jeseni dobila svojo ekipo, dekleta petega in šestega razreda. Ekipo pionirk treniram tudi sedaj.« Delo z dekleti v zgodnjih najstniških letih zahteva tudi veliko strpnosti, posluha in dobre volje. Kako ti vse to uspeva? »Za dobre treninge in seveda potem za tekme je potrebna disciplina. Ta pa je možna le, če dekleta za košarko znaš navdušiti. Na vsakem treningu zato ocenjujem prizadevnost posameznic z ocenami od 1 do 10. Tista dekleta, ki se na koncu leta izkažejo kot najbolj prizadevna, dobijo tudi nagrado. Druga stvar pa je, da se tudi mlada dekleta želijo nekje uveljaviti, želijo igrati v reprezentanci. Veliko jim pomeni, da so slovenske prvakinje, da so omenjene ali celo na sliki v časopisu. To pomeni, da je njihovo delo cenjeno in uspehi so zanje velika spodbuda. Seveda je, kot za vse športe, tudi za košarko treba imeti veselje, pa nekaj talenta. Deklega morajo biti ambiciozna, tista, ki niso, košarko slej ali prej pustijo.« Uspehi na različnih prvenstvih v občini, na Gorenjskem in v republiki pa gotovo zahtevajo tudi trdo delo, dobre treninge? »Sama dajem veliki poudarek treningu hitrosti, moči in agresivnosti. Če hočejo uspeti, morajo danes tudi dekleta igrati agresivno košarko. Kot večina trenerjev veliko pozornosti posvečam obrambni igri in tehniki, rada pa poslušam tudi nasvete drugih trenerjev, posebno Aleša Murna.« Delo pravnice, služba v Ljubljani, treningi štirikrat tedensko, pa tekme in priprave zahtevajo tudi od tebe veliko napora in prostega časa? »Gotovo je, da je tako zame, kot za dekleta, takšna obremenjenost kar precejšen napor. Vendar pa imam veliko veselje delati z otroki in mislim, da moram imeti poleg službe še nekaj, pri čemer se razvedrim, čeprav je delo tudi naporno. Seveda pa usehi vlečejo tudi mene in tudi sama se želim uveljaviti kot trener. Sklenila pa sem, da bom ostala pri pionirkah. V zadnjem času mi pri treningih pomaga tudi Boštjan Kržišnik, kar me tudi malo razbremeni.« Trenutno igrate v gorenjski ligi. Kakšni so načrti ekipe starejših pionirk? »Ta gorenjska liga pomeni kvalifikacije za odprto republiško prvenstvo. Na tekmovanju moramo biti vsaj druge, da se uvrstimo naprej. To pa nam ne bi smelo biti pretežko, saj razen ekipe Save, nimamo na Gorenjskem dobrih ekip mladih košarkaric. Jeseni na republiškem prvenstvu pa pričakujemo uvrstitev v finale. Čeprav je v ekipi veliko dobrih deklet, pa imamo probleme z večjimi igralkami, vendar so to večinoma problemi vseh košarkarskih ekip.« V. Stanovnik Kolesar kranjske Save Marko Polanc Uspehi ga niso uspavali Kranj, 18. maja — Za kolesarji je dvaindvajseta mednarodna kolesarska dirka Alpe-Adria Med njimi so bili tudi tekmovalci kranjske Save. Imenitno se je med 103 kolesarji iz enajstih evropskih držav izkazal Savčan, štiriindvajsetletni avtoelektričar v DO Sava, Marko Polanc. Osvojil je drugo mesto v skupni uvrstitvi med posamezniki, prvo v oceni etapnega voznika in četrto v gorskih ciljih. Po svetovnem prvenstvu v Avstriji je bil iz reprezentance črtan udeleženec tega svetovnega prvenstva, član kranjske Save, Marko Polanc. Tako ravna naša osrednja jugoslovanska kolesarska zveza, ki ima svoj sedež v Beogradu. V letošnji sezoni je imel že, nekaj odličnih uvrstitev na kolesarskih dirkah v tujini in doma, vendar ga zvezni trener Cvitko Bilič še ni uvrstil v reprezentanco. Sprašujemo se, kaj mora Marko Polanc še doseči, da se bodo oči zveznega trenerja in njegovega pomočnika Zvoneta Zanoškarja odprle in ga uvrstile v reprezenatanco, saj v Jugoslaviji ni veliko takih kolesarskih talentov. »Svojo kolesarsko pot sem začel kot pionir na Kokrici leta 1977, potem pa sem prišel v vrste kolesarskega kluba Sava in moj prvi trener je bil Plestenjak. Nato sem treniral pri Kalanu. Ko sem prišel v članske vrste, me je v roke vzel Franci Hvasti in po odhodu Francija v Avstrijo je naš trener Bojan Udovič. Vsekakor je pravkar končana mednarodna kolesarska dirka Alpe-Adria pokazala, da smo Savčani dobro pripravljeni za letošnjo kolesarsko sezono. Sam sem z drugim mestom v skupni uvrstitvi dosegel svoj največji mednarodni uspeh. Lahko sem srečen, da sem bil drugi. Ze v drugi etapi od Novega mesta do Celja sem vedel, da se mi je odprlo in to etapo sem zmagal in bil tudi prvi v gorskem cilju v Zrečah. To drugo mi je pri srcu. Po točkah sem bil zmagovalec tudi kot etapni voznik in četrti v gorskih ciljih. Če se ozrem nazaj, sem začel na tej dirki s štirinajstim mestom v Novem mestu. Nato je prišla zmaga v Celju, trideseto mesto sem dosegel od Celja do Borovelj in na krožni popoldanski dirki v Borovljah sem bil drugi. Od Borovelj do cilja v Kotschachu sem bil enajsti, v predzadnji etapi v Sesljanu šesti in nato v zadnji v Ljubljani tretji. Pred dirko Alpe-Adria smo bili v Franciji. Enkrat sem bil šesti in enkrat sedmi in v skupni razvrstitvi na osemintridesetem mestu. V Avstriji smo bili na šti-rih dirkah. Na vseh teh sem bil vedno med prvimi desetimi. Na domačih dirkah sem bil v skupni uvrstitvi Jadranske magistrale drugi, na otvoritvenih tekmah v Poreču pa v tej kategoriji tretji. Na državnem prvenstvu v ciklokrosu sem bil deveti in na republiškem tretji. Ta konec tedna me čaka tekmovanje v okolici Dunaja« D. Humer |OŽE KOŠNJEK Peko pokrovitelj Smučarskega kluba Tržič — V Peku Tržič sta v petek predsednik smučarskega kluba Tržič Dušan Koren in direktor Peka Franci Grašič, podpisala samoupravni sporazum o pokroviteljstvu. Tako bo tovarna Peko denarno podprla smučarje Tržiča, ki vzgajajo alpske smučarje in smučarske skakalce. Tega podpisa se je udeležil tudi Bojan Križaj, ki bo po svojih močeh pomagal pri klubu. (D. H.) — Foto: G. Sinik Po četrti akciji Podarim dobim Ker smo vsi sodelovali, smo tudi zmagovali Ljubljana, 18. maja Tudi letošnja darilna nagradna akcija Smučarske zveze Slovenije Podarim dobim je po odmevnosti in dohodku presegla vsa pričakovanja. Brez obresti, ki so znatne, je dohodek od letošnje akcije Podarim dobim 2,083.327.000 dinarjev! Iz izkupička akcije Podarim dobim, iz 2.367.655 daril za razvoj slovenskega in jugoslovanskega smučanja bo lahko živela več kot polovica programov jugoslovanskega vrhunskega smučanja. Sredstva sklada Podarim dobim se združujejo v sredstva Smučarske zveze Slovenije, ki z njimi razpolaga v okviru dogovorjenih delovnih načrtov. V letošnji akciji se je nabralo 2,083.327.000 dinarjev, kar je 60 odstotkov financiranja vseh načrtov za prihodnost našega smučanja. To hkrati pomeni, da je od letošnje akcije ostalo 2,51-krat več denarja kot lani. Lani ga je bilo 829.541.359 dinarjev. Pred štirimi leti, ko je Smučarska zveza organizirala akcijo, ki jo je podprlo tudi gospodarstvo, so načrtovali, da bodo prodali 20.000 razglednic. Vendar je bilo že prvo leto rekordno. Prvo leto so prodali 815.802 razglednic, drugo leto 1,419.980, tretje leto 2,280.571 in v letošnji akciji kar 2,361.655 razglednic. Letošnja akcija je bila popestrena še s prodajo novoletnih voščilnic, bilo pa je tudi kar sedem žrebanj. Odmevnost akcije Podarim dobim je postala pravi referendum za smučanje, po uspešnosti je ni mogoče primerjati z nobeno, ne domačo ne tujo darilno yk cijo. Skokovito naraščanje je razen velikih uspehov jugoslovanske smučarske reprezentance treba pripisati tudi pametnemu uravnavanju prodajne cene darilnih razglednic. Po cenah, ki so veljale na koncu akcije, ko so bile izžrebane glavne nagrade, so ocenili, da so bile vse nagrade letošnje akcije Podarim dobim vredne 1.100 milijonov dinarjev. Izjemno pomemben je prispevek PTT, ki je podarila poštnino za okroglo 2,400.000 razglednic, in pokrovitelje akcije papirnice Djuro Salaj v Krškem, ki je poklonila papir za vse darilne razglednice. V Podarim dobim se uspešno prepletajo navdušenje nad športnimi uspehi s podporo javnega obveščanja in naklonjenost gospodarstva in PTT. V prihodnje bo mogoče ohraniti akcijo tako uspešno, kot je zdaj le z velikimi napori organizatorjev in tudi z vlaganji v nove razširjene oblike akcije Podarim dobim. S prodajo novoletnih voščilnic bodo začeli že novembra, akcijo Podarim dobim bodo poskusili razširiti med zdomce in izseljence, izkušnje pa so na voljo smučarskim zvezam v drugih republikah. Seveda, če želijo organizirati podobne, vendar samostojne akcije. D. Humer Državno prvenstvo jadralcev Lesce, 18. maja — Jutri se bo začelo na leškem letališču 33. prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju pod pokroviteljstvom Adria Airways iz Ljubljane. Jadralci bodo tekmovali za prehodni pokal zveznega sekretariata za ljudsko obrambo. Prvenstvo bo trajalo do 4. junija. Svečana otvoritev prvenstva bo v nedeljo, 22. maja, ob 10. uri na leškem letališču. J. K. . Podržaja in Tomazin zmagali Pivka, 17. maja — Postojnski lokostrelci so organizirali državno prvenstvo v disciplini hunter in fi-eld. Med člani instinktivno so bili najboljši Prelovec (Ankaran) 798, Kranjc (Gornji Grad) 781 in Flor jančič (Tolmin) 764, v prostem slogu pa Podržaj (Šenčur) 931, Rosa (Ankaran) 928 in Oblak (Donat) 914. Med članicami je zmagala Po držajeva (Šenčur), v disciplini compaund prosti slog pa Tomazin (Ikos Kranj) 935, kar je odličen rezultat, Klemen (Muta) 931 in Bavčar (Ankaran) 852. Javorniški veleslalom Tržič, 13. maja - Športno društvo Ix>m je priredilo na planini Javornik Javorniški veleslalom, ki je namenjen krajanom in tistim, ki imajo "korenine" v Lomu. Prvega maja pa so priredili Prvomajski veleslalom. Na Javorniškem veleslalomu je med cicibankami zmagala Saša Mihevc, med cicibani Borut Kavčič, med pionirkamiJolanda Ka-štrun, med starejšimi članicami Katarina Markič, med starejšimi veterani Ludvik Soklič, med mlaj širni veterani Jernej Meglic, med starejšimi člani Milan Rozman, med mlajšimi članicami Andreja Soklič in med mlajšimi člani l roi Markič, ki je bil absolutno najhitrejši med vsemi smučarji. Na Prvomajskem veleslalomu pa so zmagali Urška Perko med cicibankami, Andrej Jerman med cicibani, Simona Ro/nar med pni nitkami, Izidor Jerman med pionirji, Ludvik Soklič med starejšimi veterani, Nada Rotar med ti rajiinti članicami, Jernej Meglic med mlajšimi veterani, Milan Rozman med starejšimi člani, Andreja Soklič med mlajšimi članicami in Uroš Markič med mlajšimi člani J, K.kel L OD TEKME DO TEKME Presenetljiva zmaga Nakla v goste h — Triglav si je v prvi ■lovanaki ligi z zmago 1 : 0 povečal možnosti za obstanek v ligi. VIL ligi nadaljuj*' Naklo z uspešnimi nastopi, saj je v gosteh premagalo Slavijo /.1:0, Jeseničani pa so kljub dobri igri v gosteh zgubili z. vodilnim Stolom 2 : 4. Bi va je igrala z Aluminijem neodločeno. Stol je prvi, Naklo je četrto, lese niče pa desete. — D. Jošt V kranjski ligi vodi Sava — Odigrano je bilo 19. kolo v kranjski članski nogometni ligi. Izidi: Visoko : Velesovo 4 : 3, Trboje : Podgorje 1 : 1, Kokrica : Podbrezje 1 : 1, Grintave* Sa\ a 1 >, Zanca : Mavčiče 2 : 1 in I i rastje : Preddvor 2 : 6. Vodi Sava z 32 točkami pred Primskovim 31, Zarito 30, Mavčičami 28 itd. — D. Jošt Končana škofjeloška namiznoteniška liga — Končana je zelo mno žična liga, v kateri je sodelovalo 21 moških in pet ženskih ekip. V najka kovostnejši A skupini je zaradi boljše razlike v Mtih llavll LTH pred Po letom, Iskro I, Kondor I itd. V B skupini je zmagal Tehnik pred Obrtnim /druženjem in Termiko, v C skupini pa Karlovac pred Partizanom, I .TI I II itd V ženski ligi je brez poraza zmagala ekipa Centra slepih pred Kar lovcem, Jelovico itd. Liga kaže, da je v občini za namizni tenis veliko zanimanja. Z mladimi so začeli vaditi v Škofji Loki, Selški dolini in na Cm desiču Žal p i ta p,moga dobi \ občini le nekaj milijonov, kar je za mno ličnotl m kakovost občutno premalo. J. Starman Račke v novem gnezdu Splošna federalizacija organiziranja v Jugoslaviji ni mogla zaobiti tudi račje druščine — novinarjev smučarjev. Na zadnjem jugoslovanskem srečanju na Brezovici (SAP Kos-v vo) smo racmani in račke sklenili, da ustanovimo slovenske sekcijo. Sklep smo uresničevali od 12. do 15. maja v Bovcu. Morda bi bilo bolje imenovati — zlasti po dogajanjih v Bovcu, to srečanje srečanje novinarjev športnikov, vendar ker smučanje ostaja najbolj povezovalni šport, ostajamo pri prvotni opredelitvi: ski race. Za srečanje na Bovcu lahko zapišemo več pohvalnih ug°; tovitev: samo smučarsko tekmovanje ni bilo najpomembnejši del srečanja (ob odsotnosti vsedržavnih šampionov Gorazda Šinika in Danice Dolenc smo jo Gorenjci tudi bolj skromno odnesli), tudi ustanovitev slovenske sekcije je bila nujna formalnost (formalnosti pa se novinarjem vedno upirajo), pač pa je bila velika vrednost srečanja srečanje v družabnem smislu, srečanje zaradi novih poznanstev, prijateljstev ter srečanje v novem, mnogim premalo znanem okolju. S temi cilji je, po soglasnem mnenju vseh, srečanje izredno uspelo. Zacelile so se šarplaninske rane (posledice torture pokroviteljev in statira-nja ob zabavi le nekaterih), saj so nam gostitelji pripravili izredno pester program. Prav občudovanja vredna je bila ponudba, ki je nastala kot redna turistična ponudba tega kraja z združevanjem moči turističnih delavcev in vsestranega športnega kluba v Bovcu. Novinarji smo okusili: smučanje na eni smučki (mono ski;, turno smuko, ki so jo vodili gorski reševalci, jadranje s padalom iz vrha Kanina v dolino (skoraj 2000 metrov višinske razlike!), tenis, panoramski let s športnim letalom, vožnjo z gu-menjakom po divji Soči ter vožnjo s kajakom po mirnejšem delu naše planinske lepotice (da kopanja v hotelskem bazenu in masaže k temu niti ne štejemo). Seveda je bila udeležba na naštetih aktivnostih odvisna tudi od sreče pri žrebanju, poguma (ne)udeležencev in potrebnih moči ter kondicije, vendar je vodja spusta po kanjonu Soče, ko se mu je v gumenjake na razpenjeno ledenomrzlo vodovje nabrala več kot polovica druščine — nekateri tudi brez zaščitnih oblek (teh je zmanjkalo) le s čelado in rešilnim pasom, izjavil: »To so polnokrvni lju' dje«! Bili smo mokri... tekoči element je pač del račjega življenja. Prešernova Zdravljica je (z vsem dolžnim spoštovanjem) že naša himna! Hvala organizatorjem — kolegom iz Primorskih novic za to srečanje v naročju planin. Tak turizem resnično bogati! Poskusite tudi vi! s. tk Ekipno občinsko atletsko prvenstvo za st. p10' nirje_ Zmaga Bratstvu in enotnosti Kranj, 18. maja — Na atletskih stezah stadiona Stanka Mlakarja v Kranju je bilo letošnje pomladansko občinsko prvenstvo v atletiki za osnovne šole v kategoriji starejših pionirjev in pionirk. Vse tri ekipne zmage so v rokah učencev OS Bratstvo in enotnost. Rezultati — st. pionirji — 60 m — 1. Kavčič (BE) 7,4, 2. Jerič 7,6, 3. Žugelj (oba SJ); 300 m — L Turuk (BE) 40,5, 2. Omejc (JS Mlakar Šenčur) 40,7, 3. Mikuhč (BE) 41,3; 1000 m — 1. Mohorič (SŽ Kranj) 3:00,9, 2. Konc (FP) 3:01,0, 3. Veli-kanja (LS) 3:03,0; 4 x 100 m — 1. Bratstvo in enotnost 49,6, 2. J. S. Mlakar Šenčur 50,0, 3. S. Jenko Kranj 50,7; daljina — 1. Nedelj ko (LS) 547, 2. Klep (SI) 545 3. Valant (BE) 512; višina - 1. Ste: stvo in enotnost 5.910, 2. OŠ S»' mon Jenko 5.870, 3. OS L. Selj** 4.735; st. pionirke - 60 m ' j Pivk (LS) 8,7, 2. Štern (JS Mlaka" 8,7, 3. Primožič (BE) 8,7; 300 B»j 1. Jerše (BE) 46, 5, 2. Boncelj (¥\l 47,9, 3. Ergaver (BE) 49,0; 1000 ^ — 1. Narobe (DJ Cerklje) 3:31,3.? Hafner (LS) 3:33,9, 3. S. Stružni14 (JS Mlakar) 3:37,1; 1 \ KM) tu "Sk Bratstvo in enotnost 57,4, 2. J' Mlakar 59,3, 3. L. Seljak 59,5; Ijina - Cigler (BE) 436, 2. ZviW£,| (DJ Cerklje) 424, 3. Tomažič (»*' 415; višina — 1. Poklukar 140,', Čul (obe F P) 135, 3. Resnik (»5 130; krogla (3 kg) — L Justin 10,0, 2. Traven (LS) 9,50, 3. Mag, nec (FP) 9,25; met žogice — 1-žek (FP) 55,64, 2. Kovačič 50,40, 3. Novak (JS Mlakar) — m ekipno — 1. OŠ Bratstvo in nost 4.435, 2. OŠ Fr. Preše' •no'' 3.960, 3. OŠ L. Seljak 3.220; «j ekipno — 1. OŠ Bratstvo m nost 10.345, 2. OŠ F. Preše«* 8.490, 3. OŠ L. Seljak 7.955. Stempihar (FP) 160, 2. Jelovec (SJ) 155, 3. Ovsenik (FP) 145; krogla (4 kg) — 1. Cvitkovič 13,81, 2. Kovačič (oba BE) 12,28, 3. Kutin (SJ) 11,70; met žogice — 1. Mah (SJ) 66,92, 2. Pav-linič (JS Mlakar) tili,!!!!. 3. Oaljot (BE) 66,88; ekipno — 1. OŠ Brat- Pintarju znova točke Kranj, 17. maja — V Salzburgringu je bila četrta dirka mot**1 f), stov za evropsko prvenstvo. Tekmoval je tudi Janez Pintar in v kate^1 ji do 80 cem z 11. mestom že tretjič v letošnji sezoni osvojil točke ev'1 ^, skega pokala. Vozil je na motorju eberhardt, ki ima 30 km in dosez* trost 200 kilometrov na uro. V kategoriji do 125 cem pa je Janez na r ningu padel in se ni uvrstil v glavno dirko. Janez se bo udeležil tud' slednje dirke na Češkoslovaškem. HI* Vabila, obvestila Nogometni spored — Triglav, ki je v nedeljo dosegel težko pričakovano zmago v boju za obstanek, gostuje v Trbo vljah pri Rudurju. Naklo igra v nedeljo, ob 10,30 doma z vodtl" nim Stolom iz Duplice, Jesenice pu ob 17. uri doma s Primož jem iz Ajdovščine. Mladinci Save igrajo doma ob pol enajst' z Izolo. V kranjski občinski ligi bodo igrali člani v soboto, 0 17.45 in sicer Zarica : Sava, Primskovo : Podgorje, Visoko • Mavčiče, Trboje : Podbrezje, Kokrica : Preddvor in Grintave*- ^ Hrastje. Pari pri kadetih, igrajo v soboto, ob 10. uri, bodo Tri glav : Bohinj, Sava : Polet, Visoko : Nuklo in Primskovo : Er tof. Pionirji igrajo v soboto, ob 16.15 in sicer Kokrica : ^aV^ Zarica : Primskovo in Naklo : l*reddvor. Pari pri mladinc (igrali bodo v nedeljo, ob 9.3fj| pa bodo Zarica : Kokrica, t*1"1 skovo : Mavčiče in ob 15. uri Naklo : Trboje. V nedeljo ob 17.30 pa bo v Naklem tradicionalno metno srečanje veteranskih moštev Nakla in Tržiča. ~~ Jošt b Kronometer mladosti Hrastnice 88 — Kolesarski k'u. Janez Peternel iz Škofje I^oke prireja jutri, 21. maja, ob l''J5j s startom v Puštalu pri Škofji Ix>ki kronometer mladosti 19 . Nastopili bodo pionirji A in B, ženske A in B, mlajši in star ^ ši mladinci, rekreativci R 1 in R 2 in veterani A, B, C, D, » F. Prijave bodo sprejemali pol ure pred startom, razen za P nirje pa je startnina 2000 dinarjev. Starti bodo v polminut H presledkih po vrstnem redu napisanih kategorij. Pro^UijVe-di ilg,i 5 kilometrov. Tekmovanje bo v vsakem vremenu, o zne pa so zaščitne čelade. — J. K. Rokometni spored — Na sporedu bo žudnje, 22. koI° vbnj-publiški rokometni ligi. Gorenjci gostujejo- Termopol v H1 jj ci, Alples v Novem mestu in Kranj Duplje pri Mlinotestu.. ofl moški republiški ligi bo jutri, ob 19. uri v Tržiču P°morT1iijr-tekma Peko : Grosuplje. Preddvor in Kumnik gostujeta v ski Bistrici in Izoli. Preddvorčanke pu igrajo v gosteh s J* ^ tehno. Mladinci, skupina center bodo igrali jutri, ob ^;\rrflo-ko Pesnica in v nedeljo, ob lt) uri Preddvor Kamnik1« Q\, pol bo igral / Dinos Slovanom, mladinke Dupelj pa Ju j^eH' 17. uri s Krimom. Čus igranja Ratitovec : Alples še ni do J. Kuhar petek, 20. maja 988 'razvedrilo 15. stran (mjmmm^iGLAS Fračarjem in lokostrelcem je odklenkalo Z občinske skupščine Kranj so nas prav lepo prosili, če bi bili tato prijazni, da bi malo dali v javnost njihov odlok o javnem redu in Airu. , Z veseljem, smo rekli, kajti v našem interesu je, da se na kranj-. n ulicah ohrani ljudem red in mir. Analizirali smo njihov aktual- °J odlok, ki ga na tem mestu posredujemo v svobodno interpretira- mn izvlečkih. , ^a bi se zavarovalo življenje in zdravje ljudi ter družbeno in ža-bno premoženje, je prepovedano vsiljevati občanom ideje in na- r*e po stanovanjih... Pomeni: če vas doma, v stanovanju žena gnjavi vam vsiljuje vam nezaželene nauke - kako in zakaj bi bilo enkrat sL 0 PreDeuti stanovanje - ali vas nenehno poučuje o še hujših 7^TeK vam ogroža življenje in zdravje! Ohranite svoje dragoceno ^avje, pokažite ji odlok in zamašite ji jezikava usta! Dalje: prepovedano je zanemarjati osebno čistočo in snago v jj^ovanju, ker to moti okolico in utegne škodovati zdravju ljudi. v^iena, higiena in še enkrat higiena! Drage kranjske gospodinje! v6 se po vašem stanovanju že nekaj dni valja prah, grmadi nepomi-Posoda, nezlikano perilo pa leži po kotih, vam bodo zaskrbljeni jj.^nJski higieniki že dali vetra. Skupaj z vašimi soprogi, ki po truda- Va - m aem počivajo po kavčih in jih je sam gnus ob takem stanovskem neredu, bodo stopili v krut in neizprosen boj! Se otroke t*1 lahko odvzamejo in dajo socialni, kužke in mucke, ki jih vaša n. ornarnost tudi zelo moti, pa odvzame živalsko zavetišče, ki ga še T* a še bo. ri t *n naPreJ: prepovedano je streljati s fračo in lokom. Končno ko-ne PrePoved in tudi silno aktualna, saj se v Kranju še prestopiti l0^m°reš, da ne bi na vsakem koraku srečeval mladcev s fračami in jfj, naJveč pozornosti neznosnemu zvonjenju v cerkvenih zvonikih. kot r? m.Di b'a 00 ves sluh, če bi za mašo ali pokojnimi zvonili več odn e mmuti! V naseljih izven Kranja je prebivalstvo slušno bolj ^in°+n°' Sa^ so iim tam ^as zvonJenJa podaljšali na celih pet in več zvo- ^a osta'*n območjih kranjske občine pa živi pred hrupnim pr ^enJem povsem imuno ljudstvo, saj se tam lahko zvoni na vse tege ali v»skladu s krajevnimi običaji.« do t/^boljo bi bilo, da zvonjenje v Kranju enostavno kar prepove-°besif^St^ ^vel1 mmutab.se mežnar še na »štrk«ne more pošteno D. Sedej In še to: v predelku o varstvu pred hrupom so upravičeno posve- Nagradna igra V Brniškem gaju še vedno čaka nagrada V čudovitem okolju Brniškega gaja Aerodroma Ljubljana - Brnik vsako soboto in nedeljo prireja zabavne večere in povabi k sodelovanju priznane ansamble narodnozabavne glasbe, pop skupine in pevce. Že za minulo soboto smo napovedali, da bo goste zabaval ansambel Dvanajsto nasprotje, v nedeljo pa Štajerskih sedem in vas povabili na prireditvi. Aerodrom Ljubljana naj bi organiziral tudi žrebanje naših kuponov in podelil izžrebancu lepo nagrado. Žal prireditev ni bilo, saj je bilo slabo vreme. Zato vas organizatorji vabijo v Brniški gaj to soboto in nedeljo, ko se bosta prireditvi obeh dni začeli ob 17. uri. Aerodrom Ljubljana vas ponovno sprašuje: Katero obletnico dela in obstoja praznujejo letos? Kupone izrežite in se udeležite prireditev. Kupone boste oddali na prireditvenem prostoru v soboto in nedeljo, nagrajence pa čaka izredno lepa nagrada, saj Aerodrom Ljubljana razmišlja o naslednjih nagradah: srečnemu izžrebancu bodo bodisi podelili vozovnico za polet v inozemstvo bodisi podarili teden dni počitnic na morju ali Krvavcu. Prva nagrada je bogata, zato se splača poskusiti srečo. - ■ V komunali so zaskrbljeni Med vsemi tistimi, ki so si dan D, - 15. maj in Mikuličeve restriktivne ukrepe najbolj vzeli k srcu, so nedvomno kranjski komunalci. Že od nedelje, 15. maja, gorijo po Kranju noč in dan vse luči lavn« razsvetljave. Da je noč črna, razumemo, da pa bo črn u^di dan, nas s prižganimi lučmi podnevi že zdaj opozarjajo zaskr-,Jeni kranjski komunalci. LJUDSKI OBIČAJI NA URBANA SE JE DOBRO POSTITI Povsod na Slovenskem se priporočajo k Urbanu, ki goduje 25. maja, za lepo vreme: Urban jasen, jeseni hasen; kakršno vreme Urbana, tako bo tudi malega srpana. Če je na Urbana lepo, rado suši se poleti seno. Urbanovo je pri nas tudi pastirski dan. Pastirji so morali na ta dan zgodaj vstati, kajti, kdor je tega dne prignal zadnji na pašo, je potegnil vse muhe na svojo živino. Na njegov god morajo biti pri hiši vsa okna in vrata odprta. Če muhe to vidijo, lete mimo, češ saj ni nikogar doma... ' Tudi odrasli morajo na Urbana zgodaj vstati, zaspane je namreč... »Urban, cel let in dan zaspan...« Nekateri ljudje tudi verujejo, da se bo kmalu ženil ali možila, kateri ali katera se bo postila na sv. Vrbana dan. No ja, za post v teh naših časih sploh ne bo treba nobenih posebnih naprezanj... LUNINE SPREMEMBE: V ponedeljek, 23. maja, bo ob 17.48 minut PRVI KRAJEC. Sonce vzide ob 4. uri in 20 minut, zaide pa ob 19. uri in 40 minut. Dan bo dolg 15 ur. Od leta 1964 do leta 1974, torej dobrih 10 let, je bil stalni član državne reprezentance. 42-krat, kar je za kegljaški šport, kjer nastopov ni toliko kot v nekaterih drugih športih, izredno veliko, je oblekel dres državne reprezentance. Po tem ga prekašata le Miro Steržaj in Nikola Dra-gaš. Leta 1964 je bila reprezentanca, v kateri je igral Jože, evropski prvak in rekorder, leta 11968 pa je v paru z Mirom Ster-žajem osvojil drugo mesto na svetovnem prvenstvu v Lienzu, kar šteje Jože za svoj največji uspeh. Od svojih reprezentančnih sotekmovalcev se Jože Turk najbolj spominja Steržaja, Mlakarja, Groma, Šlibarja z Jesenic, Pogelška, Smoljanoviča, pa tudi nekaterih mlajših, z Dra-gašem na čelu. »Po ekipnem delu tekmovanja na svetovnem kegljaškem prvenstvu v Budimpešti smo lahko zadovoljni,« ocenjuje zdajšnje svetovno prvenstvo Jože Turk. » Posebej z dekleti, ki so svetovne prvakinje. Pri fantih pa so prvi trije metali dobro, posebej Urbane, zadnji trije pa so popustili in zlato, do katerega nas je ločilo le 30 kegljev, je šlo po zlu. Imeli so slab dan. Pri Bizjaku se pozna, da je starejši in da kegljač, starejši od 40 let, ne more več dosegati vrhunskih rezultatov, čeprav je še vedno lahko dober. Tudi Dragašu se to že pozna. Meče še vedno odlično, vendar slabše od svojih najboljših časov.« Jože Turk, ki stanuje v Vodicah in je elektromonter pri Elektru Kranj, je postal kegljač leta 1953. Ker je bil brez službe, je za honorar na starem kegljišču pri Intexu keglje postavljal in od časa do časa vrgel tudi kakšno kroglo. Postal je član mladinskega in nato še članskega moštva, v katerem so takrat igrali Martelanc, Stare, Miro in Lado Ambrožič, Debelak, Baje, Kordež in Valentar. To je bila generacija navdušencev, pravi Jože, ki ji je vlival voljo Stanko Rebolj. Brez njega ne bi bilo nič, on je vse vodil, pravi. Ko je Jože prvič resno tekmoval, je premagal vse Kranjčane in pot v moštvo mu je bila odprta. Triglav je bil tiste čase osemkrat državni ekipni prvak, dvakrat v borbenih igrah, kar devetnajstkrat pa republiški prvak. Jože pa je bil petkrat državni prvak med posamezniki. »Za kegljača so najpomembnejše vrline zbranost, talent in deloma tudi ambicioznost, srčnost. Kondicija se že lahko dobi. Dvakrat tedensko smo trenirali, vendar redno in resno. Radi smo imeli svoj klub, navezani smo bili na Triglav. Vsaj jaz nikamor ne bi šel. Če si Gorenjec, potem tekmuj za domači klub. Ce bi danes vsi odlični gorenjski kegljači igrali za Triglav, bi bili še vedno v državnem vrhu. Ra-zu mem pa tudi fante, ki želijo več, ki so ambiciozni, ki imajo drugje boljše pogoje, da gredo drugam.« Jože občasno še vrže kroglo. Tekmuje za Borca in Elektro. Resneje pa na kegljanje ni več vezan. J. Košnjek VREMENSKA PREGOVORA Če je majnika lepo, je dobro za kruh in seno. Meseca maja dosti dežja, v jeseni bo dosti vsega blaga. Nagradna križanka: eSitev prejšnje križanke Vodoravno: popravek, obrazilo, žleb, lira, ras, sedenje, Pesnik, avtor, seštevek, tona, avion, Tepeš, nat. klimno, estet, so, Otto, sdk, Igalo, k en> ti, Kajetan, tulje, dim, nep, re, ai, elzevir, Robin, San Marino. Stol, stikalo, ska- NAGRADNA KRIŽANKA Pi minorat, kalander Nasa Klavdlja je izžrebala naslednje reševalce 1 nagrada Tončka Jakelj, Smerinje 4, Kranjska gora, 2 nagrada Mlnka Murnlk, . Velesovo 47, Cerklje in tri tretje nagrade Franci Goltez, Begunjska 50, Tržič: Urša Mlklavčič, Kajuhova 19, Kranj, Ivan Slapar, Koroška 14, Kranj čestitamo1 Za današnjo križanko razpisujemo naslednje nagrade 1 nagrada 8.000 dinarjev 2 nagrada 6 000 dinarjev Tri tretje nagrade po 3 000 dinarjev ^»rmmR. ' jgJJJ Tri tretje nagraae po j uoo unidijev plitve pošljite do srede, 25 maja, na naslov Uredništvo Gorenjskega glasa. Moše ladeja 1, Kranj (nagradna križanka) /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske UGODNOST ZA VARČEVALCE LJUBLJANSKE BANKE -TEMELJNE BANKE ^__GORENJSKE bi b^o^JJ8^ ba.riki. Temeljni banki Gorenjske si prizadevamo, da sodelovanje z občani čim boljše, predvsem pa, da bi bili vsi, ki kakorkoli sodelujejo z banko, zadovoljni. banlf6 VSa^ P"var^evani dinar tako za skupnost kot za ske oHiZe - P°memDen. smo se v Temeljni banki Gorenjih din ^ da varčevalcem, ki se odločijo za vezavo svo-^J^tarBkih sredstev, nudimo določeno boniteto. Tako —-----'•-;- b*nJkiST VSl varčevalci» w *»najo pri Ljubljanski «Ui VoI temeljni banki Gorenjske vezanib milijon **Var m**riev za daljšo dobo od iestib mesecev, b-^j^ °^Va*1' za primer nezgodne smrti in primer KRAVOS .TRETJE 0*0« DVORNI URADNIK FRANKOV KRALJEV vedenje. ravnanje začenja nje česa REKA NA KAVKAZU (vsz) TEMELJNI USTROJ UREDITEV LESEN NOSILEC ANTON DONOM LETOVI ŠČE NA POHORJU PUAČA IBOGOV NA as J. iHLAPEC JERNEJ IN NJEGOVA PRAVICAi OPERA ZA MEDIT UGODNI POLOŽAJI V JOGI mesto V J franciji enota ZA pospešek RAJKO TURK lavina MODRO 0 BARVANO KALIJEVO STEKLO TURČIJA POTOMEC ST EGIPCA novkrSč REKA V DALMACIJI NESTR0 K0VNJAK avtor križanke r noč GNOJILO IZ PTIČJIH IZTREBKOV REPUBLIKA V SREDNJI AMERIKI ŽIVINO ZDRAVNIK BOLGAR KRALJ REKA V JUŽNI ANGLIJI PREJŠ IME MESTA KALININ JANEZ ERŽEN murska sobota glasbenik soss PISMENI IZVID RAD0ST-N0ST ZALIV NA HAITIJU KUMINO OUE VRSTA HRASTA VEUKO BULAJlL JEZERO V ETIOPIJI tiwarska mer enota PREBIV GL MESTA GRČUE BARVA KO ŽE.P0LT DOHODEK OD GLAVNICE LADUSKI VOZNI RED BALETKA STRANIC NIKOLAJ OMERSA SLOV FILM F ČAfA(V DVEH DELIH) BABILONSKA BOGINJA LJUBEZNI FR PISEC L V,-i LEPOTIL NAMAZA VILKO NOVAK GORA V JULUCIH ANGLEŠKI ŠAH,VELEMOJSTER NEM KIPAR IN PESNIK (HANS) PLAVALKA uma 0KRAJŠ AM ŽEN IME londonska galerua Gl MESTO JORDANIJE 0RIENT BAR VAZA LASE NAJV REKA NOTRANJE AZIJE PRISILNI NEVROTIK KAMP PRI NOVI GRADU KRAJ V Ml SLINJSKI D0UNI NEKD KOZAŠKI POGLAVAR POVRŠINA, OBMOČJE DVOJICA SOD SLOV PESNIK (JANEZ) ureja DARINKA SEDI (^mSSSSSSimGLAB 16. STRAN OBVESTILA, OCmSI Ptek, 20. maja igj Q meta lica METALKA LJUBLJANA TOZD TRIGLAV TRŽIČ n.sol.o. Cesta na Loko 2, Tržič 64290 Objavlja proste delovne naloge in opravila: 1. VODENJE TEHNIČNEGA SEKTORJA Pogoji: VII. oz. VI. stopnja izobrazbe strojne smeri, 3 oz. 5 let delovnih izkušenj znanje nemškega ali angleškega jezika sposobnost samostojnega odločanja organizacijske sposobnosti izpit HVT dela in naloge s posebnimi pooblastili se združujejo za 4 leta. Razpisni rok je 15 dni po objavi. Kandidati naj svoje vloge s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v zaprti ovojnici na naslov: Metalka, TOZD Triglav, Tržič, Cesta na Loko 2, 64290 Tržič, s pripisom: komisiji za imenovanje delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Kandidati bodo o izidu obveščeni v roku 30 dni od datuma razpisa. Podjetje za PTT promet Kranj TOZD Telekomunikacije Kranj Mirka Vadnova 13, Kranj Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. AVTOMEHANIČNIH DEL IN VOŽNJE TOVORNIH VOZIL (1 delavec) 2. DELA IN NALOGE S PODROČJA VZDRŽEVANJA IN GRADNJE TELEKOMUNIKACIJSKEGA OMREŽJA IN NAPRAV (več delavcev) Pogoji pod 1: končana IV. stopnja srednjega usmerjenega izobraževanja — smer avto mehanične stroke vozniški izpit C kategorije 1 leto delovnih izkušenj Pogoji pod 2: končana III. ali IV. ali V. ali VI. stopnja usmerjenega izobraževanja elektro stroke — smer telekomunikacije (vzdrževalci, elektrikarji, tehniki, inženirji telekomunikacij) S sprejetimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas. Poskusno delo traja 1 do 3 mesece, glede na stopnjo zahtevnosti. Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naslovijo na zgoraj navedeni naslov v roku 10 dni od objave razpisa. Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 8 dneh po objavljeni izbiri. SODCL Urojvp industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov SAVA KRANJ TOZD GUMARSKI IZOBRAŽEVALNI CENTER razpisuje za šolsko leto 1988/89 ŠTIPENDIJE: 10 štipendij za poklic diplomirani inženir kemije ali kemijske tehnologije, 3 štipendije za poklic diplomirani inženir matematike 3 štipendije za poklic diplomirani inženir fizike 10 štipendij za poklic diplomirani inženir strojništva 2 štipendiji za poklic diplomirani inženir računalništva 5 štipendij za poklic diplomirani inženir elektrotehnike 5 štipendij za poklic Hplomirani organizator dela, proizvodna usmeritev 2 štipendiji za poklic diplomirani organizator dela, računalniška usmeritev 5 štipendij za poklic diplomirani ekonomist 10 štipendij za poklic strojni tehnik 10 štipendij za poklic strojni tehnik 10 štipendij za poklic elektrotehnik - elektronik 5 štipendij za poklic elektrotehnik - energetik 20 štipendij za poklic naravoslovno - matematični tehnik 10 štipendij za poklic kemijski tehnik 5 štipendij za poklic ekonomski tehnik. Vlogi za štipendijo (obrazec SPN - 1, DZS 8, 40) je treba priložiti: — življenjepis z opisom socialnega stanja družine, poklica staršev, svojih aktivnosti na raznih interesnih področjih v šoli in izven nje (priznanja na tekmovanjih) in morebitne želje po nadaljevanju študija, — fotokopijo zadnjega šolskega spričevala (za srednješolce) oziroma potrdilo visokošolske organizacije o opravljenih izpitih, ki morajo vsebovati število predpisanih in že opravljenih izpitov - tudi v junijskem roku (za študentel, — potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, — potrdilo o dohodkih staršev v preteklem koledarskem letu: navedeni morajo biti vsi dohodki družine, ki štejejo za dohodek po predpisih o prispevkih in davkih občanov; za starše - upokojence je treba priložiti odrezek nakazila za mesec december 1987. Štipendije za naravoslovno - matematično tehnologijo so namenjene predvsem učencem 3. in 4. letnika, ki bodo nadaljevali šolanje na VII. stopnji zahtevnosti, pravilo/na v tehničnih usmeritvah; za štipendijo v navedeni usmeritvi pa lahko zaprosijo tudi tisti učenci 1. in 2. letnika, ki imajo nadpovprečni učni uspeh, aktivno sodelujejo v različnih dejavnostih v šoli in izven nje, če so dosegali vidnejše rezultate in priznanja na raznih tekmovanjih znanja oziroma če so izbrani kot kandidati za podelitev štipendije za nadarjene učence. Za kadrovsko štipendijo lahko zaprosi kandidat, katerega dohodek na družinskega člana ne presega povprečnega mesečnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto (271.063 din). Dovoljenega cenzusa ne bomo upoštevali v primeru manjšega števila prosilcev in pri kandidatih z nadpovprečnim učnim uspehom in nadpovprečnimi rezultati testiranja. Višina štipendije je usklajena s Samoupravnim sporazumom o štipendiranju učencev in študentov v občini Kranj; štipendisti, ki se šolajo za deficitarne poklice, prejemajo dodatek za deficitarnost. VLOGE s priloženimi dokumenti je treba poslati na naslov: SAVA KRANJ, industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov, TOZD GUMARSKI IZOBRAŽEVALNI CENTER, škofjeloška cesta 6, najkasneje do 30.6.1988. UPRAVNI ORGANI IN STROKOVNE SLUŽBE OBČINE KRANJ Objavlja prosta dela in naloge V Komiteju za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve 1. SAMOSTOJNI SVETOVALEC ZA UREJANJE PROSTORA - SPECIALIST Pogoji: visoka izobrazba VII/2 stopnje zahtevnosti FAGG — gradbene ali prometne smeri 5 let delovnih izkušenj 3 mesečno poskusno delo specialistična znanja 2. SAMOSTOJNI SVETOVALEC - PRAVNIK Pogoji: visoka izobrazba VII/1 stopnje zahtevnosti pravne smeri 5 let delovnih izkušenj 3 mesečno poskusno delo strokovni izpit V Upravi za družbene prihodke 3. UPRAVNI REFERENT ZA ODMERO DAVKOV IN PRI-SPEKOV IZ GOSPODARSKIH IN POKLICNIH DEJAVNOSTI Pogoji: višja izobrazba VI/1 stopnje zahtevnosti pravne ali upravne smeri 1 leto delovnih izkušenj 2 mesečno poskusno delo strokovni izpit V Komiteju za planiranje, gospodarstvo in družbene dejavnosti 4. SAMOSTOJNI SVETOVALEC ZA PLAN IN ANALIZE Pogoji: visoka izobrazba VII/1 stopnje zahtevnosti ekonomske ali sociološke smeri 5 let delovnih izkušenj 3 mesečno poskusno delo strokovni izpit 5. STROKOVNI SODELAVEC Pogoji: visoka izobrazba VII/1 stopnje zahtevnosti ekonomske smeri 1 leto delovnih izkušenj 3 mesečno poskusno delo strokovni izpit 6. UPRAVNI REFERENT ZA GOSPODARSTVO Pogoji: višja izobrazba VI/1 stopnje zahtevnosti ekonomske, organizacijske, upravne ali pravne smeri 2 leti delovnih izkušenj 2 mesečno poskusno delo strokovni izpit V Sekretariatu za občo upravo 7. KURIR Pogoji: strokovna izobrazba III. stopnje zahtevnosti administrativne smeri 6 mesecev delovnih izkušenj 1 mesečno poskusno delo V Sekretariatu za notranje zadeve 8. KOMUNALNI REDAR Pogoji: srednja izobrazba V. stopnje zahtevnosti prometne smeri 1 leto delovnih izkušenj 1 mesečno poskusno delo strokovni izpit V7 Sekretariatu za ljudsko obrambo 9. REFERENT I ZA MATERIALNO TEHNIČNE ZADEVE Pogoji: srednja izobrazba V. stopnje zahtevnosti upravne, ekonomske ali komercialne smeri 1 leto delovnih izkušenj 1 mesečno poskusno delo vozniško dovoljenje B kategorije kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati tudi posebne pogoje po 4. členu odloka o delih in nalogah, ki so posebnega pomena za SLO Strokovni izpit za upravne organe in strokovne službe se lahko opravi v enem letu po namestitvi. Za razpisana dela in naloge sklenemo delovno razmerje za nedoločen čas. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo v 8 dneh na naslov: Občina Kranj, splošne službe, Kadrovska služba, Trg revolucije 1, Kranj. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. Iskra ISKRA INDUSTRIJA ZA ELEKTRIČNA ORODJA KRANJ, p.o. Savska loka 2 KRANJ Za šolsko leto 1988/89 razpisujemo 8 štipendij za izobraževanje na IV. stopnji srednjega usmerjenega izobraževanja kovinarske in strojniške usmeritve 5 štipendij za izobraževanje na V. stopnji srednjega usmerjenega izobraževanja kovinarske in strojniške usmeritve 1 štipendijo za izobraževanje na VI. stopnji ekonomske usmeritve 2 štipendiji za izobraževanje na VI. stopnji strojniške usmeritve (tehnologija) 2 štipendiji za izobraževanje na VII. stopnji ekonomske usmeritve 3 štipendije za izobraževanje na VII. stopnji strojniške usmeritve 1 stipendiju za izobraževanje na VII. stopnji elektrotehniške usmeritve (avtomatika) Če se po zaključenem izobraževanju želite pridružiti našemu 750 članskemu kolektivu nam do 15. julija 1988 pošljite na naslov Iskra Industrija za električna orodja Kranj, Splošno -kadrovsko področje, Savska loka 2, 64000 Kranj: — vlogo za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic (obrazec DZS SPN - 1), — potrdilo o vpisu v šolo, — overjen prepis oz. fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oz. potrdilo o opravljenih izpitih, — potrdilo o dohodkih staršev v preteklem koledarskem letu (če so starši upokojenci, priložijo odrezek od pokojnine za december 1987), — potrdilo o premoženjskem stanju družine. Iskra T ISKRA KIBERNETIKA Industrija merilno — regulacijske in stikalne tehnike, Kranj, n.sol.o. TOZD MEHANIZACIJA LIPNICA objavlja prosta dela in naloge STROKOVNEGA SODELAVCA ZA RAZVOJ PROGRAMSKE OPREME Pogoji: visoka ali višja izobrazba računalniške ali ustrezne tehnične smeri, znanje programskega jezika C in as-sembler ter primerne delovne izkušnje Ustreznemu strokovnjaku je na voljo družbeno stanovanje v Kropi. Pisne prijave z opisom dosedanjega dela in dokazila o izobrazbi sprejema v 8 dneh od objave Kadrovska služba Iskre Kibernetike, Kranj, Savska loka 4. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh od sprejema sklepa na Komisiji za delovna razmerja. SREDNJA ŠOLA ZA TRGOVINSKO DEJAVNOST KRANJ Komisija za delovna razmerja Razpisuje prosta dela in naloge 1 učitelja (P) strokovnih predmetov za nedoločen čas 1 učitelja (P) fizike za nedoločen čas 1 učitelja (P) biologije ali živilske tehnologije za nedoločen čas Za vsa dela in naloge se zahteva visoka izobrazba ustrezne smeri (za strokovne predmete ekonomske usmeritve). Kandidati naj priložijo prijavi potrdilo o zahtevani izobrazbi in življenjepis. Prednost imajo kandidati, ki imajo tudi pedagoško izobrazbo s strokovnim izpitom. Rok za oddajo prijav je 15 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni najkasneje v 30 dneh po končanem razpisu. Začetek zaposlitve je 1. september 1988. MSOJKL I/TOAJ -N-^ 1 industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izd*««,v zaposli KUHARJA (ponovna objava) Pogoji: kuhar z najmanj enim letom delovnih izkušenj primerne psihološke lastnosti in zdravstvene sposo nosti, trimesečno poskusno delo Delo je v treh izmenah. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Pisne prijave z dokazili sprejema v 8 dneh po objavi kadrovski sektor, Kranj, Škofjeloška cesta 6. OS ALMIRA Jalnova 2 64240 RADOVLJICA ALMIRA - alpska modna industrija Radovljica objavlja P° sklepu odbora za delovna razmerja pri TOZD Proizvodnja Ple' tenin Bohinj - Bohinjska Bistrica prosta dela in naloge ČISTILKE V TOZD BOHINJ Pogoji: dokončana osnovna šola smisel za red in čistočo delo je v dopoldanski izmeni nastop dela možen takoj Kandidatke vabimo, da oddajo pisne prijave z dokazili o izP0'] njevanju pogojev v roku 8 dni od dneva objave oglasa na slov ALMIRA alpska modna industrija TOZD Proizvodni* pletenin Bohinj, Bohinjska Bistrica - Trg svobode 2. DO M PLAN C. JLA 14 KRANJ Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloi»e VODENJE KNJIGOVODSTVA i' i2' Za uspešno opravljanje objavljenih del morajo kandidati polnjevati poleg splošnih pogojev še: — višja šola ekonomske smeri — 3 leta delovnih izkušenj na področju knjigovodstva Delo se združuje zu nedoločen čas s polnim delovnim , i0$» Podatke o delu in delovnih pogojih dobijo kandidati v sp nem oddelku delovne organizacije. Prijave z dokuzili pošljite v roku 8 dni po objavi na n DOMPLAN KRANJ, Cesta JLA 14. slo* INDUSTRIJA BOMBAŽNIH IZDELKOV 64000 KRANJ r0d»' Industrija bombažnih izdelkov Kranj objavlja ponovno p jo neprodane opreme. — Aparat za razmnoževanje Ciklostil 1962 — Računalnik Philips 1000 1972 — Linijski izpisovalec P 150 1977 Stroj /a pomivanje posod«' — Teleprinter TX nov 1985 — Ru/.ni električni motorji 32 kosov ot ud Ponovna licitacija se bo vršila dne 27. maja ob H' u^ usf je možen uro pred prodajo. Pri nakupu je treba p'tt zni prometni davek 30,9%. -fefek, 20. maja 190 /OBVESTILA, OGLASl~ 17. STRAN ilrMSimiGLAS Obiščite Brniški gaj •a/r 5 V soboto, 21. maja, igra ansambel SIBILA V nedeljo, 22. maja, igra ansambel B0UTIQUE Obe prireditvi se pričneta ob 17. uri Vabi Aerodrom Ljubljana - Brnik Vstopnine ni! r-;— L CENTRAL KRANJ gostinsko in trgovsko podjetje . . I HOTEL BORi^^i telefon 064-45080 KAM V NEDELJO? V Preddvor k jezeru, kjer vam priporočamo bogato in kakovostno ponudbo v hotelu BOR kosila in razne posebnosti pri Štefanu in Milanu v Grajski gostilni Vsako nedeljo popoldan igra za prijetno razpoloženje na terasi ansambel LIPA Za vsakogar v družini kaj zanimivega v Preddvoru! ALPETOUR TURISTIČNA AGENCIJA POČITNICE V ISTRI (PORTOROŽ, PULA, MEDULIN) PELJEŠKA RIVIERA, LETUJTE Z NAMI V MESTECU LOVIŠTE____ POČITNICE ZA UPOKOJENCE V RABCU (UGODNO) KRIŽARJENJE OD ZADRA DO HVARA IN OD SPLITA DO DUBROVNIKA ČEŠKI GRADOVI IN OGLED PRAGE, 6 DNI, ODH. 29.6. (UGODNO) RAVEN NA - RIM - FIRENCE, 5 DNI, ODHOD 29.6. VZHODNA NEMČIJA (DRESDEN, BERLIN, POTSDAM, ERFURT) S POSTANKOM V PRAGI IN MUNCHNU, 8 DNI, ODH. 28.6, INFORMACIJE IN PRIJAVE V ALPETOUROVIH TURISTIČNIH POSLOVALNICAH ®@miiKfoJj©iEnGLAS več kot časopis STUDIO UHNIDA Ul. Janka Puclja 3 (Planina III) tel.:34-523 Akupunktura Moksibustija Akupresura ponedeljek, sreda, petek od 16. do 20 ure Z metodo kitaiske tradicionalne medicine in zelišči odpravljamo prekomerno telesno težo, nespečnost, ' nervozo, glavobol, ležave v hrbtenici, sklepih, impotenco, odvajanje od kajenja... Izvajamo učinkovito delno in celotno masažo telesa. JELOVICA od23 S. d° 2B.S 1988 PO ZELO UGODNIH CENAH V POSLOVALNICI ŠKOFJA LOKA, KIDRIČEVA 58 DELOVNI ČAS: vsak dan od 7. do 15. ure sobota od 7. do 12. ure ItlflTl SERVISNO PODJETJE Tavčarjeva 45 Delovna enota KLJUČAVNIČARSTVO. Nudi hitro in kvalitetno izdelavo ali obnovo: • OGRAJE (vrtne, balkonske) • VRATA (vrtna, garažna, za industrijske objekte, kotlovnice) • STOPNICE (s podesti, zavite in okrogle) • CISTERNE za gorivo, BANJE • Železne regale po naročilu • Nadstrešnice ter kovinske konstrukcije prizidkov k stavbam po izdelanih projektih. Za posamezne elemente vam lahko svetujemo izvedbo ter izdelamo skico in predračun. Pokličite nas in ustregli vam bomo! Tel.: 21-282 int. 5. Komercialna služba. Crispv bogastvo celega zrnja Crispv izdelki so povsem naravna zdrava hrana, ki vam jo ponujamo pod zaščitnim znakom NATURA. Vsi Žitovi proizvodi, ki nosijo zaščitni znak NATURA, so zanesljivo čisti plodovi narave, bogati na balastnih snoveh, vitaminih in mineralih. Ker narava nudi najboljše, je nesmisel kaj dodajati ali odvzemati Torej je v Crispv izdelkih prisotno bogastvo celega zrnja. Naučite se začeti dan s Crispv izdelki, kateri z mlekom ali jogurtom energetsko povsem zadovoljujejo potrebam organizma tako za umske kot fizične delavce Tako kot se spreminja vse na svetu, se spreminjajo tudi prehrambene navade Tisti, ki bodo prej dojeli, da je Crispv zdrava hrana novega stoletia, bodo zagotovo prej izbojevali zmage nad boleznimi današnjega časa Crispv izdelki niso namenjeni le zajtrkom, malicam in lahkim večenam. Lahko jih dodajamo tudi glavnim obrokom ali pa jih grizljamo kar tako, ker so dobri Izpraznjenih škatel ne zavrzite! V lističu, priloženem vsaki škatli, re nasvet, kako jih lahko koristno uporabite $0tf(o) Ljubljana, TOZD Mlini Obiščite nas v gostišču ob Planšarskem jezeru gostilni na Jezerskem vrhu hotelu Kazina in Planinka Prostori so primerni za srečanja, seminarje, kosila in večerje za skupine - biljard, kegljišče, trim kabinet. Poskusite naše domače specialitete v enkratnem jezerskem okolju! VEČER ZABAVE IN PLESA NA KOPALIŠČU SORA V ŠKOFJI LOKI 21. maja od 18. ure dalje igra ansambel BOUTlQUE Kot gost nastopa plesna skupina KRIK Vabi Alpetour Škofja Loka, DO mestni hoteli IZBRALI SOZMflS V MERKURJEVI proda|alnl KAŠMAN v Škofji Loki na Mestnem trgu 7 Imajo dobro Izbiro raznega strojnega In ročnega orodja za hobl In obrt, orodje za delo na vrtu In polju, škropilnice, motorne In električne vrtne kosilnice, vodoinštalacljski material, material za centralno ogrevanje, razno orodje za obdelavo lesa in kovin, motorne žage in ves material za graditelje. '^^K&MESGLAS 18. STRAN P^k, 20. maja MALI OGLASI tel.:27-960 cesta llAf APARATI STROJI Pralni STROJ gorenje, prodam. Tel.: 46-555___ Prodam PRALNI STROJ candy 75. Zg. Duplje 80_ Prodam točkovna varilna aparata in avto 126 P Naslov v oglasnem oddelku. 7499 Prodam TRAKTOR pasquali, primeren za manjšo kmetijo. Tel.: 45-446, popoldan 7550 Prodam RAČUNALNIK ZX spectrum z vsemi pripomočki. Tel.: 51-428 7586 Prodam barvni TV gorenje, starejši letnik, z obnovljenim ekranom, cena ugodna. Zapuže 21, tel.: 73-160, ogled popoldan 7606 Prodajam 60 litrski KOMPRESOR, še nov, neuporabljen. Tel.: 81-112 7607 Prodam rabljen obračalnik za SENO VO 2-pajk. Arnež, Preddvor 7 7646 Prodam ABA dvokasetnik z ločljivima zvočnikoma 2 x 50 W Tel.: 60-365 7661 Prodam revolversko STRUŽNICO Pitt-ler, vreteno fi 45. Tel.: 25 156 7667 Zelo ugodno prodam TV sprejemnik color, za 20 SM. Grobelšek Marjan, Koroška 10, Lesce 7668 Pralni stroj ZOPPAS 514, ugodno prodam. Tel: 38-712, popoldan 7691 Prodam malo rabljen OBRAČALNIK sip Šempeter, manjši. C. Belo 6, Kranj _7699 Color TV gorenje, ekran 65 cm, z daljinskim upravljanjem. Maric Ivo, Fran-kovo 43, škofja Loka 7708 Prodam sipov vrtavkasti ZGRABLJAL-NIKVZ 280 Gorice 11, Golnik 7714 Prodam COMMODORE 128 D, tiskal-nik MPS 803 in cca 100 disket. Sitar, Križe 20, Tržič 7722 Prodam STRUŽNICO metalac, staro eno leto. Tel: 62-627 _7727 Prodam nov OBRAČALNIK za seno sip 220- enoosno prikolico. Tel.: 75-976 _7729 Prodam barvni TV grunding, ekran 67. Tel : 74-386_7734 Prodam črno-belo TV gorenje, novejši tip, z anteno in šivalni STROJ veritas z manjšo okvaro. Obid, Gobovce 7, Pod-nart, tel: 70-084 7745 Prodam cirkular za žaganje drv. Kor-pič, Podlubnik 213, Škofja Loka 7769 Ugodno prodam novo LTH toplotno črpalko VTČ-2 YU. Tel.: 61-580, int. 47 dopoldan 7771 Prodam haublic 220 Poženik 34, Cerklje__7798 Prodam OBRAČALNIK pajk VO 4. Ko renčan, Podbrezje 54, Duplje 7815 Prodam črno-beli prenosni TV gorenje certing, ekran 32 cm, še v garanciji, za 35 SM in črno beli TV gorenje, star 4 leta, za 25 SM, ekran 67 cm Gričar, Preska 4, Tržič 7818 Prodam mizarsko hobv kombinirko, 7 operacij Zupanova ul. 14, Šenčur 7826 Pomivalni STROJ candy, brezhiben in nov akumulator v garanciji 55 AmpH, prodam Tel : 57 096 7834 SLAMOREZNICO HERKA H 3, pro dam Tel 42 389_7835 Prodam rotacijsko KOSILNICO 165 cm z valjem. Tel: 42 282_7842 VIDEOREKORDER ORION VHS HQ sistem, daljinsko upravljanje, nov, z dokumenti, prodam Tel : 25 503 7846 Prodam nov pomivalni stroj candv Tel: 61 632, po 20 uri_7850 Prodam pletilni STROJ standart, naučim plesti. Tel : 35 173, v petek po poldan, soboto dopoldan 7856 Prodam nov, še nerabljen pralni STROJ gorenje in corting, rabljen ter UVIR lučko philips. Tel.: 37-261 7859 Prodam pralni STROJ, star 6 let, gore nje Jankovič, V Vlahoviča 8, Kranj, tel.: 35-553_7873 Prodam rabljen pralni STROJ gorenje in kombiniran štedilnik Tel.: 50 484, popoldan 7878 Prodam ČB TV gorenje in 80 litrski BOJLER. Bavdkova 5, Stražišče 7880 Prodam nov parni čistilec Steamatic (micka). Tel.: 27-625 7889 Prodam enofazni varilni APARAT CO 2 fi 0,6 - 0,8 ter AVTORADIO MTC 4 x 25 W z zvočniki 50 W. Sp. Bela 7, tel.: 45-309_7896 Prodam PAJKA sip 2220 in traktorsko FREZO. Balantič, Hotemaže 63 7898 Prodam HI FI ONKYO quarz reciver 2 x 80 W, kasetofon gramofon in SONY compact disc. Tel.: 88-766, od 17. do 20. ure 7900 Prodam čelni NAKLADAČ za ferguso-na. Tel.: 42-661 7901 Prodam enoosno traktorsko PRIKOLICO, primerno za vsa dela. Naslov v oglasnem oddelku. 7913 Prodam črno-bel TV gorenje. Dolžan, Mlaška 55, Kranj 7919 Prodam PAJKA fahr. Tel.: 45-434 7943 Prodam pripravo za sitotisk- razvijanje filmov + barve. Benedičič, Galetova 12, Kokrica 7948 Prodam dve leti star šivalni STROJ ru-ža step. Tel. 37-184_7949 Prodam traktorsko prikolico Tehno-stroj. Tel: 61-066_7953 Prodam TRAKTOR štore 504, 680 del. ur. Tel.: 43-081_7954 Prodam NAKLADALNIK riko TN2H za traktor deutz. Tel.: 77-781 7961 GRADBENI MATERIAL Ugodno prodam betonske CEVI 100 x 15. Tel.: 27-014 7613 Prodam 700 kg belega CEMENTA. Pre-vodnik, Barbara 5, Škofja Loka 7617 Dobro ohranjena OKNA, prodam. Franc Merlak, Gregorčičeva 13, Kranj _7644 Ugodno prodam strešnik Kanjiža me-diteran 222, 1100 kosov novega, 1100 kosov rabljenega. Dušan Balderman, Podlubnik 161, Škofja Loka, tel.: 62 992 _7663 Betonske plošče 40 x 40, rabljene, rpo-dam in rabljena okenska krila. Tel.: 80 000 _7666 Prodam 6 kosov valovitega aluminija za streho dim. 3,50 m x 0,75 m. Čelhar, Jaka Platiše 11, Kranj, tel.: 34-667 7670 Prodam po 280.000 štiri nove sončne KOLEKTORJE, 280 kvad. m ladijskega poda po 14.000 kvad.m, 10 kosov klešče in letve za ostrešje, 50 kvad. m na-pušča po 9.000 din kvad. m, 2 kub. m 3 cm suhih smrekovih desk po 250.000 din, 500 kg apna 20 odstotkov ceneje. Tel.: 47-776_7682 Prodam fasadni krem PESEK in zemeljski kabel 4 x 35. Čebulj marjan, Voklo 85, Šenčur 7685 Prodam 70 kosov KRAJNIKOV Ivan Nahtigal, Potoče 15, Preddvor 7720 Ceneje prodam betonsko ŽELEZO fi 10 mm. Tel: 78 055 7738 Prodam kombi PLOŠČE 5 cm, cena po dogovoru Zg Brnik 40/a, tel : 42 708, po 15. uri 7741 Prodam rabljen ŠPIČAK, veliki format. Osterman, Luže 34, Šenčur 7762 Prodam 40 kvad. m smrekovega ladij skega poda posušen in obdelan. Tel.: 66 178 7764 Prodam MIVKO Ažman, Suha 5, pri Predosljah 7781 Prodam 30 kvad. m pobjona. Tel.: 42 072 7802 Prodam suhe smrekove neobdelane deske za ladijski pod in napušč. Tel.: 70 440 7824 Prodam nova dvokrilna garažna VRATA brez stekla, 20 odstotkov ceneje Čefarin, Ul. 1. avgusta 5, tel.: 25-461, int 566, popoldan 7829 Prodam kompletni opaž za ploščo 10 x 11 m, konzolno dvigalo, 5 betonskih mrež 8/6 in 200 kosov silikatne opeke Draksler, Gasilska 24, Šenčur 7860 Po ugodni ceni prodam cca 70 kvad m fabjona Habjan, Gabrk 16, Škofja Loka_7863 Prodam suhe SMREKOVE OBLOGE (opaž), zelo primerne za oblaganje stropov in sten, šir 5,7,9 cm. Dolžina po želji, od 1 do 4 m Tel: 64 103 7875 Prodam pobjon, širine 10 cm. Tel : 79 989_7876 Prodam MEŠALEC za beton Tel : 39 018_7905 Prodam bukove plohe Naslov v oglas nem oddelku 7946 DEŽURNI VETERINARJI OD 20.5. DO 27.5.: Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske - Kranj, Iva Slavca 1, obvešča živinorejce na Gorenjskem, da sprejema naročila za vse veterinarske storitve vsak dan od 6. ure zjutraj do 22. ure zvečer na zavodu v Kranju oz. po telefonu št. 22-781 ali 25-779. Naročila za veterinarske storitve oddajte do 8. ure zjutraj, za nujne obiske pa lahko ves dan. Naročila v času nočnega dežurstva — od 22. ure zvečer do 6. ure zjutraj — pa sprejemajo: ZA OBČINO KRANJ: Dr. CAPUDER dipl. vet. Bogdan, Kranj, Kajuhova 23, tel.: 22-994 ZA OBČINO SKOFJA LOKA: HABJAN dipl. vet. Janko, Žiri, Polje 1, tel.: 69-280 ZA OBČINO RADOVLJICA IN JESENICE: PAVLIC dipl. vet. Franc, Zasip, Stagne 24, tel.: 77-639 ZA OBČINO TRZlC: SAJEVIĆ dipl. vet. Borut, Naklo, V. Rejca 1, tel.: 47-063 ali 79-055 Prodam 1,5 kub. m hrastovih plohov 5 cm. Tel.: 68-650 _7879 Prodam rabljeni OKNI 0,8 x 0,8 in 1 x 1,4, mahagonij vrata s podbojem, štedilnik gorenje, tri radiatorje in nekaj delov za BMW 316, letnik 1978. Tel.: 47-628, popoldan _7895 Vezana balkonska VRATA 80 x 220 in vezano okno 140 x 140, prodam. Tel.: 23-983_7955 Rabljeno SALONITKO 60 x 60, pro-dam. Tel: 34-686 7966 POSESTI Prodam staro, neuporabno hišo, primerno za vikend 300 kvad. m, cena 1,500 Mio. Šifra: HIŠA_7342 V najem oddam prostor za mirno obrt ali skladišče. Naslov v oglasnem oddelku^_7530 Prodam GOZD v Vojvodin Borštu. Miha Naglic, C. na Brdo 22, Kranj, tel.: 38-337_7611 Zaradi rušenja stare hiše prodamo vso notranjo opremo in ostali material. Tel.: 25-722_7710 VIKEND v Triglavskem parku in zazidljivo parcelo zamenjam za starejšo hi-šo z vrtom. Šifra: GORENJSKA 7832 V lepem kraju Poljanske doline, prodam obnovljeno hišo, primerno za vikend, cena po dogovoru. Tel.: 68-751 7861 RAZNO PRODAM Prodam plastificirano portugalsko PLUTO. Tel.: 83-727, popoldan Prodam PASJO UTO, večjo. Tel.: 24-596_7548 Prodam plastično CISTERNO 1000 li trov, primerno tudi za namakanje sadja. Tel.: 24-596_7549 Prodam SPALNICO, kombiniran štedilnik, kavč, pony kolo, inozemski otroški avtosedež. Tel.: 50-744 7574 Tekmovalno kolo Super in moto usnjen jopič in hlače, prodam. Velkavrh, C. revolucije 8, Jesenice-Plavž 7614 Prodam italijansko poročno obleko. Tel.: 39-297_7615 Ugodno prodam komplet otroški vozi ček Tribuna, posteljico, koš in stajico. Tel.: 42-245, od 16. ure dalje 7638 Prodam prvo košnjo travnika ter KRAVO pred telitvijo. Boštic, Zg. Brnik 17, tel.: 42-712_7642 Prodam obhajilno obleko. Tel.: 42-712 _7643 Zastor za dvorano, bordo rdeč žamet, malo rabljen in lesene klopi z naslonom, 5 sedežne, primerne za vrtne veselice, prodamo. Informacije na tel.: 69-051 ali na naslov KUD SOVODENJ 7658 STUDIO ZA NEGO IN OBLIKOVANJE NOHTOV KRANJ, Kidričeva 45, Tel.: 25-024 Z ameriško metodo po TAMI NAIL sistemu utrjujem, oblikujem in ekskluzivno podaljšujem nohte. Z lepo oblikovanimi nohti, drobnimi vzorčki in modnimi dodatki vam bodo vaše roke v ponos! S to metodo zelo uspešno odpravim grizenje nohtov tudi pri moških in otrocih. Prodam novo avtomobilsko prikolico ter žensko in moško srednje kolo na pet prestav. Tel : 42-574_7688 Prodam dve diatonični HARMONIKI in klavirsko 80 basno 5 registrov. Tel : 46 089_7689 Prodam lesen stolpni silos, 60 kub m, premera 3,10 m x 8 ter železne rešetke za splakovanje 80 x 90 Korošec, Ko privnik61, Boh. Bistrica_7692 Prodam JADRALNI DESKI tornado 34 in 36. Tel: 42 257_7700 GLISER ELAN GT 402 z motorem mercury 40 konj moči, prodam Tel.: 28 844_7702 JADRALNO DESKO hy-fly 111 FH, prodam, cena po dogovoru Tel.: 83 301_7706 Prodam dirkalno KOLO rog senior. Tel: 45-123_7717 Prodam športno tekmovalno kolo znamke Pinarello Tel : 79 938, po 19 uri_7725 Prodam BRAKO PRIKOLICO, dobro ohranjeno Petrič, Begunje 118, Begu nje_7735 Prodam ŠOTOR za 4 osebe, nov šut na 86, Žabnica 7742 Prodam 80 basno HARMONIKO in no-vo violino Tel : 39 929 7743 Prodam dirkalno KOLO personal, sko raj novo, na 10 prestav Stara Fužini 10, tel.: 76 448_nj Prodam avtoprikolico Tel.: 40-590 ia 7747 7754 mali oglasi tel. 27960 Prodam KLAVIR besendorfar in VIOLI NO celinko Demšar Tel 33 083 Vlašič _7756 Prodam /AJ^NIK na 'J bokv>v in dIi.i prednja blatnika za GOLF JGL Tel : 61 007 7781 v* UGODNA PONUDBA v času od 23. do 28. maja vam na oddelku posebne prodaje v I. nadstropju naše veleblagovnice nudimo telovadne hlačke in športne majice po ugodnih cenah. VELEBLAGOVNICA nama ŠKOFJA LOKA Ugodno prodam kolo na 5 prestav, trajnožarečo peč kuppersbusch in kalorifer. Kavčič, Dražgoše 13, Železniki _7681 Prodam globok (italijanski) otroški voziček. Valjavčeva 14, Kranj 7785 Neuporabljeno plastično cisterno 2000 litrsko, z merilnikom, prodam. Tel.: 45-285_7791 Prodam dvodelno poročno obleko iz modnega butiqa, primerno tudi za nosečnice št. 38-40. Čarman, Godešič 103, Škofja Loka 7808 Prodam ŠOTOR Krk, za 4 osebe. Tel.: 37-368 7816 Ugodno prodam hojico, zložljivo otroško posteljico, hladilnik 70 litrski in šotor za tri osebe. Tel.: 45-176 7821 Prodam bas kitaro s 150 W ojačevalcem Rudi Čajevec. Ogled sobota, nedelja ves dan. Boža Kirin, Cankarjeva 12, Radovljica 7823 Prodam športno KOLO junior, radio z gramofonom in ČB TV. Tel.: 27-112 _7825 Prodam nove planinske čevlje št. 41. Tel.: 22-391_7831 Prodam smrekove deske colarice, barvni TV gorenje in kombiniran ŠTEDIL NIK (3 plin, 1 elek.). Voglje 52/a 7841 Prodam prikolico za osebni avto. Tel.: 42-115_7843 Prodam svetlo modro poročno obleko z volanci, št. 38-40. Tel.: 80-142, od 19.30 do 21. ure_7849 Prodam globok otroški VOZIČEK. Trboje 2/a_7852 Prodam PEČ za centralno kurjavo, no-vo in brako PRIKOLICO skifo. Trojarje-va 17 , Kranj Stražišče 7853 Poceni prodam AVTO RADIO kasetofon ter tri GUME z obroči 145 x 13 in 2 samo obroča Zoran Japelj, Podljubelj 70, Tržič_7858 CB postajo CTE SSB 350 z avtomobil sko magnetno anteno, akustično KITARO japonske izdelave in italijansko dirkalno KOLO št. 56, ugodno prodam Tel.: (061)444-079_7866 Prodam MOTOR TOMOS 14 M ali menjam za APN 6 in prodam elek ŠTE DILNIK (4 plin. 2 elek ) Sušnik, Sp. Besnica 160_^ 7868 Prodam 1 kub m desk za^alkon 30 mm, radiatorje od 14-20 členov, drob ni krompir za krmo in fižolovke (pre-kle). Češnevek 8 7869 Vas zanima nakup unikatnih TAPISE RIJ, MAKRAMEJEV? Pokličite 26 249! _7872 Prodam tovorno prikolico za osebni avto Tel 85 429. od 20 do 21. ure _7874 Prodam dobro 6h uiijen otroški špor tni voziček Peg, 280 litrsko hladilno omaro, klubsko mizico 110 x 60 in dva fotelja. Tel : 39 896_7888 Prodam dobro ohranjeno otroško STAJICO in otroški športni VOZIČEK marela. Tel : 39-888 7893 Prodam jedilni KROMPIR igor. Tel.. 45 542 /903 /90/ Prodam DflVA Tel.: 45 587 Prodam SENO Podreča 11, Mavčiče _7923 Fantovsko KOLO "petka" in strešno okno Pural Beton, Hotemaže 70 7945 VOZILA Prodam avto ZASTAVA 101, letnik 1980 Boštjan Mali, Hlebce 38, 64248, Prodam nevozno obnovljeno R4 TLS Kranjc, Sajovčevo naselje 32, Šenčur RENAULT R 4, letnik 1984, prevoženih 33 000 km, registriran do maja 1989, prodam za 500 SM Tel 22 984 ali 23 972_7488 Prodam 126 P, letnik 1978. Tel.: 78 780, popoldan 7515 Prodam VW, starejši letnik, registriran za celo leto Tel 78 627, popoldan __7516 Prodam FIČOTA po delih. Tel : 64-310 _ 7653 Prodam MOPED APN 4 Tel : 37 327 _ 7678 Prodam avto BMW 320 I, letnik 1983. Ogled po 18 uri Jezerska c. 78/a, Kranj__7583 Prodam motorno kolo l()RY ogled ob delavnikih od 16 do 17 ure. Boštjan Trtnik, Gorenja vas Reteče 15, Škofja Loka_ 7612 Prodam avto Z 101, nov. Martin Bevk Pivka 15, Naklo, tel 47 623 7616 Prodam VW 1200, letnik 1976, ogled popoldan. Kutnjak, Verje 38/b, Medvode_7621 Prodam 126 P. Nograšek, Predoslje 168 7622 Prodam JUGO 45, letnik 1984. Tel.: 61-860_7623 Prodam LADO 1500, letnik 1983. Tel.: 57-036_7624 Prodam VISO CLUB II, letnik 1982. Ogled vsak dan od 14. ure dalje. Košir, Križe 62_7625 Z 101 GTL 55, maj 1987, 5 prestav, ugodno prodam. Tel: 73-030 7626 Prodam VW 1200, letnik 1974, registriran do drugega leta, v odličnem stanju. Ogled vsak dan popoldan od 15. ure dalje. Savska 60, Ribno Bled 7628 VW 1300, odlično ohranjen, prodam. Tel.: 79-852_7630 GOLF diesel JGL, S paket, letnik 1985, prodam. Kovačičeva 5, Kranj 7631 Prodam DIANO, letnik 1977. Jereb, Staretova 40, Kranj, tel.: 37 299 7633 Prodam Z 101, letnik 1979, prevoženih 65.000 km, motor Tomos 15 SLC in otroški športni voziček Tel.: 51-816 7635 Prodam Z 101, letnik 1978 za 250 SM. Papič, Smledniška 82, Kranj, tel.: 37 291, popoldan 7636 Prodam Z 750, letnik 1981. Cundrič, Poljšica 25, Zg. Gorje 7637 Prodam Z 101, letnik 1979 Tel.: 79-674 _7640 Ugodno prodam VW 1200, registriran do septembra Gorjup, Dolenja vas 21, tel 64 089 7641 Prodam karamboliran JUGO 45 Tel : 25 919, od 14. do 18. ure 7645 Prodam GOLF bencinski, oktober 1979, 69.000 km, dobro ohranjen, gara žiran Tel : 23 880_7647 Prodam R 4, letnik 1987, rdeče barve Tel : 36 028_7648 Prodam JUGO 45, letnik 1984, 27 000 km. Petek in sobota po 15 uri Parti zanska 20, Kranj 7649 Prodam OPEL ASCONO ali menjam za manjše, letnik 1977, cena 750 SM. Tel.: 38-706 _7650 SIMCO 1000 SR, 1976, metal barva, pozimi nevoženo, 84.000 km, prodam Les kovec, Cerklje, tel: 42 019 7652 Z 101 super, letnik 1979, dobro ohra njeno, prevoženih 60 000 km, ugodno prodam Na Trati 51, Lesce 7659 Ugodno prodam Z 101, letnik 1978. Ro-šič, Finžgarjeva 8/a, tel : 75 140, int 241 popoldan_7660 Prodam Z 101 comfort, oktober 1981, prevoženih 47 000 km, garažiran Miloš Volarič, Frankovo 68, Škofja Loka 7662 Prodam GOLF avtomatik, 1600 cem, letnik 1978. Vrhovnik, Štefetova 15, Mlaka_7664 Prodam AMI, letnik 1976, registriran do 26 decembra 1988, cena 100 SM Tel.: 28-571_7685 Po delih prodam R 4, R 12. DIANO, FI AT 750 in FIAT 125 Miro Medic, Ko ritnska 31, Bled, tel : 78 693 7671 Prodam avto KADETT 1200, letnik 1977 Miloševič, Kejžarjeva 37, Jeseni ce_7672 Prodam FIČKA 850. letnik 1981 Tel.: 35 858_7673 Prodam GOLF diesel, letnik 1983. Je /erska 63 , Kranj /6/4 Prodam JUGO 55, letnik 1984. Tel.: 35 410_;_7675 RENAULT 4 TL, letnik 1977, nevozen, neregistriran, prodam Česen, Trojar jeva 11, Kranj_7679 Prodam Z 750, letnik 1979. Trstenik 18, tel.: 46-369_7683 Ugodno prodam 126 P, letnik 1981 Andrej Merše, Kamniška 16, Mengeš 7684 Prodam APN 6 Tel 39 552 7686 Prodam dobro ohranjen GOLF, letnik 1978, 50 000 km Drulovka 45/f, Kranj _7694 Prodam osebni avto Z 750 LE letnik 1981 čermeli Boris, Staneta Žagarja 45, Radovljica_7704 GOLF, letnik 1977, bencinar, prodam Tel: (061) 441-925_7705 Prodam AUDI 50 GL, zelo dobro ohra njen Ogled in informacije Rupnik, Ka juhova 28, Kranj, tel: 21 874 7713 Z 101, letnik 1976, prodam Tel : 28 524 _7716 TOMOS CROSS SENIOR 90 cem, pro dam Fojkar, Pševska 10/d, Stražišče _7721^ Motor MZ ETZ 250, letniki 986, ohra njen, prodam Tel 50 615, ob delavni kih popoldan 7724 Ugodno prodam CITROEN GS 1,3. tnik 1980. Miha Gluščič, Tovarniška _ Lesce, tel.: 74-560_Jj* Poceni prodam PONY EXPRES$ (puch) v odličnem stanju. Ulčar, W karjeva 53, Šenčur Prodam Z 101 rušič. Savska c. 18, Kranj letnik 1984. Janko M»' 77» Prodam Z 750 po delih. Sodnik Prirn°*j Klanec 15, Komenda Prodam GOLF diesel, letnik 1984. M£ tej, Sp. Gorje 80 LADA SAMARA, letnik 1987 ali Z ^ letnik 1986, prodam. Tel.: 34-081. Kj poldan JUGO 45/A, letnik november 1986Pf2j dam. Tel.: 77-888_ Prodam BMW 316, letnik 1978, ^ žarjeva 13, Čirče Kranj }}^-GOLF JL, december 1980, dobro ohranjen, prodam. Ogled v soboto P° uri. Luznarjeva 24/a Kranj Primskovo^ Prodam GS 1,3. Tel.: 25-405, sarno* petek_J3. Prodam GOLF JGLD, letnik 1984. Tel- 21 -343__J3- Prodam LADO 1500. letnik 1977. Pr«& dvor 69_^JV* Ugodno prodam APN 6. Hočevar,^' ingerlova 7, Šenčur Prodam 34-112 Z 1300, cena 17 SM. Teljj J758 Prodam avto LADO 1500, letnik 1 S* Jenko, Sp Brnik 33, Cerklje __2ZEr Prodam Z 750 LE, letnik 1980, regist^' ran do decembra 1988 obnovlj<"\ Mojca Može. C. 1 maja 123, Jesenjeg Prodam Z 750, letnik 1976, ReP^ Sveteljeva 8, Šenčur ----—73Ć Prodam MOPED na dve prestavi za J" SM Pavlic Zvonko, V. Vlahoviča ^ Kranj_ 4 GTL, letnik 1984, prodam T*Jjj R 75 621 OPEL REKORD 2000 S, letnikihJ£ 7772 ravan, malo vožen, prodam za 15 I^S Tel.: 70 211_ _ FIAT 126 P, letnik 1986. registriranj maja 1989, prodam Tel.: 42-175_^J^ Prodam Z 750, letnik december l9^ registriran do aprila 1989, cena SM Kolenko, Praše 43, tel : 40 H^ji GOLF JGL diesel, letnik 1985, ^ rdeč, 58.000 km, prvi lastnik, Pf0°rfi Oprešnikova 10, Kranj_— AVTOMATIK A 3 MS, letnik ^6l'M lo vožen, rdeč, prodam za 0,8 Tel 26-408 __J^. Prodam Z 101 comfort, letnik letnik 1977. 80.000 ^ dovlje 8, Golnik Prodam R 4 Tel 57 030 Prodam neregistriranega SPAČKA-S tnik 1976 Tel : 34 058 ^-^0 Prodam R 5 TL, letnik 1976, ohranjen, garažiran, prevoženih s km. Tel.: 50 831, od 12. do IjJ^gJ^jjt OPEL KADET 1200 S, prodam, let,nj 1977. prevoženih 83 000 km, J* pobarva, zelo ohranjen, cena 8 M'0 sič Milorad, Hrušica 123, Jesenic«^ 3» letnik 1981, comfort7pfoda,T^ 390 SM, naprodaj tudi razteglj^ ,jš Z 101, dvosed Kofce in nerabljena ^^jj*;' napa na zračnik 20 odstotkov ce7#, Tel. 51 491 Prodam TOMOS AVTOMATIK l«J "jjH ni STROJ candy ( 3 kg ) Gorjan tarska12, Kranj Stražišče __^|^tiK Prodam dobro ohran|t)iio ^ '"'.j Na. 1977 Pagon, Pot pod gradiščem ^fi Ido______-jjffcj Ugodno prodam odlično °^L^h 12 in črno bel TV, novejš' B°' 'tfjj, C. 4. julija 21, Tržič _____ GOOLF JGL diesel, letnik 1985-ohranjen, z dodatno oprem« 77^ prodam Tel 89 088 ___-^-pjpf.'^ Prodam GOLF JXD, staro 2,6 !•* | nova 47, Šenčur Ugodno prodam PONI . macije na tel 80 328, poP^-^lft 1% Prodam R 4 22 633 po Prodam Z 101, letnik Ugodno prodam PONY E*pFjj£! Tel: 80 328, popoldan_ . ^^iflKi Prodam GOLF JXD, star dve 1» Pipanova 47, Sencur Prodam AUDI 100, letnik 19' 7^ Praprotnik 20, Naklo___^79. Prodam 125 P 1500 cem, l«tn'k 7«? cena 300 S M Mavčiče49_ fgtek, 20. maja 198 / MALI OGLASI, OSMRTNICE 19. stran &mm] GLAS a^dam dobro ohrfijeno, garažirano «0D0 LS 120 etnik 1982. Tel.: il^20. v večernih'"»h 7806 *am Z 750 let* 1977. Tel.: 68-397 ' _7812 ProdanV SKODJ 120 LS, letnik 1982, 0808 350 S IVI el.: 75-248, po 20. uri ;_ 7813 Vodarn Z tri, letnik 1984 ali menjam ? 2 750. rgled Ješetova 1/a, Stražiš-_■_7814 ^odarr KOMBI ZASTAVA, letnik 1978, vozen, neregistriran in dvojni KASfTAR. Tel.: 38-249_7819 °retlam Z 101, letnik 1975, registrirana ''aprila 1989. Rakovec, B a šel j 17 4 t____ 7820 l *r?dam DIANO, dobro ohranjen, le-j "»k 1979. Zoran Drobnjak, Alpska c. 'j ^S^Bied___7822 | i^dam zelo dobro ohranjen PEUGE-104, letnik 1978, prevoženih 47.000 JJ- Cerar Stane, Skrjančevo 8, Ra- g^ipri Domžalah_7827 ^am Z 750, starejši letnik, obno- l!!___Tel.: 74-448_7830 APN 6 in BT 50 nujno in ugodno pro- : aar" Zupanova 1, Šenčur, tel.: 43-123 _________7833 ??_P' prodam. Likar, Cankarjeva 50, ^__oy_ica_7836 *S.)kam avto Z 101, starejši letnik. Urh, i** 20. Krani 7837 letnik Klemene, Gli-7839 prod, 19foi 2 75°- dobro ohranjen n** december. Štefan Klemet J!ll___erklje__ °M0S ATX 50, nov, z dodatno opre-10 '60 SM, prodam. Brane, Golnik 55 --- 7844 126 Prodam AUD1100 LS, letnik 1970, registriran do aprila 1989, za 320 SM. Ogled v soboto in nedeljo. Kaltak, Podlubnik 160, Škofja Loka 7939 ŠKODO 100, prodam, dobra pločevi-na-motor potreben popravila, registrirana do marca 1989, cena 70SM. Tel.: 61- 446_7__1 Prodam DIANO, letnik 1980. Tel.: 45-263_7944 Prodam JUGO 45, letnik 1986, dodat- no opremljen. Tel.: 66-248_7947 Prodam FIAT 128 sport, neregistriran. Celar, Jezerska c. 48, Kranj 7950 SPAČKA, letnik 1976, obnovljenega, reg. do februarja 1989, z nadomestnimi deli in 40 kanalno CB postajo KOBRA 20 LTD z dokumenti in ostalo opremo, prodam. Tel.: dopoldan 62- 705_7951 Prodam neregistrirano Z 750, v voznem stanju, letnik 1977. Rehbergar, Zg. Brnik 96_7956 GOLF, marec 1982, 57.000 km, prodam. Tel.: 74-224_7957 Prodam DIANO 6, letnik 1977 in avto- matik3M.Tel.:40-326_7959 Prodam JUGO 55, letnik 1984, registriran do maja 1989. Tel.: 83-885, od 19. do 20. ure_7960 Prodam R 4 GTL, star štiri leta. Papirnica 9, Škofja Loka 7963 Prodam R 12 za 200 SM in pomivalno mizo z dvemi koriti, dolžine 1 m. Ku-nej, Moste 45, Žirovnica 7964 Ugodno prodam Z 750, letnik 1974. Alojz Meglic, Podljubelj 54, Tržič 7968 !£P. letnik 1980, lepo vzdrževan, pro- STAN.OPREMA S'rvo Št^'ed v SODOto od ure da'Je T0Mos ucin. Sv. Duh 67, Škofja Loka 7845 lov AVTOMATIK 3 ML, skoraj ugodno prodam. Tel.: 24-127 7847 !_* P. letnik 1982, prodam. Marjan Pe i!!_Visoko4/b__7848 ^flodno prodam nov APN 6. Tel.: ^_g8_po 14. uri__7854 Pr°dam R 4_ |etnik 1978. Tel.: 70-330 , 7855 |T_"------- _ starejši letnik, v voznem stanju, wodam. Tel.: 25-122, petek popoldan, ??>ota___ojdan__7857 ^dam VVARTBURG, letnik 1977 in Z g. letnik 1977. Partizanska pot 12, S*r_ca_tel.: 23-884_ 7862 Ndam Z 101, letnik 1976, obnovljeno. l!___4__35 _7864 L^am PEUGEOT 204, letnik 1975, ce °8a ali po delih ter menjalnik, štarter, '"»rnator za R 12. Sukobljevič, Dež 2!!______Le_ce_ 7865 prodam SPAČEK, letnik 1974, registri ^2n_aja 1989 Tel.: 57-001 7870 d!^-rmotor R 25/2, letnik 1953, pro ?i!I_.T«» JO-802 p—■--- _mm Eft? R 4- 'etnik 1979. Grubič, Zlato j£)ii3/D_ 7885 1J9d|m Z 101 P° delih Vrhunc, Selca ^^gjga^tel.: 66 486_7887 H&° Prodam FIAT 850 in dvojni tel I^ASETOFON. Tupaliče 22/a, ^^22__7890 Te?d^^KODO 105 L, letnik 1982 ^ilijl____7891 rn^ca"\|KODO 100, registrirano do &ela 7 cena P° dogovoru Sp j^lZ^8!^ 309 7897 ^oktJ7 1000 Vrlina, letnik 1976, prva « strac.ja 1979, prodam Tel.: 60 725 V^-r—____7899 l°6lffirS' ,e,nik 1973- prodam Tel : P^l2^]__ 7902 Wm ASCONO 12 S, cena po dogo Loka nko Uršić' Ga°rk 15. Škofja Pro^---___7904 N«deJiTi,R 4 TL' ,etnilc I986 Sajovic, ^105 vas 9' Mlaka Kranj, tel:: ^5a7T5-- 7906 »Ml T . 101 - 'etnik 1979 Štale, Kro ^^l^°iZ____0_ 5» ?aR_°^EL ASCONO 1,6 CSR, prva _7909 grodarn0?0 < 43 000 km ), ugodno 5«nčUr ; ,,ne Goloh. Mlakarjeva 22, ^r^-^-lL157 Popoldan 7912 ^iš^^RTBURG. letnik 1982. Te tV^^i^!g_Mel.: 48-181 7914 ^o/rt 45- star 9 mesecev in platim s,ar 9 mesecev Garibo PETjQ^AJPj!_aJ_Bje^ 7917 J^am I,dobro ohranjen, letnik 1973, »»niče *loJ* Cesar. C 1 maja 68, Je 2^ 7918 zelo dobro ohranjen in 7* 1976- ua°dno Prodam fe^l________7921 &r*ki u?T_L 'etnik 1983 Jerman. 5°!_C °° 4- Kranj, tel 26 132, po ^rod^---___7924 k^^triranJ0^ letnik 1975- vozr>o, ne Sjj r*"° Nabernik, Kokršk, log 13 Sd^r^--________7926 &!?°rje «* ^M~ta»on 5 m Žvan, |%^6i___________ 7926 ^tteran,- 1986. prodam Sža^^i,! 7929 1? .apri'a l9Ri'eAnik 1975> r«9i«triran n>5C8 989 Dvoršak. Finžgarjeva ^Ood^---.___7930 l>'k ig^odamoTebni avto Skoda ^68 0nr°Zen' ce,e0a al1 P° de lu^rn~Trr?—-----___ 7931 v. .VVlahoS^V^^ 1985. « 8.8 ^Opoir|ča 3' Kran«' 38 432. Yr&da~—K°J2^__i 7932 kjer se ne vidi...« Erika Bjedović, prodajalka v ONA-ON v Kranju: »Pri nas se dokaj ugodno kupuje na kredite in prav zaradi tega se je te dni pri prodaji še bolj poznalo. Dobro smo prodajah kostime, obleke, hlače, moških majic je celo zmanjkalo.« Mateja Plaznik, poslo-vodkinja diskonta Živila Kranj: »Kupci so te dni dobesedno spraznili trgovino, največ so kupovali moko, olje, sladkor, pralni prašek, testenine, konzerve, salame, celo pudingov je zmanjkalo-Vendar smo police sproti polnili.« Vlasta Tratnik, salon pohištva Murka Lesce: »Te dni se je vse pohištvo dobro prodajalo, kajti kreditni pogoji so ugodni; manjkalo je le vrtnin garnitur in izdelkov firm, ki veliko izvažajo.« - >; Slavka Kant, poslovodki" _g_fj___^ nja samopostrežne trgo* jfll Wjk vine ABC Loka pri želez* H niški postaji: »Razen pra- škov pri nas ni ničesar * *i F zmanjkalo. Najhuje je bi- t i lo v petek, po plačah. Vendar se že močno opa-# I ža slabša plačilna moc, 1 F na policah ostajajo keksii M * čokolada, radenske, bre- m m *■ zalkoholne pijače. Nima- mo rade takih »rukarjev«, da potem ves mesec prodajamo le kruh in mleko.« Poletni tabor V kranjskem centru za idejnopolitično usposabljanje m marksistično izolira zevanje pri OK ZSMS, pripravljaju kuncem junija privlačno akcijo, ki so jo poimenovali poletni lahor . V Banjolah pri Puli SO \ bungalovih rezervirali prOStOr, ki ga bodo zapolnili mladi udeleženci in ob tem pripravili tudi razno vrsten program, Ob vseh morskih užitkih bodo organizirane glasbena, gledališka, računalniška, psihoanalitska, in video delavnica. Organizator pa s tem ni zaprl vrat, saj obljublja prilagoditev programa glede na interese prisotnih. V tem okviru gre tudi nasploh jemati celotni dnevni urnik, ki na določen način izhaja iz pred časom izpeljanega poletnega tabora na Jezerskem. Uspešni rezultati so ob razširitvi in popestritvi programa pripeljali do nov«' akcije, o kateri je vsem zainteresiranim za konkretnejše informacije na razpolago kranjsku OK ZSMS. Cena letošnjega tabora na morju ho po zagotovilu organizatorja mmim.il na, rok za prijave pa poteče koncem maja. V. B. Pregled prireditev v mesecu mladosti na Gorenjskem Zabave in razgovori Za tradicionalno so tudi letos pripravili v posameznih gorenjskih občinah različne prireditve, ki bodo ob sprejemih pionirjev v ZSMS in podelitvami raznih priznanj poskušale mladim ponuditi sprostitev in zabavo, tistim zahtevnejšim pa okrogle mize in klepet. Preden napovemo posamezne prireditve bi vseeno veljalo zapisati misel, ki še zdaleč ni nova pa vedno znova izginja v pozabo. Ob najrazličnejših prireditvah, tudi v letošnjem maju že vnaprej velja reči: zakaj samo v tem mesecu, koledarsko leto menda še vedno pozna, vsaj pri nas, dvanajst mesecev. Kakšna je količina tovrstnih prireditev v pred in pomajskih mesecih? Zakaj je posamezne prostore moč najeti samo v dneh mladosti, najti ustrezne finance in razumevanje vseh pristojnih... Teh in podobnih vprašanj bi lahko našteli še celo vrsto pa se bojimo, da vse skupaj nima pravega pomena. Pa bi po našem mnenju v analizi majskih prireditev odgovorni morali spregovoriti tudi o tem, čeravno se dobro zavedamo, da se prileze vsaj nekaj dni na leto ne misliti na to, od kod izbrskati denar, za tovrstne akcije se ponavadi vedno najde. Se mora... TKŽlC: 20 maja pripravljajo turnir v malem nogometu, s pnčetkom ob 16. uri na igrišču v Križah - jutri, v soboti, 21. maja, bo ob 19. uri v domu družbenih organizacij v Lomu slavnosta seja OK ZSMS na kateri bodo podelili srebrne znake ZSMS, po podelitvi pa pripravljajo ples - 24. maja bo ob 9.30 v hotelu Kompas na Ljubelju v skupni organizaciji s konferenco ZSM v I.AO okrogla miza na temo: Narod čuva državno mejo - 27. maja bo v kinu Tržič ob 20. uri prireditev: Mladinsko gledališče Tržič se predstavlja - dan kasneje, torej 28. maja pa bodo ob 8. uri startali pohodniki na Kriško goro škofja loka: danes, 20. maja,pripravljajo pohod v počastitev 43 letnice pohoda članov medvojnega pionir skega odreda "Ratitovec" iz Železnikov v Cerkno, kjer bo ob 11.30 osrednja spominska slovesnostma kateri bo govoril sekretar RK ZSM Slovenije Dani el Božič, jutri, 21. maja.se bo ob 8. uri pričel v športni dvorani Podan turnir v kegljanju, zvečer pa ob 18. uri pripravljajo na grajskem vrtu ples s skupino 12. nasprotje, vse skupaj oboguteno z videom, plesno skupino... - v Žireh pa bo ta dan od 10. ure naprej na igrišču Partizana turnir v košarki 24. in 25. maja bodo ob 8.30 in 9.30 video projekcije risank za najmlajše v dvorani Loškega odra - 22. maja pripravljajo na igrišču v Železnikih ob 9. uri turnir v nogometu - 28. maja bo v Železnikih spet nogomet, tokrat tekma med mladine i tamkajšnje Iskre in poznano ekipo Fotogrupe M KRANJ: o kranjskih prireditvah, /dru /enih pod naslovom "Teden mladih Kranja" smo obširno poročali že v prejšnji, torkovi številki, zato tokrat samo izbor najzanimivejših akti i: - danes, 20. maja, ob 16. uri, nu Titovem trg pripravljajo javno tribuno na kateri bo predstavljen Alternativni program zveze mladinskih organizacij in gibanj, med mnogimi bolj poznan kot "Janšin program". - samo uro kasneje pripralvja občinski C«nt«r klubov OZN akcijo, ki spominja na Tek po ulicah Kranja Izpred dveh let - tokrat vabijo k sodelovanju kole- sarje vseh starosti, start in cilj na Titovem trgu, - 22. maja bo na Titovem trgu za nimivo glasbenopopoldne; od 16. ure naprej si bodo namreč sledu Ugrin-Divjak kvartet, skupina Tant.adruj in ob 20. uri Pomaranča - 23. maja bodo v kinu Storžič od 16. do 21. ure filmske projekcije filmov Ivana Obrenova in Zeli mirja Zilnika (spomin na leto '86) JESENICE: 2f). maja ob 18. uri v restavraci-|i Kii/.ine na .Jesenicah pripra vljajo zbor mladinskih aktivi stov od 1945 - 1988 dan kasneje bo v sejni dvorani DPO na Jesenicah ob 18. uri okrogla miza na temo: Kje je na ša prihodnost radovljica: danes, v petek, 20. maja,pripravljajo v Radovljici, ki so ga naslovili z. "24 ur košarke" Jutri, 21. maja bo v športni dvorani na Bledu a pricetkom ob 16. uri osrednja občinska sloves QOt1 ob letOtnjeR) mesecu mladosti Nastop skupine MelOS m Hoavvv Companjv, zvon t pa I rU guju. 2.r). maja bo na Soben košarkar ski turnir Pripravil: Vine Beštei Draga, 18. maja - Na ovinkasti cesti v Dragi se jc kaj pred polnočjo pripetila P jj metna nesreča, ki so ji botr°v . i alkohol, prevelika hitrost in v.^| nja brez vozniškega dovoljuj V ovinku je avto Mirana F ! čnika, starega 29 let, iz Naklep zaneslo na neutrjeno bank' 0 Zatem je avto zdrsnil in b° , trčil v smreko. V nesreči Je i hudo ranjen Potočnikov • rjj tnik Stojan Bajželj, star 29 prav tako iz Naklega, ki se jeseniški bolnišnici bori za zl ( nje. XXI. festival dela mladih Jugoslavije Preko 2500 udeležencev Maribor, 20. maja — Danes se v Mariboru pričenju ena let*\gfi\ osrednjih jugoslovanskih prireditev v mesecu mladosti, ki bo *\f jem -programu tri dni združila preko 2400 mladih teknunuK*-spremljevalcev ter preko 1500 gostov in novinarjev iz cele dr« Tradicionulni Festival dela mladih Jugoslavije bo tokrat v boru gostil 2000 mladih, ki bodo svoja znanja preizkusili v 44 P' j|-cih in 12 strokah. V ta namen bodo tekmovalcem na razpolag0 - jfi ne šolske učilnici« in delavnice v posameznih mariborskih dd organizacijah. h pfi' Ob tem so organizatorji pripravili tudi vrsto spremljajo^1 reditev — Okrogli mizi nu temo: Festival dela mladih in njegovgjav>' spektive ter Kaj je skupnega v izobraževalnem sistemu v «lur^|,rsK* ji. V času festivala bo pričela s poskusnim oddujanjem man \fi redakcija Radia študent, preko 'IV sistema Rotovž in Tab°r F stekel tudi posebni mludinski televizijski program. . . „oV^t tel luai poseom miuainsKi teievizijsKi program. ^v«' Preko celega dne bodo prisotni na stojnicah predstavnik' jj) družbenih gibanj, v večernih urah pa bo za obiskovalec testi same prebivalci' Maribora pripravljenih cela vrsta kulturnih P lev koncertov (Bajaga, Martin Krpan, Lačni Fran/....), g'ed predstav, razstav ipd. AtxS^ Festivalska zavesa bo spuščenu v nedeljo, s svečano ra/-» JO rezultatov v posameznih tekmovalnih panogah. Za referendum ^ Bohinj, 17. maja — Nu seji republiške konference ZSMS so 1>i|iert»p v 54 odstotni udeležbi osrednjo pozornost namenili spr (fi ustave. Mladi so ob informaciji o pripravah na letošnjo brigadirsko^.^! in kadrovskih postopkih v republiški in zvezni mladinski °r»/laa4^ ji, kjer se rečeno mimogrede, še vedno ne ve ali bo novi pr ^ ^ K ZSMJ iz Slovenije ali ne, sprejeli tudi nekaj sklepov m,t nanašajo na aktualne spremembe ustave. .. v"^. 1 il i SO menili, da se V veljavni ustavno revizijski postop0\»i kot obliko odločanja tudi referendum, kateregf so kasneje p ^ _ li tudi za pravkar potekajoče ru/.prave o ustavnih aman<^"^„jh K Zahtevali bodo sprejem sklepa o posebni skupini i/ vrst J ^ TeV lavcev, znanstvenikov, itd., ki bo pripravila izhodišča /a 1 ^ lih.ko ustuvo. /i)elJaV°fi*' Tokratno veliko število podpisnikov (preko 100.000) ž.a l, i,lt,);;it1'(]lr ferenduma o ustavnih amandmajih v naši republiki je ' '^.tvr«'1' \i d,,!,.- vodilo v odločitev zu predlo,., spremembe zakonazU r*jj mu m drugih oblikah i/|avljanja v smislu, du je PoblK.u,vjlo referenduma o določeni problemutiki luhko že določeno ^ ni h podpisov. t