Naša zborovanja. Najvažnejša ustanova učitcljskega udružcnja so naša zborovanja. Tej velevažni ustanovi bi morali mi vsi posvečati nekoliko večjo pažnjo. In sedaj, ko pričnejo z novim šolskim letom dclovati tudi naše najvažnejše društvenc ustanovc, ne bo odveč, če spregovorimo o njih par besedi. Ako so kateremu stanu potrebna večkratna scstajanja v svrho razgovora o stanovskih zadevah, tedaj je to potrebno v prvi vrsti našemu stanu. In tega dejstva se je organizacija zavedala v polni meri, ko je delovala na izposlovanju znanega odloka, da nam jc med letom dovoljenih 5 šolskih dni, ki j.h smemo uporabiti v organizačne svrhe. Seveda je predpogoj, da postavimo na dnevni red pedagoško predavanje. Moralna dolžnost vsega članstva našega udruženja je, delovati na to, da bodo naša zborovanja v tekočem letu v ccloti ustrezala svojemu namcnu, da bodo verno zrcalo učiteljske stanovske zavesti in dela v korist šole, stanu in naroda. Tem zahtevam bomo v polni meri ugodili, če se redno udeležujemo zborovanj. Čim večji odstotek bo prisotnih, tem večji bo uspeh in članstvo si le z visokim odstotkom udeležbc na društvenih zborovanjih da povsem pravo izpričcvalo stanovske zavesti. Ne iščimo izgovorov za izostanek, ne grajajmo in ne zabavljajmo. marveč sodelujmo in s sodelovanjem pokažimo, da smo polnovredni člani svoje organizacije, ki sc zavedamo svojih dolžnosti in pravic ter da hočemo s sodelovanjem in dobrimi nasveti pripomoči do sigurnih uspehov. Le ono članstvo, ki se v poln: meri zaveda svojih dolžnosti napram celoti, društvu in stanu, sme uveljavljati tudi svoje pravice. Društvo, ki zahteva od svojega članstva. da točno izpolnjuje svoje članske dolžnosti verjemite, niti en.mu članu, niti cni članici ne bo žal izdatkov, če bo zborovanje pravilno pripravljeno, in ako pridemo z namenom, da sc bomo zborovanja res udeležili, to se pravi. na njem sodclovali. Še tako dobro pripravljena zborovanja ne bodo rodila pravega uspeha, če bo članstvo poslušalo vse zadeve povsem brezbrižno in čakalo prve prilike, da odide po lastnih potih, ker hoče »prav« izrabiti prosti dan, ki je namenjen zborovanju. Ako pregledujemo poročila posameznih društvenih zborovanj, opazimo vsaj pri nekaterih, da je članstvo dcbatiralo o vprašanjih, ki niso važna le za dotično društvo, marveč za ves stan. A kljub temu so poročila, rekel bi, skoraj iz vseh društev precej slična, a mnogo zamudi oni, ki jih vsled te sličnosti ne prečita, kajti v njih, ne v vseh, najdemo klena zrna! Zakaj ne bi imelo vsako društvo posebnega poročevalca, a ne samo za to, da napiše za »Učiteljskega tovariša« kratko poročilo, marveč da napiše zanj tudi tu pa tam kak članek, v katerem obravnava ona vprašanja, iki je društvo o njih razpravljalo, a bi utegnila zanimati tudi ostalo članstvo. Ob začetku šolskega leta naj si izdela vsako društvo program za zborovanja v tekočem letu. Program naj izdela članstvo, a odborova dolžnost je, da povsem ugodi željam članstva in ga s tem pritegne k složnemu sodelovanju. Da pa bomo to dosegli. je nujno potrebno, da sodelujemo vsi, predvsem pa, da smo tudi vsi včlanjeni. Še vedno dmamo dokaj društev, ki niso mogla ali niso znala privabiti vseh učiteljev in učiteljic v svoje okrilje. Priporočamo, naj si izbere vsak društveni odbor poseben organizačni odsek, ki bo imel skrb, tia privabi vse učiteljstvo v srezu v svoje društvo in po njem v skupno stanovsko oriianizacijo. Učitelj, ki stoji dancs zunaj našc hiše, ni naš sodelavec in noče biti naš tovariš. Trdna in močna organizacija nam je nujno potrebna; ustvarjamo si to organizacijo povsem sami in čim aktivnejšc in čim agilnejše poscžemo vsi v njeno dclovanje, tem večjih uspehov se smemo nadejati. Od leta 1*0 leta uvidevamo vedno bolj. da mora naša organizacija obstojati, se širiti _n delovati v korist stanu, šole, naroda in države, zato jc ilolžnost nas vseh, da ne stojimo ob strani, marveč z vsemi močmi pripomoremo organizaciji do uspehov, iki bodo v korist nas vseh. - L - . , , . in s posecanjem zborovanj sodeluje pn rese- vanju perecih stanovskih vprasanj. se mora tudi v polni meri zavedati, da ima članstvo pravico zahtevati, da sota zborovanja vestno in točno pripravljena. Leto za letom se pojavljajo nova aktualna vprašanja na pedago- škem ,n solskem polju in ravno tcm vprasa- njem je treba posvečati mnogo pozornosti in s predavanji in razpravami ustvarjati med članstvom možnost pravilnega in točnega tolmačenja teh vprašanj. Naravnost vitalnega pomena so za naš stan razna pravna vprašanja, iki jim moramo na naših društvenih zborovanjih posvečati vso pozornost in razpravljati o njih z največjo resnostjo. Ne zadostuje, da predsednik ali kateri član samo omeni kako vprašanje. O vseh zadevah, ki se tičejo nas vseh, je potrebna temeljita razprava in vse članstvo je dolžno, zasledovati in proučiti zadeve, važne ™.™. l^l"^ ,?k*J.-Tl P,°:Sle.dlC' marveč skušajmo odvrniti že pojave, fci utegnejo škodovati organizaciji, našemu stanu ln šoli. Tudi ni pravilno, da ravno taka pereča vprašanja prepuščamo v proučitev posameznikom ali posebnim odsekom. Vsi se moramo seznaniti prav z vsemi vprašanji, ki zadevajo nas vse. Dolžnost posameznikov ali odsekov bodi, da sestavi elaborat mnenj ali nociu»n,r ;^.,:_«:«x:u :_ j_u_i. i • • ..._•• nasvetov. izvirajočih iz debate, ki jc v njej sodelovalo vse članstvo. Žal, da moramo na tem mestu konstatirati dejstvo, da je naše članstvo ravno pri najvažnejših vprašanjih, tičočih se našega stanu in šole, zelo malo aktivno, ako ne povsem brezbrižno. Vso skrb in odgovornost navadno prepušča odboru. Ogromna večina članstva v brezdelju in desinteresiranosti pričakuje uspehov. Ob neuspehih je ravno ta ogromna večina največji kritik in vali 'krivdo na druge. namesto da bi se potrkala na prsi in rekla: »Mea culpa«. Pri društvenih zborovanjih ne smemo pozabiti na svoje gmotne zadeve, vendar nc smejo ta vprašanja tvoriti začetek in konec vsakega zborovanja, kajti društvo, ki ima na umu edino-le matcrialne zadeve, ki se briga edino za gmotni uspeh svojega članstva, nima prave podlage za svoj obstoj in bo gotovo T_vrvT_ i _~i i i^ I i_*_iii i_-\ v\ /_ ¦ _^ rt^ ..!Ł__ _..._____ __propadlo. Družijo naj nas višja moralna in etična načela, a_ materialna stran naj tvori le I S f\ f\ I rt t~~f _^\ t^ ¦• ¦¦ _• _^ _^ _^ _ t __ »^ _ m _ _^ ** __ _ t*^ * __. __ __ _._ podlago pri reševanju pravnih zadev stanu. Ne pozabimo na lastne gospodarske usfenove. Neštetokrat se je že poudarjalo, da smo učitelji marljivi in delavni in v mnogih prosvetnih domovih po deželi se zrcalijo uspehi učiteljevcga dela. Ko pa je treba poikazati nekoliko več zanimanja in agilnosti v korist lastnega stanu, lastne organizacije, lastnih ustanov. tedaj se potegnemo v ozadje, molčimo in čakamo. da bodo delali drugi. Če bi vse slovensko učiteljstvo žrtvovalo le polovico svojega izvenšolskega dcla, svojih materialnih izdatkov in svojih prizadevanj v korist lastnih ustanov, bi danes imeli že velikanske palače, na katerih bi blesteli napisi »Učiteljski dom«. — Temu vprašanju posvetimo na letošnjih zborovanjih največjo pozornost. Kriza tare vse stanove in tudi mi nismo izvzeti. Daleč smo razikropljeni in mnogo nas stane pot na zborovanja, vsaj nekatere. Toda