"" , i" iS List slovenskih delavcev v Štev. 47. JsTe w T. septemlDra 1898. Leto VI. j 0 položaju na Kubi i ■ in na Filipinal. McKinleyev obisk v tabora. Camp Wikoff, Montauk, 3. sept. Danes je predsednik obiskal tabor Wikoff, kakor je bilo že dslj časa napovedano. McKinley in njegovi spremljevalci so se pet ur mudili v taboru iu vsak oddelek ogledali. Da so našli vse v najlepšem redu je umevno. Običajnih ,,hurrah" klicev, podajanja desnice, lepih govorov in druzih uljud-nosti, ktere so kakor znano, glavna stvar vsacega oficijalnega obiska, ni manjkalo. McKinleya so sprem* veža, in zdravil. Zadnjo pomoč iz Amerike je Kubancem pripeljal parnik „ Wanderer", ktero so 21. avg. pri Caibarien izkrcali. Stanje kubanskih vojakov je zelo žalostno posebno v omenjenih po« krajinah, kajti neznosne težave so morali ljudje prenašati v miuolem letu in čudno je le, da se vkljub temu še vedno vzdržujejo. Edina praktična pot kubansko vojno razpustiti bi bila, izplačati četrti del zaostale plače. S tem bi bili ljudje zadovoljni in v stanu na novo pričeti obstanek, brez tega denarja bi vstaši ne vedeli s čim bi se prihodnje leto preživeli. Nimajo orala, ne vožnje živine, s kterimi bi obdelovali zemljo, vse hiše so vpepe-ljene, polje zaraščeno s plevelom in grmičevjem. Morali bi staviti ljali: podpredsednik Hobart, vojni P°PreJe hiSe* zemlj° na "ovo pre tajnik Alger in glavni odvetnik Griggs. Na £*tljo predsednika je izostala vsaka vojaška demonstracija, vojaki so stali skupinoma pred Bvojimi Šotori, pozdravljali in navdušeno kričali „hurrahtf ko seje predsednik mimo peljal. McKinley je s klobukom v roki prijazno pozdravljal na desno in levo. Obisk predsednika je bil namenjen bolj lazaretu, pred kterim so se zbrali zdravniki, strežnice, stre-žaji in okrevani bolniki. Pred obiskovalci je korakal zdravstveni častnik, kteri je v vsakem oddelku naznanjal obisk rekoč: ,,Vojaki, predsednik Zjedinjenih držav je tu in Vas pozdravlja 1*' Po teh bese- Stric S a m o v i mornarji dobe premije , Washington, 5. sept. Kot da£ bo se bolniki sklonili v poste- liaaledek vojne bodo ameriškim ijah kakor mogoče in pozdravljali, orati, pred vsem pa vožnjo živino z velikimi stroški importirati. Kubanski farmer kakor tudi manjši prodajalec je v vojski zgubil vse, razun dežele. Kar je še denarja v deželi, je v rokah bogatih Špancev, kteri pa v oziru negotove bodočnosti na otoku niso pri volji vtakniti kapital v farme. Kubanska vlada je obljubila vsakemu vojaku izplačati polno plačo in naj--bolj pametno bi bilo ako obljubo izpolni. Seveda takozvana kubanska vlada tega izpoluiti ne more, ako vlada Z jed. držav tu ne Btori potrebnih korakov. med tem ko je McKinley in njegovo spremstvo s klobukom v roki pozdravljal in tu pa tam se menil z bolniki v raznih oddelkih. Mnogo vojakov je ogovorilo predsednika, vsakemu posebej je prijazno odgovoril. „ Vesel i me Vas videti gospod predsednik", je djal nek bolnik in vojak 1. illinoiškega polka, Alexander po imenu. „Vlezite se vsaj ljubi mož, vlezi-te*! je odgovoril McKinley. „Se Vam je slabo godilo tam na Kubi, kaj ne?" „Prokleto slaho", je potrdil Alexander. „Si mar kaj posebnega želite?" je vprašal general Wheeler. Bolnik s« je žalostno nasmehnil in djal: „Da želimo si marsikaj, ne dobimo pa ne, toda temu ne morete Vi kaj, pa tudi ne zdravniško nadzorstvo". Preiskali bodo pitno vodo. Camp Wikoff, Montauk, 4. Odkar tabor obstoji, ni bilo še toliko obiskovalcev nego danes. Vsak popoldanji vlak je pripeljal na stotine ljudi. Vojaki so bili tem bolj veseli obiskajočih civilistov, ker je bilo med njimi mnogo sorodnikov in znancev. Vprašanje če je v pitni vodi, ktero rabijo v taboru kal legarja, bode v kratkem rešeno. Dr. Smart, podpolkovnik zdravniškega oddelka je prišel danes z mnogimi zdravniki in potrebnimi pripravami za preiskovanje pitne vode. Vse vode, bo-di»i iz virov ali vodovodov bodo natančno preiskali in brezdvomno dokazali kakovost vode. Med tem časom pa bodo tudi velike prece-j al t. ice za vodo že postavljene. Velika beda na Kubi. Caibarien, Cuba, čez Miami, 3. sept. Še veliko hujša kakcr med amerikanskimi in španskimi vojnimi četami na Kubi je sedaj beda med vstaši. Pravijo, da je med kubanskimi vojaki v pokrajinah Havana in Pinar del Rio skoraj polo-bolnih vsled pomanjkanja ži- mornarjem splačali nad milijon dolarjev. Nad polovico te svote bode splačanih v soglasju postave, ktera določa, da dobe mornarji za vsacega moža, kteri se nahaja na sovražnej ladij i in bila ta v vojni uničena, določeno premijo. Po oficijelnem poročilu admirala Montoje, kteri je zapovedoval pri Manili uničenemu brodovju, je bilo na španskih ladijah 1875 osob. Ker je ameriško brodovje nadkri ljevalo špansko, dobč Deweyevi pomorščaki za vsacega španskega mornarja $100 premije ali skupno $187.500. Od te svote dobi Dewey kot zapovednik 20 odst. ali S9375; ostanek bode razdeljen med častnike i m možtvo. Sampson bode pri deljenju pre mij veliko več dobil. Dasi je sam malo storil pred Santiago, aii dobil bode največjo svoto blizo $40.000. Duhoven pride predvojno sodišče. Washington, 5. sept. Kaplan Josip Mclntyre, kteri je v ne kej propovedi v Dener Colo., zelo zabavljal nad admiralom Sampso-nom in kapitanom Evansom od ,,Iowe" se bode zato imel zagovarjati pred vojnim sodiščem. Me Iutyre sploh ne govori dobro Evansu. Mclntyre ne more obema odpustiti, ker je po bitki pri San tiago sklical pomorščake k mo litvi, Evans pa dal povelje rešiti valovi se boreče Špance. Admiralu Sampsonu pa očita, da ni dal pravilno poročilo o pomorskej bitki. Strajk premogarjev v Pana. Iz Pana, 111., smo minoli teden dobili poročila, da so nastali nemiri pri tamošnjem štrajku, in da bo že milico poklicali na pozorišče. Celo baterija topničarstva naj gr§ na kraj nemirov. Počakati moramo, ako so se nemiri, ktere pripisujejo štrajkujočim, tudi v istini iz vrste teh pojavili, ali pa so premogarski baroni umetno uprozorili te nemire, samo da so dali povod do pošiljana milice nad štrajkujoče. Gotovo je, da je štrajk dospel do krize, in da lahko vsak trenotek čujemo, tam iz južnega Illinoisao prelivanju delavske krvi. Governor Tanner iz Illinoisa je najprve prošnjo šerifa za odposla-nje milice odklonil in to je našo newyorško brezobno tetko zelo vje-zilo in zato pisala: ,,Governer se je izjavil, da ne bode sklical vojake premirjenje delavskih izgredov, iteri so zato nastali, ker so delavce iz druzih držav tja importirali. Promogarji imajo tudi pravice kakor posestniki premogokopov. To je prav lepo rečeno kolikor dolgo je mogoče ohraniti red !n mir brez posredovanja vojakov, saj tudi ni potreba, da bi štrajkujoče še bolj razburili z odpošiljanjem vojakov. Ako se pa pojavijo enaki izgredi kakor včeraj (2. sept.) v Pana. ko šerif z njegovimi briči in krajevno policijo prav nič storiti ne morejo, potem si governer nakoplje na svojo glavo veliko odgovornost, ko odreka pošiljatev vojakov; izgredi se lako še bolj razširijo in postanejo nevarni.'4 Tako dale<* uewvorška tetka, vse drugačnega mnenja pa je ,,Illinois Staatzeitung", kterej nikakor ne moremo predbacivati preveliko prijaznost delavcev. Ta nikakor ne pripisuje krivice delavcem, temveč predbaciva podjetnikom nepo-stavnost in prelomenje besede, let piše: Pri štrajku v Pana, Christian County, v južnem delu srednjega Illinoisa,.kteri že traja od meseca aprila t. 1., jo iskati vso krivico na strani premogarskih baronov. Pre- mogarji, kterih zaslužki so bili znižani, so se podali, da bi vsprejeli poravnavo mirovnega sodišča države, delodajalci so pa to odklonili in pričeli uvažati zamorce iz Ala-bame, da bi odpravili belopoltne delavce in jih za vedno odrinili od kruha. Te zamorce ao premotili o njih vporabi; sleparili 30 jih, da bodo delali v livarnah železa, še le o prihodu v Pana so zvedeli pravo. Zato je večina njih delo v premo-gokopih pri Pana odklonilo in za-tevali so, da jih nazaj v Alabamo pošljejo. Ko se je zadeva tako obrnila, se je mogoče odvrnilo težko prelivanje krvi. premogokopa so tega preobrazili v malo trdnjavo z oboroženim mo-žtvom in kazali, da bodo zvabljene zamorce tam pridržali in jih branili s puško vsacega napada belo-poltnih delavcem, kterim so kruh odvzeli. Podjetniki so tudi s tem postavo popolnoma prelomili, ker so take zamorce skupaj zvlekli, kteri VBi prav nobenega pojma nimajo o delu v premogokopih, med tem ko postava zahteva, da mora vsaj nekaj delavcev biti veščih svojega dela. Preiskava državnega nadzornika premogokopov je dokazala, da oni zamorci, kteri se istinito nahajajo v rovih, nemajo niti trohice zmožnosti o tem delu, ktero postava predpisuje. Glede na pravo in zdrav razum so podjetniki premogokopov pri Pana obvezani kmalu spremeniti svoje obnašanje in zadržanje. Ali tudi sedaj se kaže kako pomanjkljivo se kažejo vse delavske postave. Nemajo moči, ne pravice, da bi jih z močjo silili v proizvedenje, kakor so tudi državna mirovna sodišča le posvetujoča moč, ktera tudi najbolj zmerne posvetoyalne predloge ne more izvesti, ako ena ali druga stranka za nje ne mara. Že v teku meseca julija je ta oblast določila, da naj plačajo 33 centov za tono premoga, delavci so se uda-li temu odloku, akoravno so preje s podjetniki določili ceno 40 tov od tone. Podjetniki so se ro-gali odloku mirovnega sodišča in potem segli njim vkljub po zamorcih. " ,,Phil. Tageblatt" pripomni k tumu izvajanju kapitalističnega lista, da nepostavnost iu prelomenje besede je že navada premogarskih lordov. Navadno prouzročajo tudi nesramno goljufijo pri tehtanju premoga in zločinsko izrabljajo siromašne ljudi ko jim namesto gotovega denarja za zaslužek dajo razne stvari za nečuveno visoko ceno. Moralično tako propalih osob, ktere poštene delavce tako neusmiljeno stiskajo in goljufajo, pač ni najti med kapitalisti laglje, nego med ameriškimi premogar-ekimi lordi. Čudež je le še, da že niso uvedli Moliy Maquire razmere. Premogarji so čudovito potrpežljivi proti svojim oderuhom in zatiralcem. Ali utegne tudi še drugače priti.*' Kak kapitalističen list bode pa vse krivice zvračal na delavce, češ saj so hlapci in morajo biti pohlevni iu se udati v božjo, ali bolje v voljo patentiranih oderuhov in goljufov. egiptovskim gospodarstvom. Khartum je zelo važno kupčijsko mesto, tam kjer se stekata boli in višnjevi Nil skupaj. Mesto ima obliko bIo-nove glave, kar tudi pomenja njeno ime. Preje je bilo mesto kaj krasno z mošejami in minareti ozaljšano, odkar pa bo v njem Arabci gospodovali je bilo zelo opusto-šeno. Enako je bilo z mestom Om-durman, o kterem je general Kitchener sam poročal angleški vladi, da je v slednjem mestu vladal tak smrad in neBoaga, daje bil primo-ran ae od tam v Kharahambut preseliti. -Pozneje poročilo. London, 5. eept. Vojno mini-sterstvo je dobilo daues zjutraj ob 4. uri pcročilo od zapovednika ar-pri Omdurman, ter pravi, da je v bitki padlo: 46 mrtvih in 333 ranjenih, koliko pa dervišev še ni mogoče zanesljivo navesti. Konjiča je Kalifa zasledovala 43 milj daleč in jezdila 48 ur, med temi se je 14 ur borila; dopisnik uewyorškega ,,Heralda" je pal v bitki. Dopisi. Sijajna zmaga Angležev. Kakor se preko Londona poroča od dne 4. sept. napadli so derviši z velikansko silo in premnožico an-gloško-egipčausko armado na ravnini. Derviši pod osobnim povelj-ništvom Kalifa bo bili hudo tepeni, naposled so se spustili ostanki nji-vojne v divji beg. Akoravno jih je angleško konjištvo z vso mogočo hitrostjo zasledovalo, posrečilo se je razpršeni vojni vendar le uiti. Natančno število zgube ni moč naznaniti, kakor cenijo so zgubili Angleži 500 mož, Arabci pa celo 5000 do 10.000. Na Angleškem sploh in posebno v Londonu je prouzročila ta vest brezmejno veselje. Velikanska množica ljudstva se je zbrala pred Gordonovem spominkom na Trafalgar Square, kjer je z navdušenimi ovacijami tako rekoč praznovala osveto. Gordon je bil pri osvojitvi Khartuma 26. januvarja 1S85 urnor- jjen. Derviši so oblegali mesto 337 u.iiuio LU.HO pieiiva, dni Angleži pa so hrabremu juna-Posestmki Springside , . . „ ,J ... ku preje omenjeni spominek na Da bode našim csnjenim čitate-Ijem zgoraj naznanjeno poročilo bolj umevno, podamo še kratek obris sudanskih razmer. Leta 1832. je gospodoval Reuf paša v imenu Khediva na otoku Mervo. Tisti čas se je razširila vest, da v Sudanu nek derviš Mohamed Ahmed po imenu zbiraoko-lo sebe mnogo Arabcev. Ker se je zvedelo, da je med slednjimi tudi mnogo lovcev sužnjev, poslali so več egiptovskih vojnih čet, da bi gavjeli, toda btii- vee~- do^p^pe društvu sv. Družine. La Salle, 111., 31. avg. (Nekoliko v pojasnilo rojakom od kakega v pravem pomenu figa-moža in sleparja izvira oni napad v ,, Am. SI." štev. 36. nag. Sakserja in v štev. 37 grdi napad na novo društvo sv. Barbare in posameznike. Le počkaj stari maček, tako dolgo si se plazil, da Bi se vjell) Ti stari slepar, ko ni dovolj, da si na veliko škodo Bvojih bratov, Bester in drugih sleparil v stari domovini, temveč sleparil si tudi tukaj in ker že drugače ne moreš več, hočeš sedaj dobro ime drugim kratit, ko si ga že sam popolnoma 2gubi1. Ti reutačiš, ko imaš tudi že nekaj nad štirideset jeseni ter se ne upaš podpisati svojega imena radi tvojih sleparij, temveč se skrivaš za podpisom „Resnicoljub" v 36. štev. „Am. SI." (a si le pravi 1 . . .), v 37. štev. se pa nazivaš ud društva sv. Družine, kar je grda laž. Kar se tiče o ustanovitvi novega društva sv. Barbare štev. 3., o tem s teboj pač ni vredno govoriti, ker sedaj nisi ud nobenega društva. Toliko ti pa rečem, da je društvo bilo ustanovljeno na popolnoma poštenem potu, ne pa tako kakor si ti skrpal društvo svetega srca Jezusa in žal. Matere Božje, ko si o pričetku krpanja kupoval udom sodček pive in prekajeno svinjino in z širokoustnim prilizovanjem pridobil nekaj udov na svojo stran. Trdiš, da sva kot sleparja pregovarjala nekega rojaka naj odstopi od Jed., in da se je zgovaljal, Trafalgar Square postavili. Angleška vojua je bila pod pove-ljništvom generala Kitchener ko so jo derviši kakih 35.000 do 50.000 mož močni napadli. Angleži so pustili sovražnika se na par sto jar-dov približati in ga potem s toliko hujšo silo z brzostrelnim orožjem Bprejeli. Z veliko zgubo bo se umaknili Arabci nazaj, toda po kratkem odmoru se zopet zagnali proti Angležem, proti uničevalnemu ognju. Tako vstrajno se je zaletaval sovražnik v gotovo pogubo, da so Angleži kar strmeli, kajti tako hrabro in trdovratno ne bi ae obnašala nobena evropejska vojna. Več ur je trajalo strašno klauje, brzostrelni angleški topovi so podirali kar cele vrste sovražnikov predno so se umaknili. Ko se je polegel dim, videti je bila vsa planjava polna mrličev, na nekterih krajih cele kopice. Mnogo tisoč dervišev se je podalo, Kalif, njegov harem in kakih 150 glavarjev pa je ušlo. Khartum so Angleži skoraj razdjali iu ko bo korakali v zopet osvojeno mesto, jih je le malo prebivalcev, pa toliko bolj navdušeno pozdravljalo, kot osvoboditelje pred njihovimi tlačitelji. Ko so bili drviši premagani, bila je Angležem tudi pot v bližnje mesto Omdurman odprta. S padcem Khartum a je tudi kraljevstvo Mahdija pri kraju in -' ves Sudan je zopet pod angieško- lej tepen? Mohamed Ahmed se je imenoval „Mahdi" po neki besedi iz korana in njegovi pristaši so trdno verovali, da se ga nobena krogla ne prime. Bil je mož jako lepe postave in uljudnega obnašanja. Posebne vojaške nadarjenosti ni imel, vkljub temu pa je tisoče pristašev vrelo k njemu. Ker je djal, da je z Bogom naravnost v zvozi, veljala so njegova povelja kot božje razodenje in nepokorščino zoper iste je z smrtjo kaznoval. Na čelu 30.000 mož broječe fanatične vojne osvojil sije vso pokrajino Kordofa. Napadel je E1 Obeid, toda hrabra posadka ga je odbila, naskočil mesto z veliko večjo silo, je premagal, in vso posadko na grozni način pomoril. Vso pokrajino Kordofa in Sennar izvzemši okolico pri Khartuu je spravil pod svoju oblast. Egiptovska vlada je poslala močno armado proti njemu pod poveljništvom Hicks paše, toda bila je popolno uničeno. Mesto Darfur je padlo sovražnikom v roke. Slatin bey se je podal in videti je bilo, kakor bi nobena sila ne mogla biti Mahdiju kos. Leta 1884 je prišel Gordon v Khartuu, toda padec mesta le ni mogel za-braniti. 200.000 mož močna vojna drvišev je po dolgotrajnem oblega-uju premagala mesto iu Gordona so umorili sovražniki v njegovi palači. Mahdi se je potem udal razuzdanemu življenju in vsled tega kmalu potem 22. junija 1885 umrl. Njegovi nasledniki so se razdvojili in vsled bitke pri Toski 3. avg. j889 Be je njihovo napredovanje ustavilo. Se le letošnjo pomlad je britiška vlada zamogla misliti na to, si Sudan zopet osvojiti. Podelila je generalu Herbert Kitcheue-ru poveljuištvo 25.000 mož broječe vojne, ktera je bila sestavljena iz 10.000 Angležev in 15.000 rojenih Egipčanov. Ta vojna je uničila Mahdijevo moč v Sudanu. žešl Omenjeni ud je prostovoljoo pristopil k nam kakor vsi drugi brez prigovarjanja, v resnici pa je omenil, da dolguje staremu društvu. Odgovorili smo mu, da mi ne zahtevamo prestopnega lista ker nameravamo pristopiti k novej Jednoti, Btori pa kakor hočeš, mi ne Bilinio nikdar. Da pa društva ne bodo trpelo krivice, da bi udje prestopovali z društva v društvo in se tako dolga znebili, to se lahko mi sami sporazumemo z društvom sv. Družine, v to ne potrebujemo tebe, obrekljivec zavratni maček!) Toraj to je tista grda sleparija, to se pravi slepariti rojake? Imam rojake na stanovanju, kteri so tudi udje društva sv. Družine; ali sem kedaj kterega silil, da naj k nam pristopi? Ne l Kakor hočeš, mi ne silimo nikdar ; obrekljivec I Zakaj vendar samo dva napadaš kot sleparska ustauovnika društva, ko nas je vendar bilo 10 udov takoj na prvi hip skupaj, vsi jednih misli, toraj nfcs je bilo 10 ustanovni-kov, ne jeden ali dva, temveč deset udov. Sedaj pa vpije stari rom-baž kaka moža sta ona dva. Venec zmage pristuje SUPERIOR STOCK Slovenci! Ako pošljete denar v staro domovino, želite koga sem dobiti, ali potujete domu, obrnite se na F. Sakser & Co. Entered aa second claa matter at the New York, N. Y. Post office October 2. 1893 „GLAS NARODA". List slovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in urednik: Published by F. SAKSER. 109 Greenwich St. New York City. Na leto velja list za Ameriko $3.—, za pol leta..............$1.50, Za Evropo za vse leto . . . gld. 7.—, „ „ „ pol leta . . . . „ 3.50, t „ „ č^trt leta . . . „ 1.75. V Evropo pošiljamo list skupno dve Številki. ,,Glas Naroda" izhaja vsako sredo in soboto. »GLAS NARODA" („ Voice ok the People") Will bo isued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly S3. Advertisements on agreement. do 10 vrstic se plača lja mt Za oglase .0 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti *e ne natisnejo. Denar nuj se blagovoli poslati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov i Tosimo, da He nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najde-*iio naslovnika. Dopisom in pošiljatvam naredite ■ aelovom : „Glas Naroda", 109 Greenwich St. New York City. Starejšega zmerja v svojej zaslepljenosti, da že dve leti ni plačal ,,\m. SI." Prosim g. urednik, „Am. SI." kedaj seje vendar ta mož naroČil na vaš list pod naslovom: Josip Cvelbar 149 1. Str., La Salle, III. Nikoli še! Pri vas je kupil toliko hvalisano „keco" za 81.35, z ,,keco" vred ste mu pa tudi v rinili list, ter mu ga še sedaj pošiljate. Ali je mož temu kriv, ako mu vi list silite brezplačno. (Po-mu bi pa ubomih 800 dc/f 1000 tovjjskalj, to raj s keco 4M&dst povrh, prva nič ne škoduje, drugi nič ne koristi.) Oj ta mlajši, ta mlajši, ta je že kaj aleparil, še celo mule bi ga svarile pred njegovim sleparstvom, ako bi znale govoriti, vpije izvržek človeštva maček! Rad. zelo rad bi me vtopil stari Rombus v žlici vode, ako bi le mogel, seveda z njegovim oorekova-njem. Goljufije, sleparije, krive prisege in še ropa in umora si me pozabit obdolžiti in obečati razvun ječe tudi vislice. Celo Jednotin odbor kliče na pomoč, naj me spravi v ječo. Ali nisem bil že pred leti poklican pred sodnijo ua odgovor, ko ste ruvali in iskali mi škodovati, naj si bode že na kakošen koli način? Ali opravili niste nič in odišli 8 potepenim repom kakor tepeni maček! In od kod vendar to, da se sedaj tako poteguješ za Jednoto, ko si vendar pred leti ruval zoper njo ter ude pregovarjal, da bi društvo pristopilo k češkej Jednoti. In kako hinavsko se naposled izrazi: Vendar mu nočem s hudim povračati, akolejeuja slepariti, ter popravi krivico po svojej moči. Nas vsak čaka težak odgovor pred Bogom, ali toliko imam reči, da mojih krivic in sleparij mi moja vest še ne očita. Zakaj mi vendar rjjaki zaupajo, da imajo vedno denar pri meni shranjen? radi mojih slepari pač ne, ali kdo ga tebi zaupa, ob reklj i vec!? Rečem: nobeden in ne lažem se. V dokaz naj navedem le nekaj Bleparij v tej deželi od tega poštenjaka. S prva je bil ud društva sv. Družine in tudi to priznavam, da je bil dober plačnik ; ko ga udje niso marali več voliti v odbor, Bkrpal je novo društvo sv. Brca Jezusa in žal. Matere Božje. Posrečilo se mu je pridobiti precej udov na svojo stran že s prej omenjenimi sredstvi. Kot predsednik društva je vladal oblastno in bil zagrizen sovražnik starega drufltva. Ko je bilo že nekaj društvenega denarja, vložili imo $100 na tukajšnjo banko. Ali polastila se je tega »poštenjaka" stara strast po denarjih, vtihotapil je denar z banke in ga uporabil za svoje lastne namene. Ko sem to zvedel in ker mi je kot blagajniku društva tudi dolžnost paziti na novce, sem odločno zahteval od njega ček od banke ali denar. Ker Be mi je pro-tivil, dušal in bil s pestmi, sklical sem ude društva ter jim naznanil kako stvar obstoji. Po hudem pritisku in s posredovanjem policije se je naposled vdal in priznal, da je denarje porabil. Ker so bili udje zelo razburjeni in vsi nad njim vpili kakor bi ga hoteli linčati, usmilil sem se ga edini jaz tam ter mu pomagal iz zadrege; založil sem novce v društveno bla-gajnico, ker jih on ni imel in tako ude pomiril in zadeva ni prišla pred sodnijo. (Resnici na ljubo pa povem tudi, da mi je sčasom svoto povrnil.) In sedaj mi ti nehva-ležneš povračuješ za to dobroto, ktero sem ti skazal, z obrekovanjem in celo pretiš z ječo, ktero sem te edini le jaz rešil? Po-misli, in sramuj se samega sebe. Ni toraj čuda, ako je društvo sv. srca Jezusa in žal. Matere Božije sedaj popolnoma razpadlo, pod vodstvom tacega možaka se ne more drugače zgoditi. Ako te pa sedaj nemarajo sprejeti v nobeno društvo, ni moja krivda, ampak tvoja. Ako si mislil, da Be bodeš s tem obrekljivim dopisom prikupil društvu sv. Družiue, jezo stresel nad menoj in nepoznan ostal, si se zelo varal 1 Predsednik društva sv. Družine se je izrazil, da nima nikdo pravice pisariti v imenu društva brez vednosti društvenega odbora ter se skrivati za njihov hrbet, ako imajo kaj naznanit, lahko sami pišejo. Predobro te pa poznam in vem odkod puhti tista jeza, Bovra-štvo in zavist proti meni. Obžalovanja pa je vredno, da mora biti moj najbolj zagrizeni sovražn;k ravno v tvojej osobi. Predobro sem vedel, od kod je napad na g. Sakserja s podpisom „Resnicoljub" v 36. štev. ,Am. SI.', vedel sem dobro, da je to iz tiste cementarske vasi, ali nisem Be hotel VukatTV stvar, ki se mene ne dotika. Premisli nesrečnež nadalje kaj si z svojim nepremišljenim pi-sarenjem vse prouzročil. Dopis za dopisom si pošiljal v ,,Am. SI." o kaliforniški naselbini. Koliko na-govorjanja in hvalisanja je bilo čuti od tebe o podjetju in to si pisal brez premisleka kar tja v en dan ter tako mnogo rojakov spravil v nesrečo, kteri še danes preklinjajo nesrečnega J., pa tudi tebe zraven. Drugim vidiš ne pezdir, soln-čni prah v očesu, ali gorostasnega bruna pa ne vidiš v svojem očeBU. Drugim ukazuješ pot poboljšanja in pokore, ali sam Be be ne vidiš; ker vseh krivic kolikor si jih doprinesel na 8vetu ne moreš več poravnati ; skrbi v prvej vri?ti sam zase, da se spokoriš, drugič te pa veže tudi dolžnost do svojega mlajšega brata, kteri je padel ter Be zelo pregrešil zoper deveto božjo zapoved, skrbi da ga pripraviš na pravo pot življenja, to naj bode tvoja briga, druge pa pusti pri miru. Od tebe bi se dala napisati cela knjiga žalostne vsebine, ali zasedaj naj zadostuje to malo. Ako se bodeš pa še drgnil ob mojo OBobo, ti ne bodem prizanesel najmanjšega, potem se ti bode pa utrinjalo. Mat. Kump. (Sedaj naj pa dragi čitatelji či-tajo drugi dopis, kterega je nam ta stari zvitež poslal; v „Am. SI.44 opravlja in zabavlja, pri nas pa na mir poživlja in to vse objednem, eden dan, potem pač ni potreba komentara, poznal bode ničprida vsakdo. Dopis priobčimo, da ne popravimo niti pičice, potem poznate veleuma. Uredn.) „Utica, 111., 25. augnsta 1898 Radi ljubega miru sem se namenil nekoliko pisati u Glas Naroda. Jaz in gotovo z menoj veliko naročnikov obeh listov, želimo, da bi bil končan prepir za vselej, kaj bi neki očitali slabosti jeden drugemu ko smo vsi kar nas solnce obseva pregrešni, ali pa se hočemo radi katolških Jednot prepirati, kaj mar niso obe katoliške?; Jaz mislim ostati še v prvi, vendar pa tudi Jugoslovanski vso srečo želim, ko sem prišel a Ameriko je bilo le par slov. društev, ali poglejmo zdaj, jih je vse polno, in zraven še dvej kat. Jednote. Rejs je da se Slovenci radi nekoliko skregajo, je pa tudi. resnica da u kratkim spravo na rej-dijo. O da bi vendar nikdar ne zaj-šlo solnce u božjo milost, u naši jezi. Sovražnike naše u miru pustimo kakor kamen na cesti. Živela naša društva, živele naše 2 Jednote. Mir! Sprava 1 Proč iz prepirom Sovražnike pustimu u miru, vbsj se tudi trnja radi ogibljemo. Z Bogom! J. Culjan". Federal, Pa., 4. sept. Dragi mi slovenski trpini, oba članka v ,,Glas Naroda" o centralizaciji, so kaj krasna misel in tudi lahko je izvesti in ustanoviti tako društvo. To bi bilo pravo delavsko društvo in preverjen sem, da bi v par letih imelo tisoče udov, tudi Hrvatje in drugi Slovani bi pristopili. Nam delavcem je v prvej vrsti skrbeti za kolikor mogoče sigurno in vspešno bolnišno podporo in zato ima ta načrt prvo in glavno skrb. Usmrtnina v znesku $800 je previsoka in bode za člane kmalu občutna postala, to je v plačevanju; delavci se bržeje starajo in postanejo nežmožni za delo ter celo veliko preje umrjo nego drugi Btano-vi; naši delavci so pa tudi večinoma vsi pri nevarnem, aii zelo težkem delu, kar umrljivost zelo pospešuje in pomnožuje; to lahko vsakdo ve, kteri le razmere malo zasleduje. Vsa društva z visoko usmrtnino gredo rakovo pot v teku let, koliko jih je že faliralo in jih še pojema, poglejte na toliko opevano „Lcgion of Honor" in kaj je danes—bankerot; a ne samo ta, vedno propadajo. Zavarovalnice dandanes v tej deželi vse nase potegnejo, vsa inteligenca in ljudje, kteri so v lažjih službah pristopajo v zavarovalnice, kjer so stroški nižji nego po društvih, a gotovejši ob-Stanek zavarovalnice kakor života-renje tisočerih društev. Zavarovalnice so bogate, imajo milijone pre-'' moženja, preračunano imajo vse tako natanko, da je komaj vrjetno; imaš pa tudi prednost, da lahko plačaš za nasprotno zavarovanje; da dobiš po ženi toliko kakor žena po možu, ali pa ako doživiš gotovo vrsto let. Seveda ni priporočati te, ker ako ne moreš plačevati za padeš za vse plačevanje, le nektere ti nekaj povrnejo, ako si bil več let član ; no društva pa tudi izobčijo vsacega. ako. ne plača, saj še celo ako bi kako kuharco postrani pogledal ali se jej zameril. Pa dovolj, meni ni nič za zavarovalnice, tudi mi ni nič za društva z visoko usmrtnino, ako ne dobim v bolezni prave podpore. Marsikdo še lahko okreva iz bolezni, ako ima pravo postrežbo, zdravila in hrano, pa naj si to omisli, delavec, kteri je pri društvu, veliko plačuje vsak mesec, pa dobi par ubomih dolarjev podpore ali pa še teh ne, pre-godrnjajo mu jih, pa vsi že v naprej. Vem, da nekteri rojaki zato društva ustanovljajo, da se odiCijo z imeni predsednik, tajnik itd., pišejo v kak list prav na široko, vsa društvena uprava in postopanje je pa za nič: toraj društva obstojfe le zato, da par možakov zadosti svojej častihlepnoBti, vse drugo je pa postranska stvar. To ni prav, rojaki, le vzajemno podporno društvo z glavnim namenom podpirati bolne ude, je dobro za naB; v obče pa z obema rokama podpišem načrt, kakor je opisan v ,,Glas Narodu" ,,0 centralizaciji", naj sedaj pišejo in pretehtavajo besede in besede kakor hočejo, namen je izvršen in pravi dar za trpeče ljudstvo. Rojaki, poj rimimo se misli in ustanovimo si tako pre-koristno društvo; tukaj se je več rojakov prav pohvalno izreklo o obeh člankih, Federal ne zaostaue za drugimi kraj i! Fr. P—c Ruck Springs, Wyo., koncem avg. Dragi mi rojaki, ker je že toliko pisarenja in prepira zaradi Kranjske katoliške Jednote, naj še jaz Vam povem kako so z manoj postopali. V Rock Springs sem prišel dne 21. maja in hotel pristopiti k društvu in K. K. Jed., šel sem k zdravniku, plačal $1 za spričevalo, vse skupaj poslal v Joliet in čakal dva in pol meseca na odgovor a še ga nisem dobil, nisem vedel ali sem sprejet ali ne. Ker se mi je pa to že malo predebelo zdelo, sem pristopil k slovaški Jednoti. To samo zato omenim, da rojaki vidijo, da K. K. Jednoti ni doBti za člane. Kar sa pa tiče „Am. SI." ga pa gotovo ne berem, pred petimi leti sem mu bil naročnik, ali sprevidel, da temu ni nič za delavce ; nikdar ni odobraval štrajk, vedno le rekel : le potrpite, neumnost je štraj-kat, boljši vrabec v roki kakor golob na strehi, ali gola kost, delavec mora biti pohleven, gospodar je gospodar, to so lepe besede dan danes kaj ne. Ravno zato nema-ram za ta list, ako se tudi ,,mufa" v Klondike ali na Kubo. Vedno kriče: katolško, katolško, Slovenci smo bili katoličani brez ,,Am. SI/ in K. K. jed. in bodemo tudi osta li, ako ta dva zgineta s pozorišča; čudno pa le, da ravno oni najbolj kriče o katolištvu, kteri najmanj katoliško živč! Slovenski delavci bi si morali ustanoviti svoje lastno društvo, ne pa da bi nas komandirali nepoklicani, mogoče tudi še kak mežnar, mine-strant, kaka kuharica, ali stara tercjalka; no kdor hoče vsem tem hrbet upogibat v tej deželi pa ga naj le, zaveden in saj malo naobra žen delavec pa ne stori tega, k ve čemu ljudje, ki so zaostali v omiki, ki še dandanes brati in pisati ne znajo: pri vsem tem pa vsejedno lahko ostanemo katoličani in damo Bogu kar je božjega, stric Samu pa kar je njegovega. S pozdravom Janez Jereb. Razne vesti. Labor day so v New Yorku praznovali kakor po navadi, samo da je letos v več tovarnah in delalnicali delo mirovalo vsled neznosne vročine. Zjutraj so bile običajne parade in rnarča-nja, popoludne so pa ludje drli v okolico, v senco in na obali morja, da se malo ohlade. Za zaslužkom pehajoči siromaki so bili veseli, da so se saj par ur hladili, milijonarji pa še niso zadovoljni, ko vse življenje Bogu dan kradejo in živ£ na stroške delavcev. Strašna vročina. V nedeljo 4. septembra vročina ni sicer nič ponehala, vendar se je pripetilo nekoliko manj smrtnih slučajev vsled vročine nego delavne dni. Samo v mestu New Yorku izvzemši Brooklyua in druzih sedaj z velikim New Yorkom zjedinjenih mest se je ta dan pripetilo nič manj nego 20 smrtnih slučajev, 31 oseb pa je vsled vročine nevarno obolelo. Te primeroma velike številke kažejo, kako neznosna je morala biti vročina. A tudi v ponedeljek in vtorek ni nič odleglo. Leda pom an j k nje v New Yorku. V New Yorku in okolici je v ponedeljek zelo manjkalo ledu in to tudi še danes vtorek. Vsled grozne vročine je led pošel Consolidated Ice Co. in malini trgovcem ; one družbe, ktere so pa ustanovile leden trust so pa zahtevale po $10 in celo 821 za tono; za 100 funtov leda so zahte vali celo SI.50. Mnogo malih tr govcev z ledom, gostilničarjev, prodajalcev Bode je zelo mnogo trpelo vsled tega pomanjkanja, nekteri so celo zaprli Bvoje prodajalnice. Na iztočnem delu New Yorka kjer pre bivajo potomci Izraelcev, so dvakrat napadli vozove malih trgovcev z ledom, ker sparjene vode ne mo rejo piti, a vselej jih je policija od podila. Strap v žganjn. Prodajalec ledu John Hills, kteri stanuje s ženo in svojo sestro v New Yorku je minoli teden dobil tri dni zaporedoma vsaki dan steklenico žganja, ktere so imele znamenja znanih tvrdk. Vse tri osobe so pile žganje in kmalu potem zbolele Poklicani zdravnik je pijačo pre-iskal in našel, da eo ljudje vsled atropina, kteri je bil žganju primešan zboleli. Hills in negova žena sta že okrevala, dekle pa je smrtno bolna. Hills nima niti pojma, kdo bi bil poslal nevarno pijačo, ker se ne vfe spomniti, da bi imel kje kakega sovražnika. Veliki železni trost. o kterem smo če pisali da se ustanovi, se je obistinil, ter sedaj kontrolira 200 milijonov dolarjev kapitala. Ceno belej ploščevini so v Pittsburgu že zvišali za dva dolarja pri toni. Sedaj bodo pa še v kongresu nato delali, da se zviša colni-na ua ljubo v povoju povitem železnem trustu. Nikakor ni dvomiti, da ne bi ti bogataši dobili svoje molzne kravice v podobi višje col-nine, zato bode že skrbel Mr. Ding-ley. Požari. V nedeljo 4. sept. je v Harlemu tovarna firme Maas, Blume & Co. pogorela. Opoludne je začelo goreti in ogenj Be je tako hitro širil, da je bilo kmalu celo petnastropno poslopje zagrnjeno v plamenu. Rešiti ni bilo mogoče nič, vse blago v poslopji je pogorelo, škode je blizu $200,000 in 150 delavcev je brez dela. Požar je bil velikanski in vkljub t^nu, da so bile štiri požarne brambe z mnogimi brizgalnicami na pozorišču se je bilo vendar nekaj časa resno bati, da se tudi bližnje hiše ne bi vnele. Redarji so že izganjali družine iz stanovanj kar je provzročilo veliko vznemirenje po vsej okolici. V ponedeljek 5. sept. popoludne so pogorela tri_poBlopja Consolidated Coal Co. v St. George, Staten Island pri New Yorku. Poslopja bo stala tik Baltimore Ohio tovornega kolodvora in bali bo se, da uniči pristanišče in vozove, toda iz dveh parnikov so na požarišče toliko vode zmetali, da so ga omejili. Razstrelba nitroglicerina je v ponedeljek prouzročila, daje nastal velik požar v trgovini za drogerije tvrdke Eimer & Amend na 18. ulici in 3. Ave. Škode je S150.000. Več ur je bil oviran promet ua nadceat-uej in kabel železnici. Vae poslopje je zgorelo, seveda je ostalo le golo, obžgano zidovje; v sedmem nadstropji je bila delalnica in tam nastala razstrelba, kterej je sledii tak hud požar. Poslopje je zapuščina Fisha. OweBso, Mich., 4. sept. Od včeraj večer že tukaj uničuje velik požar, kteri je napravil $200.000 škode. Ogenj je nastal v velikej tovarni za pohištvo, ktero je z skladišči vred popolnoma vpepelil. Ogenj se je tudi razširil na poslopje tukajšnje pivovarBke družbe, zalogo gospodarskega orodja, veliki hlev in nekaj bližnjih poslopij. 175 delavcev je sedaj brez posla in zaslužka. Cele vrste hiš vpepeljenih. V Newarku je 4. sept. zvečer nastal ogenj v veliki tovarni za celuloid na vogalu West Scott in Darcy ceste. V kratkem času se je zbralo najmanj 10.000 gledalcev, kteri so z Btrmenjem opazovali, kak<^je razsajajoči požar postajal čedalje nevarnejši hišam v bližini. Vsi požarni brambovci celega mesta so delali na vso moč in naposled se jim je vendar posrečilo, da bo oteli skladišče, kjer je bilo shranjenega veliko ton olja in tirneža. Preskočil pa je plamen Čez cesto in užgal celo vrsto hiš, nič manj nego 25 jih je pogorelo. Pravijo, daje bilo v tovarni 15 oseb poškodovanih. Škoda znaša več nego $200,000. Grozna nesreča na železnici. Troy, N. Y., 5. sept. Vlak De-lavare & Hudson železnice se je danes večer ob 74 uri zaletel na križ pota v voz električne železnice, v kterem je bilo 36 osob. Vlak je drvil v hitrosti 50 milj na uro, in bilo zadetje grozno. Električni voz je bil v sredi zadet in se razdrobil. 15 osob je ostalo na mestu mrtvih, 20 je pa tako hudo poškodovanih, da bodo večinoma umrli. Nektera trupla je po 40 čevljev daleč vrglo. Vet* vojakov potreba. Washington, D. C., 6, aept. Čuti je mnogo zahtev, da bi pro-stovoljce prav dobro izvežbali in bila vlada na nje navezana. Nek gospod je predsedniku izročil prošnjo, v kterej mu pojasnuje, da bodo 60.000 mož potrebovali na Fili-pinah, enako število pa na Kubi in Porto Rico. Poročilo, da bodo te vojake potrebovali meseca oktobra za Kubo, da sklepati, da bodo Španci hitro in brez težav ostavili otok. 14 mrtvih. Cornwall, Ont., 6. sept. Most imenom South Channel Ottawa in New York železnice, kterega so imeli še izgotoviti, se je danes z velikim ropotom podrl, 14 delavcev je bilo usmrtenih, 17 jih je pa hudo poškodovanih, mnogo jih ne bode več okrevalo. Most je bil 1550 čevljev dolg, imel tri oboke vsak 370 čevljev dolg, 37 obokov p* čez Lawrence river. Štrajk je končan. H a z l e t o n, Pa., 3. sept. Štrajk v Van Wickle premogokopu, kteri je že kaj resno pretil se vedno dalje razširjati, je končan, ker ste se danes nasprotne si stranke sporazumele. Odpuščenega delavca bo zopet vzeli v delo in vprašanje radi zdravnikov tako raztolmačili, da delavci, kteri nočejo družbinskega zdravnika morajo naznaniti dotično izjavo. , Zakonsko dvojico so trpinčili. Sharon, Pa., 4. sept. Trije roparji s krinkami na obrazih so vlomili minolo noč v hišo J. S. Biwella in zahtevali v hiši shranjeni denar. Ker ga niso dobili, mučili so ženo in moža na strašni način ; žgali so jima z lučjo noge, da bi izpovedala kje imata shranjen denar. Lopovi so naposled odrinili brez ropa, zakonsko dvojico pustivši v zelo kritičnem položaju. Nov štrajk preti. Cleveland, O., 3. sept. Ravnatelj lirme M. A. Hanna je rekel danes, da bode prihodnjo leto vzbruh-nil velik in trdovraten štrajk, ko bode chicaški dogovor potekel. V West Virginiji so vsi pokusi delavce zjediniti spodleteli. Tamo-šnje jame je ložje obdelovati in ker je plača veliko manjša, ne morejo podjetniki v Ohio, Indiana, Illinois in Pittsburgu z onimi na jezerih tekmovati. Podjetniki bi rajši plačali boljšo plačo, ako bi bili njihovi tekmeci primorani enako storiti, ker pa temu ni tako, so primorani v svojo lastno koriBt plačo znižati. M a s i 11 o n, O., 13. sevt. Ko je predsednik ,United Mine Workers' zvedel, da so štrajkarji oba podjetnika v Pana vjeli, je brzojavil podpredsedniku društva, da se ne sme več rabiti sila, drugače ga bode pozval nazaj, češ organizacija ne bode trpela v svojej sredi ljudi, kteri javno zakone prezirajo. P a n n a, 111., 3. sept. David Rosa, državni tajnik delavskega urada, Be je danes večer povrnil iz Spring-fielda. Ni se mu posrečilo prepričanje so li zamorci z Bilo pridržani ali ne. Prvi delavec in nekaj zamorcev sicer pravi, da ne rabijo proti njim nikake sile. Glavni posestnik rovov 1. \V. Mitchel je oporekal proti predlogu urediti plačilne zadevi? zborovalnim potom. 0 nesrečni „Bourgogue". Worcester, Mass., 3. sept. Jadernica ,, William M. Norse", ktera je danes sem dospela, je Beboj prinesla 3500 frankov francoskega papirnatega denarja, 1500 frankov v zlatu iii $65 v ameriških bankovcih, skupaj skoraj $1100. Te denarje so našli pri najdenem mož-kem truplu, najbrže žrtvi ,,Bonr-gogne". Truplo bo našli dne 17. avg. blizo Sable Island, prav blizo nesrečnega kraja vtopa parnika, osobe ni bilo mogoče spoznati. Severne jelene ukradli. Seattle, Wash., 4. sept. Par-nik ,,Del Norte" je včeraj dospel od sibiriškega obrežja in prinesel vest o veliki tatvini severnih jelenov, ktere je vlada za postaje v Alaski določila. NameBto 800 jelenov je vlada dobila samo 160. Minolo leto bo poslali dva moža v St. Lawrence zaliv, da bi nakupila za vlado 800 severnih jelenov. Moža sta ostala v St. Lawrence čez zimo na vladine stroške. Iz Port Clarence sta naznamila, da sta odposlala 800 jelenov, toda samo 160 jih je dospelo v prave roke. Botkin je kupila mišico. S a n Francisco, 4. sept. Policija je dognala včeraj večer, da je v lekarni „pri Sovi" neka žena Botkin po imena kupila mišico : '' ^ " ........ Jugoslovanska Katoliška Jednota. URADNIKI: Predsednik : JožefAgnič, Box 266; Podpredsednik: Georg Kotce ; I. tajnik: Ivan Govže, Box 106; II. „ Štefan Basovec ; Blagaj.: Matija Agmč, Box 266. PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan ; John Preširn, Box 286; Josip Mantel ; vsi stanujoči v ELY, St. Louis Co., Minn. K društvu bv. Cirila in Metoda štev. 1T so pristopili: Karol Kresal in Janez Jerman, ml., oba sprejeta v Jugoslovansko kat. Jednoto dne 22. avgusta. Društvo šteje 253 udov. POPRAVEK. Prvi tajnik društva sv. Cirila in Metoda v Ely, Minn., gosp. John Loushin ima Box 291, ne pa 297 kakor je bilo po pomoti natisneno v 44. štev. ,,Glas Naroda". Glasilo: ,,GLAS NARODA'*. m >i ■ ——i —— —mi—— ii————r—— eš da je potrebuje za čiščenje slam-likov. Svoj naslov je navedla tisti ,,boardiughouse'\ v kterem je ob-ftoženka takrat stanovala, ko so bile 'zatrupene sladčice v Dover, Del., poslane. Botkin trdovratno taji ia kakor je videti se prav nič ne boji. Evropejske in druge vesti. London, 5. sept. ,,Daily Mail" poroča o sporazumljenju med Veliko Britanijo iu Rusijo glede kitajskega vprašanja. Anglija pripozna stališče Rusije vMandšuriji, Rusija pa jamči Angliji, da ne bode ovirala angleškim koristim v Yangtse Kiang dolini. Rusija ne bode delala težav pri posojilu za železnico New Cbwang, Anglija bode pa dovolila, da bodo pri Peking Kaukow železnici naložili ruski, lrancoski in belgijski kapital. „Daily Mail" poroča dalje, da ste si Anglija in Nemčija pogodile razmer v Afriki. Portugalska sma vzeti posojilo, da bode kontroliralo Delagoa železnico. Cecil Rhodes sme pa le s porazu men jem Nemčije iu Anglije kupiti to železnico. Vsi so toraj složni, le v nas Slovanih, posebno pa Slovencih je sloga še daleč, a temu je velika kriva zavist, k ter a ae že več skrivati ne da. Madrid, G. sept. Miniaterski av^t je sklenol, da bode prosil Zjed. države dovoljenja, da sme Španija poslati vojne ladije na Filipine v varstvo obalnih mest proti napadom vstašev. „Amer. Slov/4 in njegovemu dopisniku. Čudno se Vam zdi kako se spremeni Slovenec v Švicarja ali Švicar v Slovenca, ker ste nevedni Vas hočem poučiti. Moj oče je bil Švicar in bival nad 30 let v Ljubljani kot posten obrtnik, vsi sinovi z bratom župnikom vred smo švicarski državljani in vedno ostauemo, ker Švica nikdar neodpusti svojega državljana, vzgojili smo se slovenski in ostali dobri Slovenci; tukaj sem pa pristopil v švicarsko podporno društvo ker je zelo razširjeno in dobro, ima blizo 14000 članov; z veseljem sem bil »prejet, newverški člani vedo da sem Slovan, a se ne brigajo zato nič. Ko je bilo delo lista oddati so rekli : „Po čemu drugim, ko imamo člana, blagajnika, med seboj", iu deio sem dobil hvala Bogu in še več druzih del z listom ter mi pu-etč dobro zaslužiti; glejte taki so Švicarji. Kaj pa Slovenci? Kako radi gredo drugam kupovat in raje tujcu pu»t£ zaslužiti novce, nego domačinu. Slovenci smejo ponosni biti, da me še drugi narodi čislajo in zaupajo, in to bolj Čislajo, uego nekteri domačini, smem in moram to reči, ker mi je zibelka na Siovenakem tekla in mati bila prava Slovenka. „Der Griitlianer*4 j« lepo, krasno tiskan pri nas, vse ga hvali in ga radi uredniku „Am. Slov." pošljemo, da bode videl, da razumemo svoj posel in smo na njega ponosni; da pa tudi kaj zaslužimo pri poštenem dolu, i&to savno delamo. Sami nismo hoteli te reklame prineati, no je pa „ Amer. Slov." to za nas atorii, akoravno ne z dobrim namenom. Nevedni atavec „Am. SI." se pa le potolaži, pravo ime je dokumentarno pisano z x, slovenski ga pa pišemo z „ks", ker ga la-glje naši rojaki čitajo. Urednik ,,Am. SI." mogoče tudi ve, da je preč. g. Elbert, sedaj prošt v Novem Mestu, sin nemških starišev iz Bavarskega, ima nemško ime, a je gotovo dober Slovenec, kakor mi in naš brat, iu naj se pišemo z x ali ks. S ponosom lahko denemo na naše delonašotvrdko, ne pa kakor „Am. Slov." na molitvenik v Ljubljani tiskan, pa pravi, da gaje on tiskal. Le malo manj zavisti, saj veste, da je nevošljivo9t 9uh greh. Posebno danes, ko ste me srečali — zjutraj — ko ste bili v družbi z mojo hčerjo." ,.Hm?" ,, Mislim, gospod Bauherr, da He mora ta stvar razjasniti/4 ,,Razjasniti? Kakšna stvar?" Petrič je v stiski. On je mislil, da začne šef sam. Saj mora vendar uganiti, zakaj se mu gre. In šef bi ložje govoril nego on. Morda — morda vendar ne misli pošteno? Ako bi bilo tako? Ne, to ni mogočo. (Konec prihodnjič.) Ob sklepu lista. Zopet nemir na Kreti. Angleški konzul usmrten. T .-i Ljubimec. rtiča iz vsakdanjega življenja.) (Dalje.) Petrič pa hiti domu, kakor bi ga besi podili. Navadno potrebuje pol ure do svojega stanovanja, danes manj ko četrt ure. Iu v tem kratkem času mu preroji več misli po glavi, nego običajno v celem tednu. Milke ne najde doma. Kaj je to? Kam je neki šla? Saj nima zunaj nobenega opravila. Morda je vendar — res? No, dolgo mu ni bilo treba dvomiti. Nevedoč kam se obrniti, povrnil ae je počasi zopet v pisarno, noseč goreči pekel v praih. V za-mišljenosti krene na drugi pot. nego navadno. A ko pride mimo restavracije ,,pri zlatem orlu", stopita iz iste Bauherr in Milka. Na prvi hip hotel je skočiti med nju, pesti sta se mu krčili, kri mu je silila v glavo, dih mu je obstajal. Saj je bil to čisto jasen dokaz, da neznaui pisec OBodnega pisma ni lagal. Vendar se je šiloma pomiril. Izdajalca ata ga morala videti, tajiti ne bodsta mogla. Korakajočega proti pisarni obidejo zopet mirnejši čuti. Oh, Milka je mlada, v očetovi hiši nima nobene zabave, sploh nobenega veselja. A mlada kri teče vendar tudi v njenih žilah. Kdo jej more zameriti, ako si najde odškodnine izveu očetove hiše? Starec se bpomni svojih mladih dni. Tudi ou je ljubil deklico proti volji svojega očeta in ko je izpoznal, da je oče oaoren, da ne izpolni nikdar njegovih želja, shajal ae je skrivoma z svojo ljubico. Seveda — Milka bi bila lahko ojemu kaj rekla, a morda je mislila, do je tudi on tiran. Bala se je morda njegoye jeze, bala da jo bode zasledoval. Na njegovo staro glavo nakopala je pač aranoto, a morda se lahko vse popravi. Zakaj ne? Bauherr je poštenjak, gotovo ni ravnal po slabih nagibih. Seveda se mora sedaj stvar pojasuiti. Drugim ljudem so njegovi sestanki z Milko znani, to dokazuje že pismo, katero je zjutraj prejel. Že radi tega bode moral Bauherr izjaviti, kaj in kako. Oh, morda postaue Milka celo srečna. V takih mislih hodi nekaj časa semtertja po različnih ulicah. Se le popoludne pride v pisarno. Odloživši klobuk, poda se takoj v šefovo sobo. ,,Petrič? Vi? hm, Vi prihajate, da se opravčite, zakaj Vas ni bilo dopoludue v pisarni? No, imeli ste gotovo opravila. Pa to nič ne d6. Prosim Vas le, da prihodnjič naznanite pisarniškemu predstojniku, ako kam odidete, ker drugače Vaši kolegi zabavljajo ter pravijo, da postopam proti Vam vse drugače, kakor proti drugim. Saj itak že splošno govore, da ste moj ljubimec. Stvar je toraj urejena." ,.Gospod Bauherr", odvrne Petrič, ,,imam še neko drugo prošnjo." ,.Prošnjo? No, le govorite. Kaj pa je? Morda plačilo? Seveda, dolgo že služite, priznavam. Sam sem že premišlieval, a Vi ae niste še nikdar oglasili, pa — saj veste — človek pozabi." t,Ne gospod Bauherr. Ne prihajam radi plačila. Govoril bi rad z Vami privatno." ^Privatno — ?" „Da. Mialim, da Vam ne bode težko uganiti, kaj mi je na srcu. C a n e a, 6. sopt. Vojne ladije streljajo na Candio. Angleški vojaki, kteri so bili v službi v mestu, se bojujejo z Mohamedani, v raznih delih mesta je nastal požar. Izgrede so prouzročili Mohamedani. Ti so se vedno pritoževali, da vlaati bolj Kristijane podpirajo, zato so pretili tam hiše požgati. Turški governer je Angležem ponudil svojo pomoč. Mohamedani so se pritožili glede mednarodnega sv^-ta admiralov, kteri je dovolil krečanski upravi pobirati desetiuo, to so pa smatrali za neko naklonjenost Kristijanov in napravili veliko demonštracijo. Ta je bila spočetka mirna, ko je bil pa slovesno umeščen nov krščanski pobiralec desetine, je nastal izgred. Najprv so odposlali angleške vojake proti izgrednikom in mislili so, da so neoboroženi. Ali Mohamedani so streljali na Angleže in hoteli desetiuski urad napasti. Upor je bil zelo trdovraten in konečno dobila v luki zasidrana vojna ladija povelje, da na mesto strelja. Del mesta je ob S. uri zvečer v plamenu. Več osob je bilo usmrtenih, med temi tudi angleški konzul v Canea, kteri je prošnjo admirala tja prišel. Drobnosti. Iz L e a d v i 11 e, Colo.. 9e nam poroča, daje tamošnje društvo sv. Petra z 105 člani odstopilo od jo-lietake Jednote. To so nasledki ro-vanja „Am. SI." in njegovih mladoletnih sotrudnikov, sedaj se pa zgovarja, da želi mir in je miroljuben ; liste v roke, pa bode te videli kdo je največ zakrivil, menili ste res, da ste že vsogamočni in smete slov. delavce pitati s puhloglavci in drugimi paovkami. Tako, ka- koršno posojilo, tako vračilo. * * * \ staro domovino bo se vrnili: Josip Kambič v Gradnik in John Plut v Dobrovice, oba iz Jo-lieta, 111.; Anton Sterle v Turjak in Anton Prijatelj v Dol. Laze oba iz Eveletha, Minn. ; S. Žagar iz Diamondville, Wyo„ v Rečico pri Celju; Tomaž Dornik z družino iz New Bostona, Pa., v Mengiš. * * * Požar. 13. avg. popoludne ob 4. uri je začelo goreti, ko je bilo zbranih na tisoče romarjev v Drav-ljah pri St. Vidu. Gorelo je poslopje Andreja Dolenca (vulgo pri Tometu), ktero je zažgal Gletni Jožef Kopač; rekel je, da je hotel požgati koprive ob svislih, ker pa niso hotele goreti, je pa še slame priložil, na kar je začelo goreti. Škode je do 2G00 gld., po-sestuik je bil zavarovan za 800 gld. Okolu G. ure je začelo goreti v Stožcah ob Savi, kmalu nato pa je treščilo v kozolec Fr. Ježeka, na Poljanah pri Št. Vidu. Škoda je velika. Veliki Šmaren je jako nesrečen za Št. Vidsko faro. Pred leti je na predvečer pogorelo pol Viž-marij in takoj na to na Vel. Šmarna dan velik del Poljan. Ogenj v sobi. V noči od 14. na 15. avg. okoli +4 ure naBtal je v podstrešni sobi Lorberjeve hiše na sv. Martina cesti št. 53. v Ljubljani ogenj, kteri bi se bil lahko znatno razširil, da niso mimogre-doče mlekarice poklicale stanovni-kov v hiši, kteri so potem ogenj pogasili. Ogenj nastal je v atano-vanju Eme Zarnikarjeve, in je bil zaneten po dv^h fantih, ktera sta žareče ostanke cigaret vrgla v plu-valnik z žagovino. Žagovina je pričela tleti iu se je vnela tudi poleg pluvalnika stoječa omara, v kteri je bilo perilo. Škode je okoli 30 gld. * * * Pretep. V Strahomerju so se 7. avg. v gostilni Jož. Škrabe stepli fantje iz Loke iu Strahomerja. Ranjena sta bila zlasti hudo Matej Steblaj iz Loke, Janez Glavan iz Strahomerja: pa tudi Frane Želez-nikar, Miha Vrenk in Jož. Opald so bili hudo tepeni. Šteblaja so prepeljal i v ljubljansko bolnico. * * * Neznan mrtvec. 11. avg. so na>li pri mlinu Andr. Dolinarja v Smledniku truplo neznanega, okoli 60 let starega moža. Na glavi in truplu je imel mrtvec muogo hudih ran. Mrtvec je visoke, vitke postave, ima sive lase in gol, obrit obraz. * * * Celjske slavnosti. Slav-uost se je nad vse sijajno obnesla in je v moralnem oziru dosegla popolnoma svoj smoter. Okolica je bila častno zastopana. Nad 400 kmetskih fantov, okrašenih s tro-bojnicami, je spremljalo sprevod. Celjska nemškutarija je kazala svojo kulturo, kakor drugače tudi ne zna, z metanjem jajc, črnila, hudičevega olja, iu z vsakovrstnimi napadi. Nemške dame pa so na Slovence pljuvale. Glasovitega Oechsa so zaprli radi javne sile. Poškodoval je neki dami s črnilom svilnato obleko ter orožnika, ki ga je hotel aretirat:, prijel za vrat. Sicer pa je policija skrajno čudno postopala. Slovenske fante, ki so kak ,,Zivio" zakričali, so neusmiljeno zapirali, nasprotniki pa so smeli nekaznovano kričati, žvižgati, tuliti ter nas napadati. Zgodilo se je tudi vpričo orožnikov. * * * Čujmo, čujmo! Italijauski poal. Villa je kot predsednik turin-skega razstavnega odbora pri banketu mejnaroduih veslačev dejal v svoji uapitnici med drugim : Moje misli hite v Trat, ki je kri naše krvi, ki živi z nami, ki je naš ter bode kmalu tudi politično zvezan z nami. Vladni italijanski listi ta govor zavračajo kot veliko netaktnost. * * * Vsak ima kočijo in konjev Genovi. Tam je namreč navada, da se združi več družin, ki kupijo kočijo in konje na — obroke, ktere plačujejo mesečno. Vsaka družina si izgovori gotove dneve in ure, in tako so baje vsi ,,nobel". * * * Prv i kato 1 i š k i duhovnik iz rodu Zulukaf rov je prišel nedavno v London ter sg piše Miiller. Duhovnikom je bil posvečen v Rimu ter pojdekot misijonar med črne svoje rojake. * » Kako živi r u s k i c a r? Mladi ruski car je postal že \jako popularen. .Jedva je stopil na prestol, že je odpravil telesno policijsko stražo, češ : Za Rusijo sem pripravljen umreti tako ali drugače. Car se vede mej svojim narodom povsem svobodno in priprosto. Kadar se kam pelje, ne ve o tem nikdar policija. To narodu jako imponira. Car ne mara sijaja, zato je izdatke dvora jako zmanjšal. Kadar je carska obitelj sama. je car vedno dobre volje; mej službo pa je resen. Etikete ne ceni previsoko, nego se najrajše vede „po domače." Carski par vsakemu pozdravu prijazno odzdravi. Večkrat stopi iz voza ter se več na prostora, pridruži ljudem. Car in carica se dene pravdo na jako ljubita ter sta kolikor možno skupaj. Ako ima car ponoči opravka, ostane carica pri njem. Carica je takisto priprosta in ljubezniva. Tudi je prav pobožna ter je zaščit-nica katolikov. Carica igra klavir, ter rada poje. Govoriti zna angleško, italijansko, francosko in nemško, seveda tudi rusko. Zna baje tudi kuhati in ročna dela. Car se zlasti briga za izobražbo naroda. Podpirajte CARNIOLIA CIGAR FACTORY 32« E. 70 Str. v New Yorku, ktera kljubu povišanju davka in podraženju tobaka ostane pri p rej šn jej ceni. Ne daje sicer več kuponov v škatljo, a vendar kdor kupi 2000 smodk dobi škatljo smodk z lOOsmodkami brezplačno. Prevožnje stroške plačam sam Blago se pošilja proti pošiljatvi gotovega denarja na: F. A. DUSCI1EK 328 E. 70 Str., ali ,,Glas Narodu" v New York. Listnica uredništva: Rojakom odpošljemo sedaj za $40.35 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljate? registrirana. Zelo se zanimajo rojaki sa članke „0 o r g a n i zac i j i4' več pisem že imamo iz raznih krajev, ko ss oglašajo, da so takoj pripravljeni pristopiti k tacemu vzajemnemu bratskemu društvu. V kratkem zopet kaj več. ^ G. Anton Južnik, v Chicopee, Kans. Vaše pismo prejelit ali zelo dvomimo, da bi Vi kedaj od družbe dobili kako odškodnino. Družbe imajo svoje advokate in pravde zavlačujejo, da je groza, kakor hitro kak tak zvitež zve, da tožnika ni prosi sodnika da dnevni red, dan pride, tožnika ni iu vsa pravda je odbita. Tako se je najbrže z Vami zgodilo. Mogoče se je pa Vas advokat kar sam poravual z družbo iu v žep vtaknil kar ravno dobil, kaj hočete toraj advokatu, še njega tožiti, to velja denar in v malem kraju niti ne dobiti druzega odvetnika, da bi proti kolegu postopal. V obče imajo pa pred tukajšnjimi sodn ijami delavci vse drugačno pravo, kakor bogate družbe: le v malo slučajih družbe zgube pravdo. Boljše bi bilo vzeti S100, ali človek ne ve. Kapitalisti, sodniki, politični motadorji, advokatje in še nekteri drugi, tako skupaj drže kakor klop. a vse proti delavcem, ker vse gre na njih kožo in račun, to naj si vsakdo zapomni. Naše čitatelje opozorujemo na objavo Beuziuger Bros., posebno pa še slov. društva glede regalij in zastav. Rojaki podpirajte roda" ob vsaki priliki. ,Glas Na- Vsein Slovencem in Hrvatom priporočam, da blagovolč čestokrat obiskat moj SALOON 1206 SCOTT STREET, JOLIET, ILLINOIS v ktere m t.čim izvrstno ANHAEUSER «fc BUSH PIVO ali ST LOUIS PIVO, dalje PRISTNO VINO. FIN WHISKEY in razne LIKERJE, ter imam na razpolago dobre SMODKE. Rojaki, posetitt^me parkrat in prepričali se bodete o dobrej pijači in postrežbi. S poštovanjem V Mike Krawl, 1-06 Scott Street, Joliet, 111. Podpisana priporočava vsem Slovencem m Hrvatom v Jollietu in okolici svoj lepo, na novo urejeni vSA/.OOTV Kako nabirajo Nemci za spomenike. Tekom 8 dnij so nabrali v Hamburgu za Bismarkov spomenik 270,000 mark. Kakor znano ima Bismarck na Nemškem poleg Viljema I. največ spomenikov. * * * Sleparska dobrotnika. V Toulonu Bta priredila podjetnika Alazraki iu Gr£ve v ondotnem ve-lodromu na korist rodbinam tistih nesrečnežev ki so se potopili z ladi-jo „La Bourgogue", borbo z biki. Ljudstvo je kar drlo v velodrom ter se pretepalo za vstopnice. V kratkem času se je nabralo 4000 ljudij, ki so jedva pričakovali borbo. Toda čakati so morali uro in pol, in takrat se jim je povedalo, da sta podjetnika z vsem denarjem — pobegnila, ne da bi bila komu kaj plačala iu da vsled tega ne bo predstave. Silna ogorčenost Be je polastila ljudij ; razbili so vse klopi ter končno zažgali velodrom. na vogalu Ottawa in Jackson cesti, Jolliet, III. Vedno bodeva točila IZVRSTNO SVEŽE SCHRINGOVO in PORTERJEVO PIVO, FINA VINA in DOBRE PIJAČE kakor WHISKEY itd. : IZVRSTNE SMODKE in OKUSNA JEDILA a« bodo pri nas dobila vsak čas kakor tudi PRENOČIŠČE za potujoče in to vse proti uizkej ceni. Toraj Slovenci in Hrvatje v Jollietu iu okolici kakor tudi na novo došli iz stare domovine, ali potujoči skozi Joliet obiščite nas mnogokrat. SVOJI NAJ GREDO VEDNO K SVOJIM! Se spoštovanjem IVI ar t in Bluth Sc Co., S A LOON ER CORNER OTTAWA & JACKSON STR., JOLLIET, ILL. 11 i i ■:!