Št. 4. V Ljubljani, dni 15. februvarja 1900. Leto XHI. Izhaja rveJer vsak prvi in tretji četrtek meseca. Ako je ta dan praznik, izide dan poprej. Cena mu je 80 kr. na leto. Inserati se »prejemajo in plačujejo po dogovoru. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. r. V rf rr Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu „Domoljuba«, Ljubljana, Semcniške ulice št. 3. Naročnina in inserati pa: llpravništvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice št. a. Recimo katero o škofovih zavodih. Odkar je naš presvetli knez in škof Anton Bona ventura razodel svoji duhovščini in vernikom željo, da naj bi se zgradila v Ljubljani katoliška gimnazija v zvezi z vzgojevalnico za mladeniče, ki se priprav ijajo za učene stanove, sprejeli so slovenski časniki to oznanilo z raznimi čuvstvi. Časopisje, ki stoji na temelju katoliške vere, je z \eliko radostjo pozdra vilo ta junaški sklep pogumnega škofa; tekmoval' so poeamni katoliški listi takorekoč med seboj, kateri bi z večo vnemo podpiral to zares velikansko a tudi težavno podjetje. In verniki po deželi in po mestu so se radi odzvali škofovi želji in so po svoji moči doslej pripomagali, da stvar ni zaspala, ampak dobiva vedno trdnejšo podlago. Nasprotno pa so Be zagnali liberalni listi z nepopisno surovostjo v škofa in njegove nameravane zavode. V kali bi jih bili radi zatrli: duhovščino, ki se je za st\ar zavzela, so prav satansko psovali, vernike pa z najpodlejšimi pretvezami lovili, da ne bi prispevali z denarnimi doneski za ta plemeniti načrt. Hvala Bogu, danes moremo že pripoznati, da so liberalci sicer lovili, a niso nič vjeli. Naše ljudstvo ni še tako nespametno, Ja bi šlo na limanice vsakemu liberalnemu kalinu. Dolžnost naša ni, da bi odgovarjali na vse zmede, katere so natvezli liberalci svojim zapeljanim brav-cem, pač pa želimo svojim somišljenikom nekoliko v spomin poklicati velikanski pomen in potrebo škofovih zavodov. Najprej moramo vprašati: Komu pa namerja ljubljanski škof zidati katoliško gimnazijo ? Morda sebi ? Svoji duhovščini ? Nikakor ne. Graditi je hoče ukaželjni slovenski mladini, ki naj se v njej šola, uči, vzgaja, bodisi v vednosti, bodisi v čednosti. Naš presvetli nadpastir je s svojim načrtom v roko segel tistim očetom in materam, ki težkega srca odslavljajo od doma svojega mladega sinčka, ker ga morajo prepustiti za več let tujim, nepoznanim ljudem, o katerih ne vedo, kako bodo poskrbeli za njih najdražji zaklad. Koliko očetov je že na tihem vzdihovalo in še vzdihuje, ko čujejo, da se jim je sin, ki študira v mestu, izpridil! Koliko mater je milo jokalo in še joka, zapazivši, da se vrača sinko leto za letom docela drugačen, kakor so si ga želele, slabši na očetovski dom I Kolikrat sem slišal stariše tožiti: ko bi bili vedeli, da bo tak, nikdar bi ga ne bili pislali v mesto. Ali ne bo torej starišem poma gano s škofovimi zavodi? Če bodo imeli tam svojega sina, se bodo z veseljem in brez strahu spominjali nanj, dobro vedoč, da ne tava po svetu brez opore, ampak da je v dobrih, zanesljivih rokah. To je ena vrzel, katero bodo zamašili po svoji moči škofovi zavodi pri vzgoji slovenske mladine: vzgajali bodo Bogu zveste katoličane in domovini udane sinove. Ali dotakniti se moramo tudi še druge rane, katero bodo celili škofovi zavodi: marsikateremu revnemu a brihtnemu kmetskemu sinu bodo pomagali kvišku. Saj veste, kako se godi študentom z dežele: stariši ga pripo- ljejo v Ljubljano, ga vpišejo, mu priBkrbe pri dobrotnikih za silo nekaj hrane v dijaški kuhinji in ga slednjič puste na Btanovanju, za katero tudi ne morejo plačevati kdove koliko. In li moj Bog, kakšna so dostikrat dijaška stanovanja po mestih! Majhna, temna, zaduhla sobica in v tej jih stanuje po pet, šest, tako da na večer komaj za silo vsi prostora najdejo, kamor razleknejo svoje utrujene ude k nočnemu počitku. Nočemo zamolčati, da za tiste male novce jim pač nihče ne more dati kaj boljšega, le to smo hoteli pripomniti, kako se učencem po stanovanjih godi. In zdaj naj tu dijak marljivo študira, dostikrat gladen in zmrzujoč po zimi! Ne, kdor trezno premišljuje razmere, v katerih žive po mestih zlasti učenci z dežele, se ne bo čudil, da jih toliko zaostane v šoli, da jih toliko oboli in da naposled izmed sto učencev stopivših v prvo šolo, jih komaj prileze osem do deset v osmo šolo. Kajpada, sinovom mestnih starišev se godi bolje. Ti ostanejo pri svojih stariših vse srednje šole; stariši pa jim že preskrbe vsega potrebnega, jih priganjajo k učenju, hodijo zanje popraševat okrog profesorjev, jim dobe še tu in tam kako podporo in tako jih privedejo brez posebnih stroškov do belega kruha. Kdo pa kaj poskrbi za učenca z dežele? Kak duhovnik, ki mu semtertje stisne v roko kako kronico, da gladu ne gine; kdo drug se zmeni za samotnega dijaka s kmetov? Kdor meni, da pretiravam, naj pride za nekaj mesecev v mesto, naj pridno obiskuje učence po stanovanjih in izvestno pritegne potem vsem mojim besedam. Tej dijaški bedi vsaj deloma odpomorejo škofovi zavodi. Koliko nadarjenih kmetskih sinov se bode popelo na ta način izlahka do boljšega kruha, do vzvišenejšega stanu! Koliko zdravih slovenskih mladeničev bo ohranilo v zavodu trdno zdravje, ki je najtrdnejša podlaga za pozneje blagodejno delovanje ! Še nekaj bi radi opomnili. Pogosto se čuje po mefetu glas, češ, čemu toliko dijakov s kmetov vabiti v šole? Kmet naj ostane kmet; kdor nima denarja, naj ne hodi v šolo. Predragi rojaki! Ljubljanski škof in duhovščina niso tega mnenja, zato se s toliko gorečnostjo potegajo za škofove zavode. Tudi mi želimo, da bi študirali vsi, kateri imajo zato po trebnih talentov. Ker pa je doslej Bog delil ia še deli svoje darove v revne kmetske koče kakor v mestne palače in gradove, zato moramo poskrbeti za zavode, kjer bo marsikak kmetski sin brihtne glave našel to, česar mu revna domača hiša dati ne more. Kdor je naših mislij, deluj po svojih mo čeh za zgradbo škofovih zavodov ! » .Larfe." Šel sem po ljubljanski ulici. Ljudje se motajo po tlaku, pred oknom stoji gruča. Kaj spaka gledajo ? V oknu so razstavljene — »larfe.« Šentej, predpust je! Saj res, liberalci imajo že davnej plese in podobne komedije, jaz pusti klerikalec, ki ne znam plesati, pa sem zaostal in šele ob teh »larfah« spoznam, v kako važnem času živimo. No, pa hočem sedaj popraviti zamudo in se postavim med gručo in gledam larle. Videl sem jih prej že kot otrok mnogo. Tri luknje, dve za oči, ena velika za usta. Vmes nos, mogočen, dolg in širok. Lica rudeča. Pa nekaj posebnega imajo letošnje »larfe«. Poleg človeških obrazov je letos med »larlami« izredno veliko prešičjih, oslovskih, volovskih in pasjih glav. Ljudje jih gledajo, in ta in oni premišljuje, katera bi bila njemu najbolj primerna? Naj premišljuje — in si izbere sebi primerno! Marsikateri hodi celo leto okoli s človeško glavo, a še le v predpustnem času najde obličje, ki je primerno njegovim liberalnim in scci-jalnodemokratiškim nazorom! Naj si le izbere primerno obličje! Zanimivo je to, da posebno oni, ki se štejejo med »izobražence", v predpustnem času najbolj stopajo v javnost. V postu in adventu je čas za one, ki so »preprosti", ki so »klerikalci." Pust je pa patron liberalcem. Liberalci se za cerkvene praznike ne zmenijo mnogo. Kakšne dolžnosti ima človek v postnem času ali tudi vsako nedeljo in vsak petek — tega ne ved6, ker tudi njihovi listi na post in na izpoved ne drže nič. Ali kadar goduje sveti Putt, takrat liberalno časopisje oživi, novo življenje šine med »izobražence«, krasne obleke se naročujejo, svojemu svetniku na čast rajajo in se tako zamislijo v svojega patrona, da ga včasih že obhajajo — na pepelnico. Zato pa je treba »laife«, in primerno »laiio« si naj izbirajo s^daj med raznimi obrazi! Jaz Jim priporočam posebno ono z rilcem! Ljudje, ki blatijo cerkvene nauke, obrekujejo duhovne in razširjajo nenravnost — ti si naj nadenejo letos — rilec 1 Tisti pa, ki uče, da cerkev zatira ubožce in s'uži bogataši m, naj si kupijo »larfo« z dolgimi ušesi! Liberalci so hinavski celo leto, vsaj o pustu se naj pokažejo s pravim obličjem! Več vrst »Iarf« pozna javno življenje. Naši omikanci ljubijo posebno »larfo« časti. Na zunaj hočejo vsi veljati za poštenjake. Gorje, kdor užali čast takemu gospodiču. Kar na sabljo ali na pištole ga pokliče, da si čatt opere. Sin nekega ljubljanskega profesorja je pred kratkim pri plesu podrl neko dekle na tla iz nerodnosti in s'n ljubljanskega župana je o tem izrekel nekaj ne prav laskavih besed. I Ial6, „čast" je žaljena, na dvoboj! Dvoboj se pa ni vršil, ker so županovega sina prej zaprli, oni vročekrvni nerodnež pa je brž stopil v aktivno vojaško službo, da je ušel isti usodi. Za svojo »čast« se je toliko poganjal, pa hkrati je s polnim imenom napisal v neki podli list tako surov članek da mu ne dela baš — časti. Kmalu zatem sta sc pa tudi za »čast" zbila v vojašnici neki dijak in častnik. Čas'nik je s sabljo dobro omahal in obrezal študentka in mu s tem dokazal, da ima več — časti. Veliko si domišljujejo naši liberalci na svojo »omiko«. A ta omika je le neka zunanja oglajenost. Notri v srcu pa je vse črno in umazano, saj ljudje, ki jih ni sram, naročati tak list, kot je »Narod«, morajo biti že zelo izprijeni. Pač je zelo omikana ona žena nekega kranjskega grofa, ki je pred kratkim ušla možu in slrčala po svetu z nekim šestindvajset-letnim omikanim barončkom — a take liberalne omike nas Bog varuj! Že v nežni mladosti, celo po šolah je preveč te zunanje olikancsti, ki nima nobenega jedra. Pride kmečka mati na gimnazijo profesorja po-prašat, kako je z njenim sinčkom. Profesor pokliče fantiča in ga vika, kakor je ukazano na gimnazij'. »Kaj?« pravi žena, -tole oni vikajo? saj ga še tikati ni kaj !< V «larfi> narodnosti se nekateri kažejo svetu kaj radi. Poznal sem advokata, ki so mu solze igrale v očeh, če je govoril o bratoljubju in domovini, pa ravno ta je neusmiljeno iztirjeval dolgove ubogih kmetov. Dr. Tavčar rohni in tuli na glas, da bo škof odri ves slovenski narod, ker prosi po dva krajcarja za zavode. Dr. Tavčar pa si je nakoval iz kmečkih pravd cele kupe denarja, katerega ni izprosil, ampak iztirjal. Ko je enkrat v »Narodu« strašno razsajal zaradi dveh krajcarjev, je pa neka uboga fabriška delavka v list »Glasnik« pisala: »Ker ubogi Tavčar nima dvth krajcarjev, jih bom pa jaz namesto njega plačala pri prihodnjem darovanju, da bo tib.« Delavka je plačala, Tavčar pa ni tih, ampak vedno bolj divja. Nekateri ljudje res čudno renčijo, kadar imajo svojo »larfo« na obrazu ! Poznam drugega jako liberalnega in rodoljubnega jezičnega dohtarja, ki je po potresu imel pisarno v baraki, na strehi pa kot okrasek lep stolpiček. Dva kmeta gresta mimo. »Zakaj pa ima gospod doktor ta turnček na vrhu?>< vpraša jeden. »Zato, da v njem suši kmečke kože,« odvrne drugi. »Larfo« narodnosti imajo naši liberalci na obrazu, z nemškutarjem pa pomežikujejo in jim podajejo roko v zvezo zoper slovensko ljudstvo! VGradcuje sodišče zadnje dni trem predpustnežem snelo »latle« z obraza. Goljuf ni imel denarja in .je premišljeval, kako bi ga hitro dobil. Nadel si je ime »Samuel plemeniti EJelenyi, ritmojster v pokoju.« Na to ime je delal dolgove. Kupil je brez krajcarja lastnega denarja grajščinsko posestvo za 115.000 gld. in živel kot grajščak. S svojim plemenitim imenom je mislil upnike voditi za nos. Mislili so, da je bogat žid, plemenitaš s petičnimi sorodniki, ki ima lepo penzijo, in so mu zaupali. On si je pa mislil: Dobro bom živel, dokler bo šlo. Stvar je prišla pred sod-nijo, ki mu je snela »larfo« in ga pokazala svetu kot goljufa. Drugi je imel 76.000 goldinarjev in na ta račun dobro živel. Pred sodiščem je prišlo na dan, da to premoženje ni njegovo, ampak sleparsko nabrano. Tretja je neka gospa Pavlina. Imela je pokojnine 420 gld. To ji je bilo premalo. Nakupila si je na dolg krasnih oblek, vozila se v kočiji in povsod jemala na posodo. Čudno, da so ljudje tako lahkoverni in da lepemu obrazu in dragoceni obleki vse zaupajo. Dobila je na posodo 42.000 gld. S tem denarjem jc hodila v gledišče, živela kot grofinja in zaničljivo gledala na reveže, ki so v potu svojega obraza pehajo za vsakdanji kruh. Imela je svojega voznika, ki jo je vozil okoli. Še-le, ko mu je bila dolžna 1300 gld., je dobri mož začel misliti in naznanil stvar sodišču. Sedaj sedi ta »gospat v ječi. Sneli so ji »larfo". »Larfo« omikanosti imajo tudi socijalni demo-kratje, ki vedno pravijo, da so oni zastopniki vede in izobrazbe. A kaka je ta omika, je prošli teden po kazal oni ljubljanski socijalni demokrat, ki je vrgel ob tla in pohodil podobo Matere Božje in sedaj to svojo »omiko« obžaluje v ječi. Pa kaj hočemo! Laži in neodkritosrčnosti je toliko na sv*tu, da vidimo »laife«, kamor pogledamo, poštene obraze redko kje. Ali ne sloni vse naše javno življenje na čudnih, praznih oblikah, ki nimajo pravega življenja? Glejte naš državni zbor! Ali je to obličje živega ljudstva, ali je to obličje mrliča, ali je to le „larfa" ? O predpust, ti čas presneti! Prešel boš tudi ti, pepelnica ti bo snela Blarl'o" z obraza. Prišel bo post, ki te bo streznil, da se boš kesal svojih neumnosti. „Laife" doli! pravimo mi že sedaj, »larfe" doli vsem zapeljivcem ljudstva! Nekaj pregovorov. Če svetega Petra stol mrzi, dolgo časa zima še trpi. Sveti Matija led razbija, če ga n', pa ga naredi. Če svetega Matija zmrzuje, še trideset dni mraza prorokuje. Ako je preveč toplo svečana, malitravna še počiva brana: ako pa je svečana mraz, malitravna se poti obraz. Če konec svečana sever brije, dobre nam letine up zašije. Če v svečanu mačka na solncu leži, v sušcu spet rada na peč pribeži. ljejo v Ljubljano, ga vpišejo, mu priekrbe pri dobrotnikih za Bilo nekaj hrane v dijaški kuhinji in ga slednjič puste na stanovanju, za katero tudi ne morejo plačevati kdove koliko. In ti moj Bog, kakšna so dostikrat dijaška stanovanja po mestih! Majhna, temna, zaduhla sobica in v tej jih stanuje po pet, šest, tako da na večer komaj za silo vsi prostora najdejo, kamor razleknejo svoje utrujene ude k nočnemu počitku. Nočemo zamolčati, da za tiste male novce jim pač nihče ne more dati kaj boljšega, le to smo hoteli pripomniti, kako se učencem po stanovanjih godi. In zdaj naj tu dijak marljivo študira, dostikrat gladen in zmrzujoč po zimi! Ne, kdor trezno premišljuje razmere, v katerih žive po mestih zlasti učenci z dežele, se ne bo čudil, da jih toliko zaostane v šoli, da jih toliko oboli in da naposled izmed sto učencev stopivših v prvo šolo, jih komaj prileze osem do deset v osmo šolo. Kajpada, sinovom mestnih starišev sc godi bolje. Ti ostanejo pri svojih stariših vse srednje šole; stariši pa jim že preskrbe V6ega potrebnega, jih priganjajo k učenju, hodijo zanje popraševat okrog prolesorjev, jim dobe še tu in tam kako podporo in tako jih privedejo brez posebnih stroškov do belega kruha. Kdo pa kaj poskrbi za učenca z dežele? Kak duhovnik, ki mu 8emtertje stisne v roko kako kronico, da gladu ne gine; kdo drug se zmeni za samotnega dijaka s kmetov? Kdor meni, da pretiravam, naj pride za nekaj mesecev v mesto, naj pridno obiskuje učence po stanovanjih in izvestno priUgne potem vsem mojim besedam. Tej dijaški bedi vsaj deloma odpomorejo škofovi zavodi. Koliko nadarjenih kmetskih sinov se bode popelo na ta način izlahka do boljšega kruha, do vzvišenejšega stanu! Koliko zdravih slovenskih mla-deničev bo ohranilo v zavodu trdno zdravje, ki je najtrdnejša podlaga za pozneje blagodejno delovanje ! Se nekaj bi radi opomnili. Pogcsto se čuje po mefetu glas, čeS, čemu toliko dijakov s kmetov va biti v šole? Kmet naj ostane kmet; kdor nima denarja, naj ne hodi v šolo. Predragi rojaki! Ljubljanski škof in duhovščina niso tega mnenja, zato se s toliko gorečnostjo potegajo za Skcfove zavode. Tudi mi želimo, da bi študirali vsi, kateri imajo zato po trebnih talentov. Ker pa je doslej Bog delil io še deli svoje darove v revne kmetske koče kakor v mestne palače in gradove, zato moramo poskrbeti za zavode, kjer bo marsikak kmetski sin brihtne glave našel to, česar mu revna domača hiša dati ne more. Kdor je naših mislij, deluj po svojih mo čeh za zgradbo škofovih zavodov ! .Larfe." Šel sem po ljubljanski ulici. Ljudje se motajo po tlaku, pred oknom stoji gruča. Kaj spaka gledajo? V oknu so razstavljene — »larfe.« Šentej, predpust je! Saj res, liberalci imajo že davnej plese in podobne komedije, jaz pusti klerikalec, ki ne znam plesati, pa sem zaostal in šele ob teh »larfah« spoznam, v kako važnem času živimo. No, pa hočem sedaj popraviti zamudo in se postavim med gručo in gledam larfe. Videl sem jih prej že kot otrok mnogo. Tri luknje, dve za oči, ena velika za usta. Vmes nos, mogočen, dolg in širok. Lica rudeča. Pa nekaj posebnega imajo lttošnje »larfe«. Poleg Človeških obrazov je Itios med »larfami« izredno veliko prešičjih, oslovskih, volovskih in pasjih glav. Ljudje jih gledajo, in ta in oni premišljuje, katera bi bila njemu najbolj primerna? Naj premišljuje — in si izbere sebi primerno! Marsikateri hodi celo leto okoli s človeško glavo, a še le v predpustnem času najde obličje, ki je primerno njegovim liberalnim in scci-jalnodemokratiškim nazorom! Naj si le izbere primerno obličje! Zanimivo jc to, da posebno oni, ki se štejejo med ..izobražence", v predpustnem času najbolj stopajo v javnost. V postu in adventu je čas za one, ki so »preprosti", ki so .klerikalci." Pust je pa petron liberalcem. Liberalci se za cerkvene praznike ne zmenijo mnogo. Kakšne dolžnosti ima človek v postnem času ali tudi vsako nedeljo in vsak petek — tega ne vedo, ker tudi njdiovi listi na post in na izpoved ne drže nič. Ali kadar goduje sveti Putt, takrat liberalno časopisje oživi, novo življenje Sine med »izobražence«, krasne obleke sc naročujejo, svojemu svetniku na čast rajajo in se tako zamislijo v svojega patrona, da ga včasih še obhajajo — na pepelnico. Zato pa je t:eba »laife«, in primerno »laifo« si naj izbirajo s„'daj med raznimi obrazi! Jaz jim priporočam posebno ono z rilcem! Ljudje, ki blatijo cerkvene nauke, obrekujejo duhovne in razširjajo nenravnost — ti si naj nadenejo letos — rilcc 1 Tisti pa, ki uče, da cerkev zatira ubožce in s'uži bogataši m, naj si kupijo • larfo♦ z dolgimi ušesi! Liberalci so hinavski celo leto, vsaj o pustu ae naj pokažejo s pravim obličjem! Več vrst »larf« pozna javno življenje. Naši omikanci ljubijo posebno »larfo« časti. Na zunaj hočejo vsi veljati za poštenjake. Gorje, kdor užali čast takemu gospodiču. Kar na sabljo ali na pištole ga pokliče, da si čatt opere. Sin nekega ljubljanskega profesorja je pred kratkim pri plesu podrl neko dekle na tla iz nerodnosti in s'n ljubljanskega župana jo o tem izrekel nekaj ne prav laskavih besed. IIal6, „čast" je žaljena, na dvoboj! Dvoboj se pa ni vršil, ker so županovrg« sina prej zaprli, oni vročekrvni nerodnež psi je brž stopil v aktivno vojaško službo, da je uSel isti usodi. Za svojo »čast« se je toliko poganjal, pa hkrati je s polnim imenom napisal v neki podli list tako surov članek da mu ne dela baš — časti. Kmalu zatem sta sc pa tudi za »čast" zbila v vojašnici neki dijak in častnik. čas'nik je s sabljo dobro omahal in obrezal Študentka in mu s tem dokazal, da ima več — časti. Veliko si domišljujejo nali liberalci na svojo »omiko«. A ta omika je le neka zunanja oglajenost. Notri v srcu pa je vse črno in umazano, saj ljudje, ki jih ni sram, naročati tak list, kot je »Narod«, morajo biti že zelo izprijeni. Pač jc zelo omikana ona žena nekega kranjskega grofa, ki je pred kratkim ušla možu in slrčala po svetu z nekim šestindvajset-letnim omikanim barončkom — a take liberalne omike nas Bog varuj! Že v nežni mladosti, celo po šolah je preveč te zunanje olikancsti, ki nima nobenega jedra. Pride kmečka mati na gimnazijo profesorja po-prašat, kako je z njenim sinčkom. Profesor pokliče lantiča in ga vika, kakor je ukazano na gimnaziji. »Kaj?« pravi žena, -to-le oni vikajo? saj ga še tikati ni kaj!« V »larfi • narodnosti se nekateri kažejo svetu kaj radi. Poznal sem advokata, ki so mu solze igrale v očeh, če je govoril o bratoljubju in domovini, pa ravno ta je neusmiljeno iztirjeval dolgove ubogih kmetov. Dr. Tavčar rohni in tuli na glas, da bo škof odri ves slovenski narod, ker proBi po dva krajcarja za zavode. Dr. Tavčar pa si je nakoval iz kmečkih pravd cele kupe denarja, katerega ni izprcail, ampak iztirjal. Ko je enkrat v »Narodu« strašno razsajal zaradi dveh krajcarjev, je pa neka uboga fabriška delavka v list »Glasnik« pisala: »Ker ubogi Tavčar nima dvth krajcarjev, jih bom pa jaz namesto njega plačala pri prihodnjem darovanju, da bo tih.« Delavka je plačala, Tavčar pa ni tih, ampak vedno bolj divja. Nekateri ljudje res čudno renčijo, kadar imajo svojo »larfo« na obrazu ! Poznam drugega jako liberalnega in rodoljubnega jezičnega dohtarja, ki je po potresu imel pisarno v baraki, na strehi pa kot okrasek lep stolpiček. Dva kmeta gresta mimo. »Zakaj pa ima gospod doktor ta turnček na vrhu?* vpraša jeden. »Zato, da v njem Buši kmečke kože,« odvrne drugi. »Larlb« narodnosti imajo naši liberalci na obrazu, z nemškutarjem pa pomežikujejo in jim podajejo roko v zvezo zoper slovensko ljudstvo! VGradcuje sodišče zadnje dni trem predpustnežem snelo »lat fe« z obraza. Goljuf ni imel denarja in je premišljeval, kako bi ga hitro dobil. Nadel si je ime »Samuel plemeniti Edelenyi, ritmojster v pokoju.« Na to ime je delal dolgove. Kupil je brez krajcarja lastnega denarja grajščinsko posestvo za 115.000 gld. in živel kot grajščak. S svojim plemenitim imenom je mislil upnike voditi za nos. Mislili so, da je bogat žid, plemenitaš s petičnimi sorodniki, ki ima lepo penzijo, in so mu zaupali. On si je pa mislil: Dobro bom živel, dokler bo šlo. Stvar je prišla pred sod-nijo, ki mu je snela »larlo« in ga pokazala svetu kot goljufa. Drugi je imel 76.000 goldinarjev in na ta račun dobro živel. Pred sodiščem je prišlo na dan, da to premoženje ni njegovo, ampak sleparsko nabrano. Tretja je neka gospa Pavlina. Imela je pokojnine 420 gld. To ji je bilo premalo. Nakupila si je na dolg krasnih oblek, vozila se v kočiji in povsod jemala na posodo. Čudno, da so ljudje tako lahkoverni in da lepemu obrazu in dragoceni obleki vse zaupajo. Dobila je na posodo 42.000 gld. S tem denarjem jo hodila v gledišče, živela kot grofinja in zaničljivo gledala na reveže, ki so v potu svojega obraza pehajo za vsakdanji kruh. Imela je svojega voznika, ki jo je vozil okoli. Se-le, ko mu je bila dolžna 1300 gld., je dobri mož začel misliti in naznanil stvar sodišču. Sedaj sedi ta »gospa« v ječi. Sneli so ji »larfo". »Larfo« omikanosti imajo tudi socijalni demo-kratje, ki vedno pravijo, da so oni zastopniki vede in izobrazbe. A kaka je ta omika, je prošli teden po kazal oni ljubljanski sccijalni demokrat, ki je vrgel ob tla in pohodil podobo Matere Božje in sedaj to svojo »omiko« obžaluje v ječi. Pa kaj hočemo! Laži in neodkritosrčnosti je toliko na sv*tu, da vidimo »laife«, kamor pogledamo, poštene obraze redko kje. Ali ne sloni vse naše javno življenje na čudnih, prazn h oblikah, ki nimajo pravega življenja? Glejte naš državni zbor! Ali je to obličje živega ljudstva, ali je to obličje mrliča, ali je to le „larff»"? O predpust, ti čas presneti! Prešel boS tudi ti, pepelnica ti bo snela »larfo" z obraza. Prišel bo post, ki te bo streznil, da se boš kesal svojih neumnosti. „Laifb" doli! pravimo mi že sedaj, »larfe" doli vsem zapeljivcem ljudstva! Nekaj pregovorov. Če svetega Petra stol mrzi, dolgo časa zima Se trpi. Sveti Matija led razbija, če ga m, pa ga naredi. Če svettga Matija zmrzuje, še trideset dni mraza prorokuje. Ako je preveč toplo svečana, malitravna še počiva brana: ako pa je svečana mraz, malitravna se poti obraz. Če konec svečana sever brije, dobre nam letine up zašije. Če v svečanu mačka na solncu leži, v sušcu spet rada na peč pribeži. Venec in krona. Povest iz Časov apostolskih. Spisal Anton d e W a a 1. — Poslovenil J. V. (Dalje.) V kakih desetih minutah so prišli do hiše, katero je bila imenovala mlada Rimljanka. Bil je to dom očetovega brata ; hiša ni stala daleč od Mece-novih vrtov. Tukaj je bil torej bolnik na varnem. Sorodniki so Fausta veselo sprejeli. Ko ga je položil Evkarp v posteljo, vrgla se je hči rešitelju svojega očeta pred noge; solze blaženega veselja so ji zalivale oči. »Plemeniti mož!" mu je zaklicala, »naj ti bogovi stotero povrnejo! Jaz ne bom nikdar nate pozabila; prosim te, povej mi svoje ime, da bom mogla vsak dan moliti in prositi zate pri neumrljivih bogovih!« Prav tako iskreno so se mu zahvaljevali bolnik in ostali sorodniki. Moral se je z vso odločnostjo braniti, da se je ubranil bogatega darila. Pudent je voščil bolniku, spomenivši ga njunega prejšnjega prijateljstva, naj sc v kratkem pozdravi, nato sta se poslovila z Evkarpom. 1'aust na ju je spremila do vrat; tu je prijela Evkarpa za roko in ga vnovič in vnovič zahvaljevala za njegovo velikodušno delo. Ob enem je uprla vanj svoje velike, črne oči tako hvaležno, tako prisrčno, da je postalo mladeniču mehko pri srcu. Nehote ji je povedal svoje ime, a nato je naglo pohitel za senatorjem, katerega je gnala skrb za ženo in otroke h Kornelijevim. Evkarp je bil vsled vročine požara in težkega bremena, ki ga je nesel iz goreče hiše, ves moker od potu, toda ni se brigal zato. Pri vsem jc mislil le na svojega gospoda in gospo; skoro z nadčloveško močjo je delal senatorju gaz skozi množice ljudstva, ki se je trlo tukaj in zapiralo cesto ob mostu čez Tibero. Kajti tisoč in tisoč jih je hotelo na ono stran reke, da si reši vsaj najpotrebnejše. Sv. Peter in Pavel sta takoj za senatorjem za pustila vilo ob salarski cesti in pohitela v mesto naglo, kolikor so jima dopuščale onemogle nogo. Ker jo kazalo, da bo požar upepelil velik del mesta, sklenila sta iti med svoje, da jih tolažita in, če treba, pomagata. Le s težavo sta se prerivala skozi ulice, ki so bile vse polne ljudi in zastavljene z različnim pohištvom. Cim dalje sta prišla, tem večji je bil krik in stok, tem groznejši prizori obupa; vse se je prerivalo in suvalo, vse kričalo in vpilo, jokalo, obu pavalo. Kdor jo vse to gledal, temu se je moralo srce zgroziti, in naj bi bil drugače trd kakor kamen na c.-sti. Vsa je imelo nekaj demonskega (peklenskega) na sebi: bili so prizori kakor vzeti iz pekla. Vsa patricijska cesta s Pudentovo palačo vred je bila v ognju, ali boljše: je bila velikanska razvalina, iz katere se je še valil tu in tam debel, črn dim. Nasprotno pa ni požar še kar nič dosegel doline med Kvirinalom in Eskvilinom; to predmestje se je imenovalo Subura. Tukaj je stanovalo samo ubožno ljudstvo. Ravno v tem predmes^u je našla nova, krščanska vera prvo in največje zavetje v premnogih revnih kočah. Tjekaj sta se obrnila apostola. Srebrna luna je obsevala s svojo bledo svetlobo plamteči Rim, kot bi hotela oznanjati nesrečnim ljudem : kakor jaz sijem na zemljo v veselih in žalostnih nočeh, tako bdi nad vami božja previdnost v sreči in nesreči, da, ravno božja previdnost je, ki vam pošilja zdaj radost, zdaj žalost, zdaj življenje, zdaj smrt. Revni prebivalci v Suburi so sprejeli s prisrčnim veseljem oba apostola; znali so ceniti, da nta se služabnika Gospodova v občni nesreči spomnila ravno njih in prihitela v svoji pastirski in očetni skrbi pomagat njim, najzadnjim v staji njunih ovac. Pričkali so se celo med seboj za čast, kdo bo prenočil pod svojo streho sveta apostola, in le s ležavo je pomiril sv. Peter prepir s tem, da je, spominjajoč na ubožno hišico sv. družine v Nazaretu, izvolil kočo revnega skrinjarja za prenočišče sebi in I avlu. Udali so se v razsodbo sv. Petra, in tisti, ki niso postali deležni časti, da bi prenočili apostola, prinesli so najboljše, kar so imeli za večerjo. — Na opomin sv. Pavla so ukrenili vse potrebno za slučaj, da se razširi tudi v Suburo požar; znesli so vse nevarno na drugo stran predmestja, kjer ni bilo zvezne ceste od Palatina. »Ali mislite" oglasil se je Sterkorij, čevljar, ki je veljal za pametno glavo v Suburi, »da bo ogenj pruanesel ravno našemu predmestju? Da, povem odkrito: ogenj so nalašč zanetili, in zelo, zelo visoka oseba je, ki vodi vso stvar«. »Otroci moji,« opominjal je prvak apostolov, »varujmo svojo jezike-, da ne storimo komu krivice«. »Saj sem vendar sam videl, prečastiti oče,« pripomni kovač Anaklet, »kako sta Ilelij, prokltt-stva vredni svetovalec cesarjev, in Tigelin, grozoviti prefekt cesarjeve telesne straže, nadzorovala zažiganje v obližju velikega gledališča cirkus mak-simus. V tistih kramarskih bajtah, v cesarskih hI« vih in skladiščih za seno se je ogenj naglo prijel in razširil; v eni uri je bilo vse razdejano. Nil>& ni smel gasiti; uradnik je ljudstvo h silo odganjal. Trdil je, da jo prišel tak ukaz, in če ne odidemo, nas zavlečejo v mamertinske ječe.« »Kes je,« rekel jo tretji, „Neron je, ki hoče staro mesto razdejali in sezidati nov Rim po svojih mislih". »Danes sem doživel reči,« rekel jc Sterkorij, kakor ne morejo biti strašnejše sodnji dan. Ko je zagorel plamen na hribu Oliju, zbežali so ubožci od tam proti Eskvilinu; v tistem trenutku je začelo tudi tukaj goreti, in nastala je velikanska zmešnjava. Ženske in otroci so vpili; vse je hitelo in letalo navskriž, zdaj sem zdaj tja. Bolnike, katere so bili par trenutkov preje iz ognja rešili, morali 8) zdaj vnovič prenašati na varno. Nekateri so leteli, nevede kaj počenjajo, kakor brez glave nazaj k pogorišču, ker so pogrešili katerega izmed svojce*, in so tako našli smrt v plamenu, ko je bil pogrešani vendar že zdavnej rešen. Nekoga je ubila pred mojimi očmi opeka, ki je pala z goreče streho.« »Naše življenje je v božjih rokah,« rekel jc apostol Pavel. »Ce je On z nami, kdo bo zoper nas? Če hoče, se ves llim razruši, a vaše koče ostanejo nepoškodovane." In res se je zgodilo tako. Šesti dan — tako poroča zgodovinar Tacit — je požar prenehal in sicer ob vznožju Eksvilina. Dočim je upepelil ogenj tempelje in brez števila palač, stala je Subura nepoškodovana kakor zelen otok sredi kadečih se razvalin. »Naj je žo zanetila ogenj« nadaljeval je Peter, »prokletstva vredna roka, ali naj je nastal po nesreči; naša dolžnost je, da pomagamo sobratom, kolikor je v naših močeh. Pojdite torej in skličite vseh sedem dijakonov rimske cerkve, da se posvetujemo, kako in kaj!« čez eno uro so bili večinoma vsi že zbrani; le malo jih je še manjkalo, med drugimi tudi prvi dijakon Elavij Klemen, katerega so najtežje pogrešali pri razgovoru in posvetovanju. Tudi njegova palača, v dolini med Celijem in Eskvilinom, tam, kjer stoji dandanes velika, po njem imenovana cerkev, je postala žrtev razdirajočega in uničujočega požara. Tako so Bklenili tisto noč, kako bodo onim, ki nimajo prenočišča, streho preskrbeli, kako bodo z nabiranjem milodarov napolnili skupno blagajno in tako dobili pomoči, da bodo pomagali kjer in kolikor se da pomagati. Pudentova vila, palača Flavije Domitile na ardeatski cesti in opekarne ob vatikanskem griču, ki so se dale v kratkem spremeniti v čedna stanovanja, — posestva samih imenitnih udov rimske cerkve, — vse to so odbrali za bivališče ubogim sobratom. Dočim je podivjana grozovitost potapljala tisoče in tisoče v brezmejno gorje, razprostrla je krščanska ljubezen svoje roke, da potolaži nesrečneže na svojem gorečem srcu ter jim pomaga. Ko se je bil ogenj na patricijski cesti vedno bolj bližal Pudentovi palači, poslala je Sabinila drugega sužnja v vilo; nato je pobirala in pospravila z veliko ravnodušnostjo najdražje in najpotrebnejše in razposlala po sužnjih deloma v vilo — seveda po velikanskih ovinkih — deloma h Kornelijevim. Tu sem je bila žo tudi dojnica v spremstvu dveh sužnjev prinesla hčerki takoj ob začetku požara. Ko sta se služabnika vrnila, sta povedala gospe, da sta deklici na varnem. Ta dva moža edina si je pridržala Sabinila v goreči palači, ko je čakala prihoda svojega moža. Šele ko je dosegla nevarnost vrhunec, sklenila je oditi h Kornelijevim, prej pa je še napisala oni list, katerega je bil našel Evkarp. V veliki skrbi je čakala zdaj pri Kornelijevih, kdaj pride soprog. Že je napočila noč, a ga ni še bilo. Bojazen in strah je vstajal v njeni duši; ali morda ni našel lista v palači? Bog, če je morda poginil v plamenu, ali če so ga ubili tramovi, ki so se zrušili nanj! V tem strahu je pohitela v sobo, kjer sta spali hčerki, in ju vzbudila : »Otročiča. vstanita in pomagajta mi moliti za vajinega očeta!" Tako je klečala z otrokoma, dvigajoč roke proti nebu in molila prisrčno in goreče za svojega moža. Tedaj se odpro vrata — in Pudent vstopi. Polna srčnega veselja sta se objela. V tej veliki nadlogi jo Bog vendarle obvaroval ju najhujšega! Še tisti večer je poslal Pudent Evkarpa v vilo naznanit apostoloma, da so se vsi v njegovi družini srečno rešili. Senator namreč ni vedel, da sta apostola v Suburi in da tam tolažita, svetujeta in pomagata z rokami in molitvami. (Dalje.) Čuden zobobol. K slovečemu mestnemu zobozdravniku N. pride nekoč nenavadno bogato opravljena gospa in mu začne razkladati svojo nadlogo. Pravi, da je žena nekega barona in da je do zadnjih dni živela ž njim v srečnem zakonu. Toda kar naenkrat so začeli barona grozovito zobje boleti; da, nazadnje so se razširile bolečine na vse zobovje. »Ali najhujšo je še le prišlo," nadaljuje gospa, »nisem mogla moža pregovoriti, da bi si dal izdreti bolne zobe, in zdaj je vsled bolečin — znorel." „To je pa nekaj nenavadnega," odvrne sloveči zobozdravnik. „Takim bolnikom pa tudi moja umetnost ne more pomagati; da bi komu zoper njegovo voljo drli zobe, bi bilo le mogoče, če bi ga omotili. Toda ali Bi upate znorelega moža pripeljati k meni?" „Za to bom že skrbela; si bom pa kaj izmislila in ga tako izvabila v vaše stanovanje," pdgovori nesrečna žena. „Da bi le moža rešila, kaj laž v takem slučaju! In ko bo mož tukaj —" »Potem mu je zdravje zagotovljeno," obljubi hitro zobozdravnik. »če kdo nima pameti, tedaj s:nem rabiti tudi silo, ako je to njemu v prid. Kakor hitro gospod baron pride, ga bodeta prijela moja služabnika in ga zvezala. Drugo mi smete zaupati; v petih minutah bom pregnal vašemu gospodu možu bolečine — kateri zobje ga najhujše bole?" »Kočnjaki, gospod doktor!" ,,Le zaupajte moji sigurni roki. Sic.r pa imam dovoljno skušnjo in poznam bolne zobe. Jutri popoldan ob petih vas bom pričakoval. Potolažite se, vse se bo dobro izteklo, milostljiva !" ,.Prav hvaležna vam bom," zatrjuje baronica. „Ob določenem času bom sama prišla z možem. Ali najbrže se bo upiral, gospod doktor, saj vam je znano, kakšen je!" »Bom že vse potrebno pripravil; moja služabnika sta krepka — samo to želim, da bi se vi takoj oddaljili; nežni živci ne preneso prav lahko kaj takega!" Pomilovanja vredna ženska se slovečcmu zobo zdravniku prav prisrčno zahvali in odide. Drugi dan popoldne se pripelje pred največjo in najbogatejšo prodajalnico z zlatnino lepa kočija prvega razreda, in iz nje stopi bogato opravljena, plemenita gospa. Zlatar se nenavadno zveseli nove o ljcmalke. V pol ure si nabere gospa baronica raznih dragocenosti za 80.000 kron ; z malo besedami se zmenita za ceno. Seveda gospa ne nosi nikoli toliko denarja seboj, zato pravi: „Ali utegne kak vaš služabnik iti z menoj, da bi mu plačala ?" Trgovec se takoj ponudi sam. Hitro zloži srečni zlatar dragocenosti v škatlo, in potem sedeta v kočijo. Voznik je že vedel, kam naj vozi — pred hišo slovečega zobozdravnika. Ves vesel gre zlatar v krasno hišo. Baronica hiti pred njim po stopnicah in neko mlado človeče ji odpre vrata. Bil je sluga. Baronica migne zlatarju na lahko z roko, naj vstopi. V tem trenutku pa zapro za njim vrata ; sluga in še nekdo drugi se zaženeta na zlatarja, kateremu škatla pade iz rok. »Pomagajte! Tatovi! Morilci!" kriči napadenec. Sloveči zobozdravnik se zadovoljno smehlja. »Zopet ga je malo prijelo," pravi baronici. »Ali zdaj pa prosim, oddaljite se, v pol ure bode soprog zopet zdrav!" Baronica, ki je že poprej škatlo pobrala, stisne hvaležno doktorju roko in jokajoč zapusti sobo. Zlatarja so med tem že omamili in ga položili na operacijski stol. Sluga mu je namreč hitro pritisnil neko gobico na nos in znoreli zlatar je zaspal. Čez eno uro se zlatar zbudi; v glavi se mu vrti in nenavadno prazna se mu zde usta. Pred njim pa stoji sloveči zobozdravnik in se mu smehlja. „Častitam, gospod baron !" prične le-ta in pokaže škodelico, ki je stala poleg njega na stolu. »Glejte, tu so štirje korenjaki, ki bo vam pro-vzročali take bolečine! Ali vas še kje kaj boli?" Trgovec gleda debelo zdravnika, potem seže s prstom v usta in takoj ve, kaj se je zgodilo. »Gospa baronica bo gotovo zelo vesela vašega ozdravljenja," nadaljuje zdravnik. »Mislim, da mora vsak Čas priti." „K|e je goljulica in tat;ca?" zarjove ukanjeni zlatar. »Kje so moji diamanti — pomagajte! ltoparji, tatovi! Doktor migne služabnikoma in prime za klešče. ,,Zopet ga je prijelo," pravi, »še enega moram." Toda nesrečni zlatar se jim strga in kot besen se zažene po stopnj;cah--- Svojih dragocenosti ni dobil nikoli več. Sloveči zobozdravnik pa, ki je nevedoma služil kot orodje nenavadni goljufic', mu jo poslal račun za štiri zobe ki mu jih je izdrl. — Lepo življenje, še lepša smrt. Spomin na grob Marije Turk. »Kar sem želela to gledam; imam, kar sem upala; v nebesih sem združena ž njim, katerega sem na zemlji z vso vnemo ljubila.« Te prelepe besedo, iz razodenja sv. Neže se smejo pač obrniti na pred dobrim mesecem v Ljubljeni umrlo Marijo Turk, delavko v tobačni tovarni. Bila je še v prvem cvetu življenja, pa si je nabrala uže toliko dobrih del za nebeea, da se je Gospodu življenja in smrti zadosti zdelo poklicati jo po plačilo —. Mati narava se je v dobi njenega življenja komaj 19 krat okitila s pomladnim cvetjem, že je prišel nebeški Vrtnar, da njo, cvetlico svojega vrta, presadi iz puščave življtnja v nebeški vrt, ker — svet je ni bil vreden! Zato bodi dovoljeno njeni tovarišici tu v kratkih vrsticah nekoliko u'rditi spomin na njo, ter jo njenim vrstnicam zlasti udom kat. društva za delavke — čigar zvesti ud je tudi ona bila — postaviti za vzgled. Ko je pred letom dni ona, zemeljsko bitje, v »Lurški pa-stirici« predstavljala nadnaravno bremadežno bitje nebeške Kraljice, nihče, kdor jo je videl takrat, ni mogel misliti, da bo ta cvetoči obraz čez tako malo časa zapal trohnobi -. Pač živa priča minljivosti! Ni ga pa tudi bilo, ki jo je natanko poznal in bi ji odrekal vrednost predstavljati nebeško prikazen, kolikor je človek, sploh vreden tega. Saj ona ni storila trga samo telesno, marveč je skušala brezmadežni Devici tudi v dušnem oziru kolikor mr goče podobna postati. Zato smemo reži, da ona ni bila »devica s prazno svetilko«, ker dičile so jo v visoki meri najlepše čednosti; tako je bila vsem vzgled prave ponižnosti, pobožnosti; najbolj se je pa odlikovala v najlepši čednosti: v čistosti srca. — V najlepšem cvetu življenja je imela pač dostizanjk nastavljenih, da bi zapustila pot čednosti. A ona se je vsega skrbno ogibala in prezirala vse, kar bi jo odvračalo od Njega, k! edini je vreden naše ljubezni. Le kdaj, se sme pač pri nji trditi, da je bivala lepa duša v lepem telesu! Nje največje veselje je bilo pogovarjati ee s svojim Ženinom v najsvetejšem Zakramentu; v društvu pa jo je veselilo posebno petje. Do petja je imela tako veselje, da si je še na smrtni postelji večkrat zapela; ». . . Ko v družbo nebeško boš Brca jemal — Ljubezen največjo najvišje boš djal. — Jaz Tebe samo — bom ljubila gorko — Pokliči še mene v sveto ncbo —.« Pri pogovorih o lepih nebesih se je tako vzradostila, da je z nekim nadnaravnim veseljem vskliknila: »Oh, kako bo tam gori prijetno; pridi, o Jezus, pridi skoraj po mene!« V dolgi bolezni ni nikdar godrnjala, marveč, vse trpljenje je Bogu darovala rekoč1.' »Mučno je, a vendar, če je božja volja, rada še več trpim!« Ganjivo je bilo, ko je večkrat jokajoče okoli nje stoječe tovarišice tolažila z bese dami: »Ve jokate, ker me vidite trpeti, jaz pa rada še več trpim, če je to v zveličanje drugih in v tolažbo dušam v vicah.« Pač blagor Tebi, draga Ma rija, ki si tako srečno prestala boje življenja, saj Jezus sam pravi: »Blagor jim, ki so čistega srca, ki r bodo Boga gledali!« Prosi še za nas, ki se nam je še boriti na poti življenja, da, kakor Ti, srečno prijadramo v nebeško pristanišče. Na srečno svidenje ! Politični razgled. Kakor smo pisali v 2. št „Domoljuba", tako se je zgodilo: dne 18. jan. smo dobili novo ministerstvo. Na čelu novim ministrom je tajni svetnik K o e r b e r in ob enem notranji minster, \Velsers h e i m b domobranski, W i ttc k železniški, Bem-Baverk finančni, Spens-Booden pravosodni, II ar tel naučni, Reže k minister za Češko, Kal trgovinski, Pientak minister za Galicijo. — Nemci so novo vlado Bprejeli hladno, Cehi na vse pripravljeni proti njej, Poljaki so še precej zadovoljni, nemški konservativci pa pravijo, da jo bodo sodili po njenih delih. Seveda si mi ubogi Slovenci ne smemo nič dobrega obetati od vlade, ki se je spremenila le glede imen ministrov, v svojih načelih pa ostala stara, Slovanom vedno neprijazna. — Glavna naloga nove vlade — tako p šejo listi — obstoji v tem, da se odstrani narodnostni prepir in sklene sprava ter da se potem vse stranke združijo v resnem delu za prospeh države in nje narodov. In to nalogo je poskusila vlada že doseči s tem, da je dne 5. t. m. sklicala na Dunaj spravno konferenco. Iti naj bi se posvetovala o spravi med Cehi in Nemci češko zastopa 22, Moravsko 12 članov. Iz tega se razvidi, da vlada ne misli na splošno rešitev jezikovnega vprašanja, marveč skuša spraviti med seboj samo Čeho in Nemce. Predložila je zaupnikom sedem zakonskih načrtov, zlasti glede rabe obeh jezikov pri različnih oblastvih. Vse kaže, da se vlada bolj nagiblje na nemško stran in da skuša dognati spravo v škodo Čehov. O vspehih te konference — če se sploh kateri dosežejo — bomo poročali prihodnjič. V angleškem parlamentu, ki se je pred kratkim sešel, pričela se je jako zanimiva razprava o nesrečni angleško-burski vojski. Ce tudi angleška ošab-nost na svetu nima para, se vendar začenjajo vedno bolj pogosto oglašati poslanci, ki obsojajo to vojsko in priporočajo bojaželjnim vročekrvnikom, naj se ► tori konec krivičnemu prelivanju krvi. A izgovorov ministrov in vladnih poslancev je videti, da bodo morali Buri angleško vojsko še parkrat prav dobro naklestiti, predno se bodo Angleži hoteli sprijazniti z mislijo na mir. Kitajski cesar, o katerem se je pred kratkim pisalo, da je bil od cesarice odstavljen in potem u-morjen, menda vendar-le še živi in tudi vladarstva še ni dal iz roke. Vendar morajo čudne razmere vladati na Kitajskem dvoru, da sploh take vesti morejo priti v javnost. Veliko mora biti gnjilega v Kitajskem cesarstvu in nič čudnega ni, ako se že čuje o načrtu evropskih držav, kako spraviti s površja sedanje kitajsko cesarstvo. Slovenski novičar. Kranjsko. Romanje v Rim. Čujejo se želje, da bi mnogi verniki ljubljanske škofije koj po veliki noči radi v Rim šli, da vstrežejo želji sv Očeta, ter dobe od pustke in milosti sv. leta. Ako se oglasi precejšnje število, skušalo se bo pripraviti romanje konec aprila ali v prvi polovici maja. — Pot od Cormonsa skozi Loreto in Asisi v Rim pa nazaj stane za III. razred 32 kron, stanovanje in hrana v Rimu po 5 kron na dan, fijaker za štiri osebe po 1 in pol K za uro, zraven bi prišla še vožnja od doma do Cormonsa na goriški meji in hrana zunaj Rima. Moglo bi se toraj v III razredu shajati s 140 do 160 K. V II razredu stane ista vožnja po železnici 60 K, stanovanje 7 K. — Kdor hoče v Rim, naj se vsaj do 2 0. februvarija oglasi pri svojem go-spodu župniku. To je zadnji čas za prijavo, ker se mora potem vse potrebno za želez-nične vlake, za stanovanje in za sprejem pri sv. Očetu urediti. Ako se romarjev oglasi vsaj 400 in bi mnogi želeli, naj se desetkratno obiskovanje cerkva, torej tudi desetdnevno bivanje v Rimu skrči na voljo drli zobe, bi bilo le mogoče, če bi ga omotili. Toda ali ai upate znorelega moža pripeljati k meni?" „Za to bom že skrbela; si bom pa kaj izmislila in ga tako izvabila v vaše stanovanje," odgovori nesrečna žena. „Da bi le moža rešila, kaj laž v takem slučaju! In ko bo mož tukaj —" »Potem mu je zdravje zagotovljeno," obljubi hitro zobozdravnik. »če kdo nima pameti, tedaj s nem rabiti tudi silo, ako je to njemu v prid. Kakor hitro gospod baron pride, ga bodeta prijela moja služabnika in ga zvezala. Drugo mi smete zaupati; v petisnost domovine. Pridobil si je v zlatih rudnikih mnogo imetja. Imel je dva sipa, katera pa sta že padla v sedanji vojski proti Angležem. To je pretreslo njegovo ravnodušnost, da je sklenil sam iti v vojsko in se maščevati za svoja s na. Od novembra vodi malo hrabro četo prof vsiljencem. In kako on strelja s svojo puško? Vleže se na zemljo, s svojim orlovim očesom vzame na muho vedno mladega angleškega častnika, ki ga nikdar ne zgreši. Ko puško izstreli, skoči kvišku in zakliče: »Chamberlain!« Ko je dva častnika ustrelil, izvršil je za isti dan svoje delo. Ko pa angleški zdravniki preiskujejo mrtvcce, najdejo v srcu ali v mo" ganih mesto svinca — zlate kr-iglje. Tako » stari Bosboom maščuje za svoja sina, patrone dela pa sam Koliko velja vojak? Stroški za jednega vojaka so v Rusiji 74160 K, Nemčiji 1116 K, v Avstro-ogerski 1128 K, v Italiji 1473 60 K, na Franc jskem 1567 68 K, na Angleškem 1963 20 K. Ruski vojak velja torej najmanj, angleški največ. Vojaških stroškov pride na posameznega državljana: v Rusiji 5 76 K, v Italiji 8-64 K, v Avstro-ogerski 9-60 K, na Angleškem 1152 K, na Nemškem 12 48 K, na Francoskem 17 54 K. Občinski svetniki — morilci. V nenavadnem procesu v Sassari, o katerem smo že poročali, jo med 400 obtoženimi radi umora tudi mnogo občinskih svetnikov in celo župan. To je tudi lepa slika o moralnem položaju Italije! Pri obravnavi imajo obtoženi ob strani 100 odvetnikov. Premeten slepar in morilec je stal nedavno pred graškimi porotniki. Mož se je predstavljal kot Samuel pl. Edelny, ter je kot tak »kupil« pesestva gospe Ane Poglayen v okolici Slov. Bistrice za 115000 gld., ne da bi dal krajcarja. 49.150 gld. se je naložilo na hipotekarični dolg, 66.000 gl. pa bi moral mož pla čati v obrokih po 5000 gld., kar pa seve ni storil. Tudi trgovce je ogoljufal za živež, da je »nobel« živel na posestvih v Slov. Bistriški okolic'. Končno je pričel prodajati iz posestev les ter svote spravljal zase. Pravo ime sleparja je Samuel Griinbaum. Mož je pred leti umoril nekega svojega znanca, ga raz-mesaril in takega preoblekel v svojo obleko. Pustil ga je potem agnoscirati za »Samuela Gitinbauma", da bi dobil zavarovalnino 15 000 gld. Nesramni Žid je dobil 8 let težke ječe. Mrlič v kovčku. To je bil dirindaj v poštnem vlaku južne železnice. V III. razred je stopil v bližini Celja nek mož v vidni razburjenosti. Plašne poglede je pošiljal na kovček, katerega je prinesel seboj. Iz kovčka se je širil sumljiv duh. Vsi potniki v vozu so bili prepričani, da je plašni mož — morilec in da ima v kovčku zaprto svojo žrtev. V bližini Gradca je hotel mož izstopiti, a potniki so ga zadržali in v Gradcu izrečili policiji. Na kolodvoru so odprli kovček. Iz kovčka je šinil nepopisen smrad. Policaji so se morali prijeti za nos, v kovčku pa so bili veliki kosi pokvarjenega — štajerskega sira. — Bil je mrl č, v njem pa polno življenja! Angelj varih. Zakonska Knap sta se peljala s svojim poldrugo leto starim otrokom iz Brežic v Išl. V takozvanem Burgstall Tuneli se je otrok naslonil na vrata železniškega voza ter je padel iz voza. Vlak je odpihal dalje. Otrokovi stiriši so bili v strašnem obupu, a na prihodnji postaji s o sprejeli veselo vest, Ja je železniški čuvaj našel otroka popolnoma nepoškodovanega na progi. Zazidani mož. Rumunec Nikola Negru iz Na-daša je imel nesrečo v zakonu. Dvakrat je bil oženjen, a dvakrat je skusil žensko nezvestobo. Da je bil dvakrat varan, ga je toliko žalostilo, da se je sam zazidal. Te dni so ga dobili mrtvega. Zazidani mož je umrl lakote. Princ v samostanu. V Pragi je vstopil v samostan benediktincev 201ttni princ Adolf Jurij Liechtenstein, sin člana gosposke zbornice kneza Alfreda L:echten-steina. Vabilo k družbi sv. Mohorja. Slovenci praznujemo letos stoletnico rojstva nepozabnega knezoškofa lavantinskega, Antona Martina SI o m šoka. Koliko zaslug si je Slomšek pridobil za naše ljudstvo, mora biti znano vsakemu Slovencu. On nam je osnoval tudi družbo sv. Mohorja; »plod je njegovega truda, rodila se je v njegovi glavi«, pravi Slomšekov življenjepisec g. prol. dr. A. Medved, ter nadaljuje: „Ob stoletnici Slomšekovega rojstva je torej družbe sv- Mohorja sveta dolžnost, hvaležno se spominjati svojega prezaslužnega ustanovitelja. N&rod naj ne pozabi, da je v prvi vrsti vse Slemšekova zasluga, karkoli je družba sv. Muhorja storila dobrega. On je sprožil prvi misel, naj se ustanovi; on je bil takoj začetkoma njen največji podpornik; on je spoznal živo potrebo take družbe v pouk in veselo razvedrilo slovenskega ljudstva." V teh besedah je lepo izražen visoki namen in veliki pomen Mohorjeve družbe! Slovenci, vabimo Vas, da proslavite stoletnico Slomšekovega rojstva med drugim tudi s tem, da v čim največjem številu zopet pristopite naši družbi! Zvesti naj ji ostanejo vsi stari udje, pridobijo naj ji pa tudi prav mnogo novih udov, da se bo po Mohorjevih knjigah med Slovenci vedno bolj širil in utrjeval Slomšekov verski in nd-odni duh! Mnogih dobrot, katere ponuja naša družba svojim udom, ni treba znova naštevati. Opomnimo samo, da bode družba svojim udom letos poklonila sledeče knjige: 1. „Anton Martin Slomšek". Gosp. prof. dr. A. Medved v Mariboru nam je lepo in krepko opisal Slomšekovo življenje in delovanje in mnoge njegove zasluge za slovenski narod. Knjiga, ki bode tudi na zunanje lepo opravljena in okrašena z mnogimi podobami, naj v Slovencih ohrani spomin na njihovega velikega dobrotnika! 2. „Zgodbe sv. pisma", VII. snopič. Učeni pisatelj g.kanonik dr. Fr. Lam pc bo nadaljeval zgodbe bv. pisma, ki naj bi pač ne manjkale v nobeni slo venski hiši. 3. „Priprava na smrt". Spisal je U molitvenik, ki je preložen že v razne jezike, sv. Alfonz Ligvorski, poslovenil pa gosp. kanonik dr. A. Karli n. Knjiga obsega tehtna premišljevanja in razne molitve. Dobro bo služila Slovencem tako za domačo porabo, kakor za cerkev! 4. „Slovenska pesmarica", II. zvezek. — Prvi zvezek naše pesmarico je udom dokaj ugajal in zelo pospešil slovensko umetno in n&rodno petje. Mnogo se je povpraševalo po drugem zvezku. Letos ga Mo-horjani dobe in nadejamo se, da bodemo s to knjigo prav ustregli svojim udom! 5. ,,Slovenske večemice", 52. zvezek, bodo podale mnogo kratkočasnega in poučnega berila: 4 povesti, igrokaz, poučen sestavek itd. »Večernic" Slovencem ni treba znova priporočati; poznajo in radi jih berejo povsodi 6 ,,Koledar" za I. 1901. bo izšel v isti obliki kakor doslej in obsegal prav raznovrstno gradivo, tako, da bo ponujal vsakemu nekaj. To je torej književni dar, ki se že marljivo pripravlja v družbeni tiskarni in knjigoveznici. Slovenci, na Vas je, da te knjige romajo v čim največjem Številu med naš narod, da se naša družba razširi povsodi ! — Gg. poverjenike še posebej prosimo, da tudi letos trudoljubivo nabirajo širom domovine raztrešena krdela Mohorjanov in jih vpisujejo v našo družbo. Nabiralne pole z denarjem naj so odboru dopošljejo kakor druga leta do dni 5. marca. Mnogo truda, sitnostij in nepotrebnih stroškov povzročajo nam tisti, ki nam ne dopošljejo ob pravem času udnine! Mili Bog naj blagoslovi naše delo, in geslo za Mohorjevo družbo bodi: »Ne nazaj in navzdol, marveč vselej naprej in navzgor!« V Celovcu, dne 5. februarja 1900. Odbor. - Narodno gospodarstvo. Lesoreja in trgovina z lesom Lepi temnozeleni gozdi privabili so v naše kraje po železnični zvezi s Trstom in Italijo mnogo podjetnih kapitalističnih tujcev. V vsaki dolini imamo enega ali dva agenta za les, — največ laške narodnosti — ki narekavata ceno našemu žaganemu lesu, ter dobro živita od lahko prisluženih slovenskih novcev. Naž Žagar ali kupčevalec z lesom leta po gozdih od zore do mraka, spravlja skupaj smereke, žaga hlode, proda izdelano robo velikokrat nevede, ali dobi za les denar ter se slednjič sme srečnega šteti, da se pošteno preživi. Reči moramo, da so take razmere škodljive naši lc-soreji in če pojde tako dalje, pridemo do tega, da ne bode ne gozdov ne denarja. Kranjska z bližnjim delom Primorja zakladala je z lesom že od nekdaj južne dele Evrope, kjer ne raste les, kakor: Istro, Dalmacijo, Grško in Italijo. Ker ni bilo železnic, izvažal se je les sprva največ iz bližnjih krajev in so je tam, — kar nam svedoči Kras — popolnoma izsekal. V oddaljenih krajih iz važalo sj je prod železnico malo izdelanega lesa. Bile so takrat na Gorenjskem v Bohinju, Kropi in Železnikih fužine v cvetju. L«is sc je žgal v oglje in rabil za rudnike. Zato se ljudje v teh krajih niso pečali z i/delovanjem stavbenega lesa Mali posestniki (kajžarji) bili so rudarji in oglarji, \ečjim posestnikom (kmetom) pa je platnarija in živinoreja dala dosti dela in tibtemu času primerni zaslužek. Najlepše gozde prisvojile so si bile takrat fužine in od njih so jih kupovali pozneje rudarji in oglarji. Ko se je gozd obdavčil, so ti poslednji nekaj gozdov raje prepustili državi, kakor da bi bili davek plačevali. Ko je železna industrija začela pešati, platnarija odjenjala, začeli so se tudi po oddaljenih krajih zanimali za kupčijo z lesom. Naši vozniki začeli so voziti les v Trst, Reko, Gorico in druge primorske kraje, nazaj pa različno južno blago, največ vina, riža in soli. Pri prodaji lesa posluževali so se meše-tarjev, takozvanih sanšalov (sensalov;, nekaj zaradi tega, ker so tako najhitreje blago oddali, nekaj pa, ker niso bili pisave, računov in tujega jezika zmožni. Brez sanšala sc takrat ni nič kupilo in ne prodalo. Z otvoritvijo železnice med Dunajem in Trstom oživela je tudi pri nas doma kupčija z lesom. Prejšnji vozniki, ker to bili v Trstu s sanšali in trgovci od prej znani, pc stali so kupčevalci z lesom. Za te takrat ni bila slaba kupčija. Smereke so bile po ceni, izdelan les se je pa drago prodal. Veliko se ni moglo napraviti, ker ni bilo žag. Smemo reči, da se je pred 30 leti les dražje prodal ko danes, kajti prodajalo se je kar čez na kos, ne na mero. Cene lesu so se vzdignile pozneje tudi s tem, da se je les izdelaval v papir. Tudi na Kranjskem zidali so bogatini take tovarne za papir. Tuja konkurenca začela je pa s časom škodovati našemu lesu. (Dalje.) Za smeh in kratek 6as. (V ŠOll.) Učitelj: „Od kod izhaja pokorščina?" ločenec: »Od tepenja!" (Pred sodiščem.) Sodnik : »Zatoženi ste, da ste ukrali sto robcev za vsekovati se. S čim morete to zagovarjati?" — Zatoženec: „Silno hud nahod sem ime'!" (Pri brivcu.) „Saperlot, meni ste kos ušesa odstriglil" — „Le pomirite se, je še dosti ostalo !" (Il skUŠIjje.) Če hočeš, da bo kdo dolgo na te mislil, posodi mu kaj, namestu, da bi mu zastonj kaj dal. (Velik račun.) Zdravnik: „Kaj, Vas doktor Vam je raČunil 50 K, da Vam je izdrl kurje oko!?... Za ta denar Vam jaz glavo odrežem!" (Pra*I berač.) Gospod: „Nate ubožček, ki ste slep, 20 vinarjev!" — Berač: »Ali sem tudi gluh, — znabiti mi daste tudi zato kaj!?" Zastavica V čolnu bilo je 30 oseb: 15 kristijanov in 15 Židov. Nakral se začne čolnič topiti in ni se mogoče drugače rešili, nego da mora polovico ljudij v vodo. Da se pa izogne vsakemu prepiru, stopi v sredo družbe navzoč menih, uvrsti kristijane in Žide v krog, v katerega konečno tudi sam vstopi, ter pravi: , Štel bom, priČenši pri sebi od jedne do deset in potem zopet iz-nova. Vsak deveti mora v vodo." Kako je razvrstil kristjane in Žide in kje je stal menih, da so ostali v Čolnu sami kristijani ? Besedni uganki. I. Mislim si besedo s petimi črkami, ki pomeni naprej ali nazaj brana kemični element in ki ima to posebnost, da pomenijo nje prve tri črke naprej ali nje zadnje tri črke nazaj brane tekočino, ki ni posebno sladkega okusa. Kaj je to? II. Prvo — del voza; Drugo — vsak ima; Združi pa oboje : To goniti malokdo še zna! Rešitev ugank v zadnji Številki: I. 1. 2. 0 r j a k c| i t r e I 1" I s t r a P 1 r 0 | s | 0 0 t 0 r pet | e | k k i P a r P i r a n L i 1 j 0 n D a | v i d i 1 |o E m a 0 k 0 A P r i | 1 v e s| 1 1 e r | ž j 1 e v s | t | 0 P š č |u k | a E 1 il j a 0 | b r 0 k b r e z a U r b| a n P or j a v 3. 4. Ostanimo vsi zvesti »Domoljubu"! 11 Sir — ris m. Job — boj Vse so prav rešili: Janez Kucler, krojač v Zaklancu ; Franc Koncilija iz Podgrada pri Dolu; Marija Sila, dekla v Trebnjem; Marolt Jakob in Fran Luoka iz Žirovnice pri Rakeku; Valentina in Autonija Legat, Šivilji v Ljubljani; Franc Bokalič v Mengšu; Mina Grabeč v Smledniku; Ivan Jalen in Frančiška Gašperšič v Hlebcah pri Lescah; Jera Trilter, dekle v Starem Dvoru; Andrej Porenta v Virmažah; Dolgan Josip, Gabrovšek Fran, Gustinčič Ludv., Masle Gregor, Zaje Karol, Zakrajšek Leo-|old, Fortifi Anton, Novak Hajko, Bren Franc, Schmutz Karol, Prtželj Karol, Lapajne Vinko in Sulgaj Franc, dijaki v Ljubljani; Franc Melik, kmet in Anton Melik, učenec, v Crnivasi pri Ljubljani; Jurij in Henrik Fanedl v Št. Juriju v Slov. gor.; Lucija Lunka v Grahovem; Marija Petrič, Janez, Franc in Ivanka De-bevc v Žirovnici pri Rakeku; Sušnik Lovro, Ziherl Jožef, Slapšak Vinko, gimnazijci v Kranju; Urbanec Franc, Markuta Franc, Ferjan Martin, učenci v Kranju; Franc Crobath, učenec IV. razr. v Kranju; Ivan Drašler v Brezovici pri Borovnici. I. in II.: Matevž Ocepek, Ivana Vilfan in Marija Knific v Dragočajni pri Smledniku; France Mikuž, organist v Črnem vrhu; Fr. Stare v Špitališu; Jožef Pretnar, fant v Begunjah, Gorenj.; Matej Klobčič v Železnikih; Jutijana Murnik, trgov, pomočnica v Vipavi; Alojzija in Terezija Pihlar v Zirovincih; Rebolj Franjo, organist, Sinkov Turn; Korenov Janez in Žumrov Lojze, fanta v Podgorju pri Kamniku; L. Vitovič v Ljubljani; Boštjanov France na Kožljeku pri Cerknici; Ivan Fatur na Rakeku; Franc Tekovec, kovaški pomočnik v Hrovači pri Ribnici; Terezija Rovan v Planini; Jožef Žagar, učenec v Stari Loki; Micika Lončarič in Ivan Kelemina v Središči; Frančiška Tirbič iz Prekrnice pri Moravčah; Alojzij Levstik v Grebenu pri svet. Gregorju; Franc Opara v Gor. Ponikvah; Vinko Kolar v Št. Jerneju; Karolina Petrič v Vipavi; Fran Gruden Retenski pri LaSčah; Avgust Rozniček v Gor. Ponikvah pri Trebnjem; Ana Fric v Špitaliču; Janez Gros in Val. Sajovic v Goričah; Zefika Kovačič v Pristavi pri Sv. Emi; Jakob Pavlič, kmet. sin pri sv. Lovrencu v Puščavi; Prostoslav Jerala, dijak, in Ivo Gajšek, cerkvenik v dež. bolnici v Ljubljani; Janez Batič v Žabji vasi pri Poljanah; Matevž Verbič v Kosezah; Franc Jaklič iz Kolpe pri Vel. LaSčah; Jernej Žurner in Florij&n Vidic v Podgorju; Micika Trdina v Predoslj h pri Kranju; Matija Ambiožič, učenec na Dobrovi; Janez Vertačbik, Šinkov Turn; Andrej Rosulnik, pismonoša v Kosezah; Jan. AndolSek v Trnju pri Veliki Loki; Janez Presetnik, cerkvenik v Stožicah; Rozalija Murnik v Vel. Laščah; Ivan in Martin Klopčič, fanta v Vrhpolju pri Moravčah; Florijan Ograjšek v Šmartnu pri Celji; Alojzij Kocmur, odvet. uraduik ▼ Ljubljani; Franc Jaklič iz Kolpe pri Vel. LaSčah. II. in III.: Peter Resman v Begunjah, Gorenj; Matija Mestek, deklica v Grahovem pri Cirknici; Fortič Karolina, učenka na pripravnici v Ljubljani; Marjeta Mele v Grahovem pri Rakeku; Kaoduč Fran, dijak v Ljubljani; Janez Drašler, posest, sin v Nirovcu; France Štupica, Chterjev v Sodražici; Brencetov Tone iz Drašice pri Borovnici; Janez Slamnik; učenec IV. razreda v Kranju; France Kovač in Valentin SuSnik, posestnika v Brez-nici; Fr. Zaje iz Bica pri St. Vidu. I.; Fran in Frančiška Vavpetio vTunjicah; Anton Voglar, Janez in Miha Pavlin v Malem Naklem pri Kranju. II.: Marija Klopčič v Železnikih; K. Vsenik, DolSake pri Vel. Laščah; Anton Jankovič, ključavničar v Dol. Košani; Anton Jurjevčič, železničar na Vrhniki; Davorin Dimnik, čelrtoSolec v Ljubljani; Janko Ferjan, ključ, učenec na Savi pri Jesenicah; Franc Vidmar, iz čepel pri Litiji; Ivanka Kopač, kmečko dekle na Poljanah; Franc Pelko, obč. sluga v TržiSči; Anica Kranjc iz Kožljeka pri Cerknici; Marija in Ana Podboj iz Adamovega pri Vel. LaSčah; Jožef Burgar, častniški sluga c. in kr. pešpolka št. 17 v Celovcu; Franc Štarbek, posestnik v Dobu; J. K. Kastelic Sajski; Marija Klopčič, kmečko dekle v Svinjah pri Moravčah; Matevž Zupan, žrebljarski mojster v Kropi; Marija Zurman, dekle pri sv. Trojici tik Slatine; Marijana in Frančiška Dolinar v Srednj F : Krepkega dečka sprejmem ia vrtnarskega vajenca, Luka Tomšič vrtnar v Ljubljani,' 23 1—1 Poljanski nasip. K OS pevec je na prodaj. Kdor ga Jeli k0l piti, naj pise na Janeza Lonli 16 1-1 Purkače 5 pii Vel. LaSd«h. Za vavpta teli Vstopiti pri kakem vej jem posestvu 30Ietni mož, vajen vsega kmetijskega dela. ume tudi živinorejo in sadjarstvo. Ponudite se prosi na J. T, poste restante 20 2-1 MengeJ. Proda S6 i z proste roke posestvo hiša, hlev, pod, za polovic« zemlje njiv, travnikov in (udi. Vse na lejem kraji v Do-brunjah. Več pove Martin Kržin 22 1-1 ¥ Dobrunjah P. Sp. llrcšica. Na prodaj J« kovaški meh za dva ognja, rabljen samo dve leti, ter > Telečje meso . » PraSičje » sveže» > ► prek. » KoStrunovo meso » Maslo . . ■ • » Surovo maslo . » Mast praSirja . » Slanina sveža . > » prekajena > Salo . ..... Jajce, jedno . . . Mleko, liter . . . Smetana liter . . Med .... kg Krompir ...» Piščanec . . . . Golob..... Raca..... gos...... Pšeničoa m. 100 kg. Koruzna » » » Ajdova . • » Fižol, liter . . • Grah,..... Leča, » . . . • Kaša, > . . . . Ričet,..... Pšenica . 100 kg Hž . . . » » Ječmen . » » Oves . . > • Ajda . . » » Proso, bt-lo, • » » navadno» » Koruza . . » » Krompir . » » Drva, trda, seženj » mehka, » Seno, 100 kg . . Slama, » » . . Stelja. » » . . 17 SO 35 80 - IG . 20 - 24 • 22 •I i 2 18 40 15 -15 -12 40 17 — 20 -14 - IIKHBABN\ -je v podfosfornastc-kisli 503 20 - 3 Ta 30 let z največjim uspehom rabljeni prani alrap raztaplja slez, upokojuje kaielj, pomanjšuje pftt, daje slast do Jedi, poapešnje prebavljanje in redll-nost, telo J*61 in krepi. Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raztopljive foaforno - apnene aoll, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otroolh pospelujejo narejenje koatlj. 107 (20 8) Cena steklenlol 1. gld 25 kr., po poiti 20 kr. vod za zavijanje. 0V Prosimo, da se vedno zrecno zahteva Herbabny-Jev spneno - ieleznl sirup. Kot mak izvora se nahaja v steklu in na zamašku ime, ,,Herbabny" vtisnjeno z vzvišenimi črkami in nosi vsaka steklenica poleg stoječo uradno registrov, varstveno znamko, na katera znamenja naj se blagovoli paziti. Oarednje skladišče Dunaj, lekarna „zur Barmlierzigkelt" VH./l, Kalaeratraiae 73 in 7$. Ljubljani Is drugod. Društvo za dietetične izdelke, Curih. Enteroroia idealno diotetično zdravilo za odrasli in otroke. S prav izrednim vspehom se rabi pri slabem prebavjjenji, pri akutnem in kroničnem želodčnem in črevesnem kataru, driski, kole-rini — tudi tedaj, če druga sredstva ne pomagajo. To spričujejo profesorji, zdravniki in zahvalna pisma privatnikov. V vsaki hiši naj bi jo imeli. Prodaja se v puiloah in ikatljah po I gld. 50 kr. in 60 kr. Apneni kasein (Calcium - Phosphat - CaseTn) v obliki praška. Izredni živež za veliko ln malo. Edino umen način, apno v večji meri spraviti v organizem, kadar je tega treba zaradi zdravja. Redi kri in vtrjuje kosti, je toraj priporočati že malim otrokom. Poseben učinek napravlja pri bledici, malokrvnosti, pri živčnih boleznih, skrofelnih, kr-vici; je porodnicam in drugim krepilo prve vrste. 466 18—16 fC Potrjeno po veljakih. Prodaja ee v puSlcah po 1 gld. 60 kr. -K Dobiti Je v vseh lekarnah. » i kr. S dimnim Varstvena znamka : Sidro, miiiimu I LIMIT. CAPSICIGOMP. | Iz lekarne Richter jeve v Pragi, | pripoznano izvrstno bolečine olaj-i šujoče mazilo je dobiti steklenica po | 40 kr., 70 kr., in 1 gld. v vseh lekarnah. | Zahteva naj se le 509 15-7 | sploh priljubljeno domače zdravilo = vedno le ▼ izvirnih steklenicah z našo | varstveno znamko „i I d r o" iz Richter-| jeve lekarne ter sprejme iz previdnosti š le v steklenicah s to varstveno znamko | kot pristni iitiolek. | Rlchterjeva lekarna pri zlatem leva i v Pragi, Elisabethstrasse 5 ni........................................................... Vožnjekarte in tovorni listi AHERIKO. Kraljevi belgijski poštni parnik Red Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi Jork in Filadelfijo. Koncesijonovana od visoke c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje : ■l«'d Stav JD1 Hl(> Dunaj, IV., Wiedenergiirtel 20, ali pa 17 26-4 ANTON REBEK t LJubljani, Kolodvorske ulice 34. V V VP *** *** vp ^t* ^t* T Samo pri J.iuezul Preselitev prodajalnioe.' Podpisani caznanjam p. n. občinstvu, da sem presel>l prodajalno kramarskega blaga iz Medarskih ulic HF* v T^iiig-ai-jeve ulice. Zahvaljujem se ob enem cenj. odjemalcem za izkazano zaupanje in se priporočam tudi nadalje njihovi naklonjenosti. Ker je moja nova prodajalna mnogo prostornejša, mi bo pafi možno, si. občinstvo hitrejše in z večjo zalogo postreči. Veleapoštovanjem 13 2—2 Janez Železnikar. Mamo pri Janezu! Kathreiner je samo pravi v znanih Kathreinerjevich zavojih! Zatoraj nikoli v odprtih ali v drugih za preva-ranje računajočih ponarejenih zavojih. ^ Jr Kathreiner Kneippova sladna kava »je najukusnejša. kakor tudi edino zdrava in zraven tega najcenejša primes k bob« >\ i kavi. Kathreiner Kneippova sladna kava bode z veseljem in z vedno raztočem učinkom v stotisoč družinah použita. Kathreiner Kneippova sladna kava je tam, kjer se zavoljo zdravja bobova kava prepove, najboljši nadomestek. "Sj^s- bdaptaij: L MU. Odgovora urednik: hrta Raka«««. Tiaka »Katolika Twkarna«.