tn prMnikof u4 HoMajs. PROSVETA __GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urtdnlikl la upravniftkl prevrtati i MIT S. Lavadala Ava. Offloo of Publkatlon: 1MT South Lawndal« Ava. Talapkoaa, EoekvvaU «904 pTEAB XXVIII. Hata ja HM Jmmvv i«. lftU, »t Um A«t «f Cwp« aar«k I. Mit. CHICAGO, ILL.. ČETRTEK. 26. SEPTEMBRA (SEP. 26), 1935. IMIoa 16.00 Taaitj. STE V.—NUMBER 18« Aooaptaaoa for mil ing at apoeial raU of poatago proridod far ta oactioa 1101. Act of Oct t. 1017. authortaod oa J aaa 14. 1WS. Ibor petorice opustil poskuse za odvrnitev vojne v Afriki ipnal je, da ne more rešiti spora in vsa stvar je tedaj »pet pred svetom Lige narodov. Velika Britanija ponovno zapretila, da bo ustalila afriško vojno z oboroženo silo. Italijanko časopisje kriči, da mora Liga narodov izključiti Abesinijo, drugače ne bo miru rt, 25. sept. — Komitej je včeraj predložil poro-"jvetu Lige narodov, v kate-priznava, da so se njegovi ri glede poravnave spora Italijo in Abesinijo izjalo-Zadevo' bo moral sedaj re-i gvet Lige narodov, toda ija in Francija se še nista glede procedure. IV. Lige narodov se bo se-jutri in na tem sestanku bo odločiti nadaljnje korake Ju določb kovenanta, ki se „ijo na reševanje sporov članicami Lige narodov. Ce-točka XV. člena kovenanta mora svet Lige naro-poravnati spor. V slučaju, ie poskus izjalovi, pa mora idlagi tretje točke istega izdelati poročilo, vsebujo-fakte v zvezi s sporom ter iti svoja priporočila glede je, ki je po njegovem mne-pravilna in pravična. To poda mora svet sestaviti- u*-priporočila glede poravna-konflikta in jih predložiti iima strankama. Ako bi A-jja sprejela ta priporočila, a pa zavrgla, bo morala ija vseeno upoštevati* odlok Lige narodov, kajti v ob-ra slučaju mora biti obto-krtenja Ligi ne pogodbe, ■e LavšT, francoski pre-** in stotnik Anthony Eden, iki predstavnik v Ligi na-bosta danes ponovno konja glede nadaljnje proce-Komunike, ki je bil včeraj ivljen v Rimu, vsebuje sva-naj Liga narodov ne izvaja i Italiji določb XV. člena ko-mta, toda Anglija je svarilo 'irala. don, 25. sept. — Poročilo ke časopisne agenture r iz Addis A babe citira iz- prominentnih zdravniških >riM. da vojne v Abesi Potrebno. h\il. da bo Fran-P odgovor na avoje 1 glede Kritskega atali-^ tv''ii t obligacijami Lige \ drugačnih okolnoatlh ^"J dneh. Franc ija je stavila Tkanje ozirom na motni «mčijo. i< bilo, da bo an-"djr'»vor vsel>oval defclara-Vehka Britanija o-'"■'* '»a Ligi v vseh okol-r'r'*kujejo, da bo tak zadovoljil Francijo in ,,rn'podpirala Anglijo re bo Musaoli- v*l in grozil z vojno ir Rudar ji dobili vplivnega zaveznika Pridružil se je obrambi obtoženih rudarjev New York. — (FP)) — Wil-liam J. Donovan, bivši pomožni tajnik v federalnem justičnem departmentu, bo sodeloval z o-brambnim komitejem, delavsko grupo, ki se je zavzela za deset rudarjev v Gallupu, N. Mex., katere je veleporota obtožila umora. Obravnava se bo otvorila 30. septembra v Aztecu, mali vaaici v zapuščenem kraju. Čeprav je Donovan reprezen-tiral nekatere največje korpora-cije v Združenih državah pred sodišči, je tudi večkrat branil revne delavce. Iz tega razloga je njegova obljuba, da bo sodelo-val v obrambi obtoženih rudarjev, katerim preti smrt, velikega pomena. RuaaFjl so obtoženi umora šerifa, ki je bil ustreljen, ko je peljal nekega rudarja, ki je ponovno zasedel hišo, iz katere je bil izgnan, v ječo. Kdo je oddal usoden strel, ni bilo ugotovljeno, vendar ja bilo deset rudarjev, ki so bili v grupi, katera je zajela šerifa, obtoženih umora. Obrambni odbor trdi, da so vsi žrtve omreženja. Obrambni odbor vodijo znani delavski voditelji, med njimi Heywood Broun, VVilliam Kueh-nell, William Felnberg, Sam Bo-gerad in Frank L. Palmer. Stavka relifnih delavcev Springfield, Mass. — Delo pri prvem relifnem projektu v tem mestu je bilo ustavljeno, ko je 500 delavcev odkorakalo proti iradu mestne relifne administracije in protestiralo proti mesečni mezdi $56 za 140 ur dela. Ženske so odvzele orodje iz rok nekaj delavcev, ki se niso hoteli aridružiti protestnemu pohodu in enega so celo vrgle v reko. Ker so volitve pred pragom, se mestni očetje niso upali poslati policije proti stavkarjem. Stav-karji zahtevajo zvišanje plače in priznanje pravice kolektivnega pogajanja. Najgorkejii prvi je-genski dan v 44 letih Chicago. — Ix?tošnji 24. september, prvi jesenski dan — jesen je nastopila 23. septembra — je bil najgorkejši od leta 1891, torej v 44 letih. Toplomer je popoldne ob treh zaznamoval 89 stopinj (Fahrenheit) vročine. V sredo je pa U rekordna gorkota že začela padati. »* n, 1*4 Ir . t v I e , ia t — Muasolinije-V "de italijansko-!u ij«v katerega je -rnu kabinetu, so adi v fašističnem ''inijL Fašistično '•*. da Liga naro-r*ško državo, ker gojev, ki so ji bili »etopvm v Ligo Domače vesti Nov grob v Kanaaau Girard, Kans. — V tukajšnji ubožnici je umrl Martin Smre-kar, star 82 let in doma iz Smartna pri Litiji. V Ameriki je živel 35 let in zadnjih osem let je bil v ubožnici. Bil je član JSKJ. V stari domovini zapušča ženo, sina in dve hčeri. Sin umoril očeta Cleveland. — Mihael Gregiu-rič, o katerem smo včeraj poročali (po podatkih v Ameriški Domovini), da je po nesreči izkrvavel na smrt, je po drugih podatjcih (objavljenih v Enakopravnosti) umrl za rano, katero mu je prizadjal njegov 20^1etni sin Rudolf z nožem. Rudolf leži težko ranjen v bolnišnici, kajti njegov oče ga je prvi obstrelil. Vse to je izpričal Greguričev drugi sin Mike, ki je bil tudi v boju z očetom. Boj na revolver in nož med očetom in sinovoma je izbruhnil zadnjo soboto zjutraj, ko so otroci očitali očetu, da se vlači z neko vdovo. Stari Gregurič je bil vdovec že tri leta in poleg omenjenih dveh sinov zapušča še enega mlajšega sina in hčer. Doma je bil iz Vi-doševac-Gline na Hrvaškem. (Ameriška Domovina je zamolčala ta umor najbrž iz razloga, ker so bile tiste dni velike cerkvene slavnosti v naselbini!) _ Nov grob v Penni ~Canonsburg, Pa. — Tu je , Norveška. 25. sept. Organizacija norveških mornarjev je včeraj na svojem letnem zboru sklenila, da bo bojkotirala Italijo v slučaju vojne. Španija ima novo vlado Madrid, 25, sept. — Santia-go AFba, predsednik španske zbornice in bivši monarhist, je dobil mandat za sestavo nove španske vlade in sinoči je obvestil predsednika Zamoro, da je kabinet začasno organiziran Trije rumunski letalci padli v morje Bukarešta, 2f». sept. — Trije vojaški letalci so včeraj na manevrih padli z letalom vhmI v Črno morje in utonili v bližini Konštance, REL1FNA DELA NALETELA NA VELIKE OVIRE Število družin na relifni listi se povečalo VZROK JE V WASH-INGTONU Chicago. 25. sept. — Preliminarni pregled kaže, da se bo število družin na relifni listi povečalo za pet tisoč v oktobru, ker je izvajanje programa rt-lifnih del naletelo na velike zapreke. Federalna relifna administracija je zadnji teden u-stavila direktno podporo illi-noiskim revežem, dasi Je illi« noiska relifna komisija naznanila, da potrebuje milijon dolarjev za nasičevanje bednih v tem mesecu. Sodijo, da je v tem mesaou 285,000 oseb na relifni listi, sa-dem tisoč več nego v avgustu. Predsednik Rooseveit ja v svoji poslanici kongresu v zadnjem januarju obljubil, da bodo vsi "uposljivi" brezposelni brisani s federalne relifne Hite in uposleni pri relifnih projektih, za katera je kongres apro-priiral vsoto $4,880,000,000, do meseca julija Po večkratni odgoditvi je bilo končno naznanjeno, da bo cilj dosežen 1. novembra. Takrat bo 3,600,000 brezposelnih dobilo zasluiak pri relifnih projektih. Ako se vzame situacija v lili noisu za merilo, ta cilj ne bo dosežen. V čikaškem okraju dela pri relifnih projektih samo Šest tisoč ljudi, dočlm načrt predviduje uposlitev 166,000 brezposelnih do novembra. Rekordi kažejo, da drftavns administracija relifnih dal ni odgovorna za zavlačevanje, temveč federalna administracija v VVashingtonu, ki odlaša t odobritvijo predloženih načr tov. Edini večji projekt, ki gs je federalna administracija o dobri la, Je opravljanje in tlakovanje čikaških ulic, za kar Je določila vsoto $32,643,000. Italijanski delavci proti vojni New York. — Delegatje iz Združenih držav in Kanade, predstavniki pol milijona delavcev v delavskih organizacijah, v katerih imajo Italijani veliko članov, ao na konferenci v tem mestu izvolili reprezentanta, ki jih bo zastopal na Italijanskem kongresu proti vojni v Abeaini-ji, ki se otvorl v oktobru v Bru-aelju, Belgija. Izbrali ao Lulga Antonia, prvega podpn-daednlka unije International Ladiea' C,ar ment VVorkers in upravitelja u-nije št. M, ki ima 42,000 članov. ma i* • • v Mussolini ojacu obmejne straže Italija je postala velika jetniinica Rim, 25. sept. — Fašistična vlada je ukrenila vse potrebno, da prepreči uhajanje hrabrih Mussolinijevih bojevnikov čez mejo v Avstrijo, Francijo, Švico in Jugoslavijo. Kakor v prvih dneh fašističnega režima, ko so bile vse meje zastražene s strojnicami, je Italija tudi sedaj o-grornna jetnišnica, iz katere je silno težko pobegniti. Vse meje so zastražene in vlada izdaja potne liste samo tistim, o katerih ve. da ne morejo radi starosti ali is drugih ozirov slutiti v armadi. Na vsakih petdeset korakov ob dolgi meji je straža, v razdalji dvesto Čevljev pa so postavljene strojnlce iu larkometi. Ob meji so ograje iz bodeče lice, visoke petnajst čevljev, na kateri so obešeni zvonci, ki savoglasijo pri najmanjšem dotiku in opozorijo stražnike. Vsi prehodi, skozi katere so tihotapci prej utihotapljali blago, so močno zastraženi. Da so vojaki, ki jih pošilja Mussolini v Afriko, slab material, se vidi le na njihovih ohra-i*lh. TI odprto priznavajo, da ne vedo, za kaj gre. V razgovorih poudarjajo, da jih vojn« ne briga in da bl najrajši ostali doma in obdelovali zemljo. Najbolj patetični med vsemi ao vojaki letnika 1912, tretje kategorije, ki je bila pozvana pod orožje v prvih dneh septembra. Ti niso imeli vojaškega veftbanja, ker spadajo v izjemni razred kot edini sinovi, sinovi vdov ln rednlkl. Na njih obrazih se vidi, da so silno razočarani. Da je Italijansko ljudstvo proti afriški vojni, o tem nI dvoma. Vsi ae boje neznane nevarnosti. Pozabili še niso velikega poraza v Adowi v bitki med Italijani In Al>esinci, narodov. To časopisje vztraja, da mora Italija dobiti mandat nad Abesinijo, da jo "civilizira . A-ko ne bo Ženeva odobrila te solucije, tedaj bodo vsi napori Lige narodov, da poravna konflikt, padli v vodo. Napovedana mobilizacija desetih milijonov mož, ki se je unela izvršiti včeraj, je bila odgodena "zaradi ugodnega preokreta situacije v afriški krizi." Kabinet Je določil milijon lir (okrog $80,000) za konstrukcijo letališč v Messini. Za*-no je naznanil, da bo vlada nudila nadaljnjo pomoč lastnikom premogovnikov v Istri in Sardiniji, da ne bo Italija v tako veliki meri odvisna od zunanjega uvoza pre-moga. ... Običajna slika ameriške civilizacije Milijon dolarjev za pre-tepaštvo . New York. — Zadnji torek sta se boksala (pretepala) Max Baer, bivši rokoboraki prvak in zamorec Joe Louis. Pretepa nje je gledalo K4,M:tl oseb -med glodalci Je bilo več gover-nerjev in cela vrsta drugih vlš jih javnih uradnikov ki ao plačale skupno vsoto $932,044 vstopnine. Posebni sedeži bližini so bili |m> sto dolarjov in vsi so bili zasedeni. Navdušeni gledalci, ki ljubijo prtrtepaštvo in plačajo do a to dolarjuv za ta užitek, pa to |H»t niso dolgo u-živali. Črnec ju v nekaj minu tah pobil Haera na tla z razbitim obrazom in užitka za blaži rano drhal Je bilo konec. Naciji nameravajo fotografirati vse Nemce Berlin, 2f> sept. — Hitlerjev režim se liavi z načrtom državnega fotografskega arhiva, v katerem bodo shranjene štiri fotografije - »lehrnega državljana Nemčije. Prva fotografija bo s šestim letom, druga a šestnajstim, tretja s dvajsetim In četrta s tridesetim letom. K Ornamental Iron (o. v Italijo pada \ AV„ New » Vork. — Največji M« 1 Vo efektivno protesti* lijanski pre komor* k l parnik rMj4) j,r(,tj kulijakim mezdam Ren je 24 t - J ' ' - " -Volk« proti imtnikl v kabinah prvega raz-1 "običajne plače" pri relifnih pro-1 reda To Jt najmanjš«- Število potnikov v zgodlvTni Italijan ( ske p«roplovl*\ m. odplul iz Nem Senator M< < arran, ki Je vodil boj Italiji % samo M I(| a prejet Je amendmenta glede jektih, je gotovo zadovoljen s u-mikom federalne administracije i rili T n ih drl. PROSVETA . THK KNUGIITKNMENT U.ASIIAl IN I.ASTMINA SLOVBNaSK NAMODNB FODPOBNK JKDNMTK Organ af tu mUM fcr (Im Natimul Baa.fil ImMt Ntnrfnlu: m Z4«vl»n« drU.. (ta*M Cbl«M«) Kanado M 00 m U M m pol let«. U »u M <«trt bu; u ChiM«« U Clearo |7.»« IM tmiu UrUi. |in u ud bU; u i»«a«Brtvo ttV> kuWrl(/tUHi raua; for t h« Ui..ud SUW» <«aca*( CbU«««) ar.d «ar, (urtiia cMftlrbi It 0« |*r jrcar Cm <- t.« rrsUjo Jtokopi«! liurarna vaafclnt (trtlaa. |k>-v«a(i. dr*«*, imai itd.) a« »rne*> i*,tlOaUlju U v alu"" ">i *T Stisnjeni ameriški želodec Iz VVashingtona uradno poročaj*), da Združene države dane.« porabijo veliko manj živeža kakor prejšnja leta. Konzum surovega masla je v prvih štirih mesecih tega leta padel 13 odstotkov pod povprečni konzum v tem času v prejšnjem letu; poraba kruha je padla pet do deset odstotkov in konzum mleka se je znižal za ved milijonov kvartov od leta 1931. Ali se je znižalo prebivalstvo Amerike? Baš narobe: prebivalstvo raste neprestano. Ljudi ni nič manj v Ameriki, še več jih je in vsi zdravi ljudje imajo enake potrebe kakor so jih imeli lani, predlanskim ali pred desetimi leti. Ljudi v splošnem ni manj —- je pa manj onih, ki se lahko najedo do sitega. Revežev je več in reveži ne morejo konzumirati normalne količine hrane, ker si je nimajo s čim kupiti. Reveži si morajo vsako leto bolj stisniti želodec in jesti manj kot jim je potrebno. K temu so primorani, ker nimajo zaslužka, relif pa, za katerega vlada troši milijarde dolarjev, jim ne more zadoščati. Dokler je tako, dokler v Ameriki pada konzum'živil, je smešno pričakovati kakšnega ekonomskega okrevanja — sploh je smešno govoriti, da je okrevanje blizu. To pa še ni vsa nesreča, da namreč konzum živil pada. Uradno poročilo federalnega zdravstvenega biroja se glasi, da je umrljivost v družinah brezposelnih delavcev porasla deset odstotkov v prvih treh letih krize. Ta stavek pove več krute resnice kakor deset člankov. Padli konzum živil povzroča pod-hrano, podhrana pa povzroča — bolezni in prezgodnjo smrt. In dokler bo tako v Ameriki, ne varajte se s jiesniškim "okrevanjem" in neko fabulozno "proaperiteto". Amerika krmi vojno Povprečni Američan, pa naj bo domačin ali naseljenec, se morda čudi, čemu toliko pisanja v časopisih in govorjenja zaradi Italije in Abesinije. Obe sta daleč od Amerike in mas ne bi smeli prav nič brigaiti. Revež se ne zaveda, da brez Amerike, torej brez "nas", bi bilo veliko manj možnosti za vojno med Italijo in Abesinijo. Amerika že mesece pomaga obema — Italiji veliko bolj ko afriški državi — s pripravami za to vojno. Razume se, da ta Amerika in ta "mi" ao ameriški kapitalisti- V zadnjih devetih mesecih ao ameriški tovarnarji prodali Mussoliniju za tri in pol milijona dolarjev raznega materiala (baker, staro železo, bombaž Itd,), ki je (totreben za vojno; v istem času so prodali Alteainiji za $118,000 bojnega materiala. Ameriški bankirji so medtem posodili Italiji 400 milijonov dolarjev. »Samo Morganova banka v New Yorku je dala Mussoliniju 112 milijonov dolarjev kredita. Povprečni Američan, ki se ne zanima za afriški kavs, Iki morda rekel, da vse to je zadeva Mor Kana in ostalih bankirjev ter kapitalistov v Ameriki, ki pomagajo financirati vojno v Afriki, ni pa zadeva ameriškega ljudstva in najmanj njegova. * I|>očasi, prijatelj povprečni Američan. Ko j»- ob izbruhu svetovne vojne Morgan z drugimi ameriškimi bankirji vred posodil zaveznikom težke milijone, amo tudi rekli, da Je to l»« njegova utvar, ki nas ne briga. In kaj ae je zgodilo? Vsi dobro vemo in ni treba jk»-navijati stare zgodbe. Ameriški poslanik Page v Londonu je v za-četku leta 11*17 brzojavll takratnemu predsedniku NViUonu: "Združene države no danes na vlAku svetovne trgovine in če h ohraniti to višino in preprečiti polom zaveznikov, je najbolje, da gremo v vojno t Nemčijo.** Štiri meaoce kasneje j«* bila Amerika v vojni , . . Kongres je zadnji mesee sprejel zakon nevtralnosti, ampak ta zakon niti malo ne ugaja ameriškim bankirjem in kapitalistom, ki prodajajo bojni material. Skušali ga ls>do preluknjati in Ignorirati — m to bodo v precejšnji meri tudi do.«egtl, kajti kontrola vlade nad buainesNim je farsa in bunk < V pride torej «1»» vojne med Italijo in Abesinijo tn Ligo narodov ter Italijo . H* tv (IoIko vzelo, ko Im Amerika "za- Glasovi iz naselbin Zanimive beležke s ir ji no, i*t In Pri roka i menil u\ rli to vzelo, ko I ino. Potrešn n, ki že krm li A m« riki p« * ta stvar nu majo mir ali ^m« nim<> nič »asa. dokler nih buča*. amvriški ban-n afriško voj- O poteku stavke Oglesby, III. — Potek stavke pri tukajšnji firmi Up*on Bros. je bil dokaj zanimiv. Delavci in delavke,ki so se organizirali v International Ladies' Garment VVorkers uniji, so zahtevali, da jim družba plača kar jim dolguje na mezdi, namreč šest tiaoč dolarjev. Šerif je ukazal, da tovarna ne sme obratovati, dokler ne pride do poravnave. Toda družba je kršila prepoved. Tudi župan je izdal slični ukaz, ki ga je družba tudi kršila. Hoteli so imeti vladnega posredovalca. Čim je dospel, je družbi povedal, da mora najprej plačati dolg delavcem, potem se bodo pričela I>ogajanja, nakar je odšel. Lipson je ponujal unijskemu organizatorju ničvredne delnice, katere pa je seveda odklonil. Zmagali smo v toliko, da je bila družba pognana iz mesta, nakar se je preselila v Princeton, 111., kakih 26 milj od tu. Nekaj delavk se vozi dnevno skebat. (Tu-rojene Slovenke, razen ene, so ostale doma.) Očetje teh deklet so člani unije in bijejo sami sebe po ustih; ne mislijo na jutri, le na danes. Med stavko je bilo veliko sovraštva med delavci samimi, četudi smo vsi enako izkoriščani, v glavnem radi organiziranja. Kolikor ne uspe razdlračem in hlapčevskemu časopisju, pa pomore duhovščina. V uniji in poljski cerkvi se je udrihalo proti organiziranim delavcem; v slednjo zahajajo tudi Slovenci. Kadar se bojujejo delavci proti izkoriščevalcem, ki so vedno nenasitni in jim ni nikdar dovolj, slednjim vselej služi zvesta kapitalistična dekla ,— cerkev! Vselej lopne roka v roki z delodajalci po delavcih. Oni se dobro zavedajo, kaj bi pomenila skupnost delavcev. Hiša božja bi sicer morala služiti le v božje namene, politika bi ne smela i-meti prostora v hramu božjem, kam šele pomoč zatiralcem in izkoriščevalcem, če bi bili cerkveni predstavniki iskreni, kakor se hlinijo svojim ovčlcam. Koliko simpatičarjev smo izgubili, mi nI znano, vem pa, da smo jih veliko pridobili. Marsikateremu poštenemu verniku se je to judeževsko početje onih, ki vedno nosijo na jeziku prijateljstvo do delavcev, silno zastudl-o. Kadar bo zaslepljena množica spoznala, da vera je le busi-ness, takrat bo molila Boga doma. Saj vera uči, da Bog je povsod pričujoč, tudi v tvoji hiši. Takrat bo tudi duhovščina obračala plašč po vetru. Tu,in tam priletijo stotaki od bogatinov, največ pa pride od delavskih žuljev v nenasitne malhe. Saj se vedno ponavlja "blagor ubogim na duhu, ker njih je nebeško kraljestvo". Kdor ni slep, lahko sprevidi. Vera tudi uči: "Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe." Ali sta duhovna pomislila na delavke v Chicagu, ki so izgubile dela in prlslužene mezde, kl jih je odnesel Lipson!? Da, dotlčna dekleta so ostala brez dela in zaslužka, morda stradajo in so prisiljena ponujati se za par centov ... Ali je to nauk Kristusov? Ni li bila dolžnost organizacije in vseh, ki pripadajo k organizaciji, immagnti delavkam, ki so izgubile delo in zaslužek? Ni treba pose)>ej poudarjati, zakaj zaveden delavec ne mara vere. Prišlo je tudi do manjših prask, Nahujskani pobalini so napadli organizatorja z n.me-1 nom, da ga rdpeljejo ln pretepajo. Razume se, da bi prišel drrgl organizator. Napadena je l ila stavkarica mrs. Kelly po ženi lesnega trgovca Duncana Nič hudega sluteč, je mirno stražila vhod pred skebinjami (samimi 'mladimi dekleti) s prekrižanimi ritkami Pa je nanjo planila Ihin-canova z vso jezo in ji prizadja* la težke udarce na vratu in nosu. Ko pa so napadalko sta\kari-ce odgnale z gnilimi parad je prišel njen prsih. V »e je sp metal«- p da Je ii dar i doma druge barve ter priznal, da je tudi on stoodstotno za u-nijo. Časopisje o vsem tem ni priobčilo niti besede, ne o napadu, kl je bil uprizorjen na mirne pi-ketne straže ne o gnilih puradifc-nikih, ki ata jih bila deležna Duncanova. Nelepo bi bilo, če se bi čitalo, da sta se Duncanova pretepala z delavsko psro! Upati je, da se je delavsuVo marsikaj naučilo med stavko. Lipson je po kratkem bivanju med nami spet odšel, mi pa smo ostali, pa tudi oni, ki so odvisni od nas, so ostali. S sovražniki organiziranega delavstva se na kratko obračuna — z bojkotira-njem. The poor put you up, the poor can put you down! • Nekateri so nam očitali naše prepričanje. Vsem onim, ki tako radi nosijo na jeziku bav-bav, naj bo povedano, da smo jako ponosni, da smo prišli do tega prepričanja in da je sedaj več socialistov z dušo in telesom, obenem pa tudi manj skebov. Socialist predobro razume boj med kapitalom in delom, zato rajši pogine ko skeba! Mary Kemz. Parada "kulturnih vrtnarjev" Cleveland, O. — Duh Cankarja je plaval nad dolino šent-klersko v slovenski metropoli. Gledal je doli na hinavščino vr-šečo se pod krinko paradi ran ja hinavskih zavajalcev naroda. Duh je vzkliknil; "Bičal sem vas, ali še premalo, še vedno zavajate nevedno ljudstvo, kot ste to delali v svoji rojstni domovini! Ta narod! Kdaj bo spregledal? Ali se bo vedno dal voditi na vrvici klerikaliz-ma? Ali ae bodo kdaj našim rojakom odprle oči, da bodo spregledali?" V tej deželi, ki mu daje tako veliko priliko, da se otrese nazadnjaštva in gleda v solnce, ki mu daje vse priložnosti do življenja, katero je u-stvarjeno zanj na tej zemlji. "Gledam te nezavedneže, kako dirjajo za človekom, ki ni storil ničesar zanje, kar jim bi pomagalo v življenju na zemlji. Oni hočejo, da se postavi njemu spomenik, zato ker se njih zavajalci boje moje sohe, kot so se tresli, pred mojim literarnim bičanjem. Tisti po-grebnik, ki je prejel soho, potem pa jo zavrgel v garažo, je mislil kakor oni, ki so me pokopali v moji domovini in se veselili, ker so mislili: 'Vse njegovo delo in trud je mrtvo, tako bo tudi Cankar in njegova soha |H)zabljena/ Pozabil pa je na moj duh, ki živi tudi v slovenski metropoli med zavednim delavstvom in gleda doli na njihova ostudna klerikalna hinavska zavajanja." Paradiranje je bilo veliko. Ze par dni prej so dali razobesiti j m) žicah ulične mešane zastave: ameriške, slovenske, srb- ske in papeževe. In to od 61. ceste po St. Clair ave do 79. ce-ate. Skupaj so zbobnali štiri ali pet godb, več društev KSKJ, ženske v narodnih nošah (dasi bi ne bolj pristojale črne kute), Orlovke in Novakovo ženako gardo, poleg pa še veliko trok, ki so organizirani v pevskih zborih kot narodna pevska mladinska društva. Ti otroci so bili iz Euclida in menda Nevv burgha, Collinvvoodčani in Sent klerčani so pa kot napredni element odklonili sodelovanje. Po cestah se je nabralo veli ko radovednežev, ki so gledali iz radovednosti. In v to kolo vrtenja in marširanja sem tudi jaz bil pomešan. Ko smo prišl do 62. ceste, so že pred meno, stale tri ulične kare in tako se je morala ustaviti tudi moja kara. Potem so pa mirno ko* rakali in godbe so igrale. Vprašal sem nekatere, če gre to meni v počast, ker kandidiram 32- vvardi za mestnega zastopnika. Možakarji so pri korakanju pokazali, da se slabo razumejo na "marše". Ne vem zakaj jih ni Jože Grdina treniral, saj je bil vendar Franc-Jožefov "soldat" in boril se je v Rusiji za klerikalno monarhijo. Nekaterim možem sem zaklical, da korakajo ko stare ženice. Nasproti, kjer smo čakali, sta nuje Fani Godina, in v posetih je bila mrs. Rosinovich. Kar skozi okno preko parade sta me vprašali: "Ti Barbič, al' ne boš marčal?" "Ne jaz, peljal se bom s škofom!" sem odvrnil. Pa predno je njegova "kočija" prijadrala do mene, smo mi motorniki z našimi karami že odpeljali. Ampak škof je zame molil in pomagalo mi je, ker sem radi parade zamudil uro in pol in mi bo morala družba plačati nadčas in pol za zamudo. Torej zato, ker sem stal in opazoval kulturno-vrtnarsko-škofov-sko parado, bom kot narodni socialist profitiral približno dolar! Pa naj še Tone Grdina reče, da ima Bog samo njega rad, ali pa naj se James Debevc pošali v svojem "če verjamete al' pa ne." Tisti, ki so marširalij so tudi plačali, jaz sem pa plačan, ker sem bil zraven kot radovednež. To jih bo jezilo. To bo pa v dopadanje tudi onemu, ki je plaval nad nami — duhu Cankarja v dolini šentflorjan-ski 22. seplembra 1935- Seveda smešno je to: Prejšnjo soboto so ženske štrajkale. ker je meso predrago, in to baš na St. Clair ave. in še pred slovenskimi mesnicami. Drugi dan pa smo videli ženske korakati, in te ženske so potrošile precej dolarjev direktno in indirektno. Ker so bili stroški ogromni in ker je ljubljanski škof tukaj, bodo še večji. Denarja potrebujejo. No pa saj veste, da so še dolžni elevelandski dobrodelni zvezi, ker je bila tako dobra, da je posodila kar $125,-000 za cerkev. Ampak kaj hočemo, pri tej zvezi si lahko kar hočeš, tudi svobodomislec ali pa socialist. Samo da plačaš svoj davek za cerkev, da "marširaš", če se nese žegnat" zastavo in da ai za posojilo cerkvi, pa je okej. i To je kultura našli metro-polakšh vrtnarjev! I a v ta j paradi sem ae nahajal tudi jaz, hote ali nehote! Frank Barbič, 58. Slika ka>e ti»oče narijev •»v oje atranke v Nurembergu. U r alrrilil t* trt it »a /brali na letni konvenciji Aktivnosti frančiškanov Johaetowa, Pa. — V dopisu sem opisal raimere okoli slov. fare ter vsitfivo aktivnost tukajšnjih frančiškanov. V A. S- z dne 12. septembra piše nakdo, ki se je podpisal "do-pianika' in skoro gotovo ne bo nihče drugi kot frančiškan 0-dilo Hajšek, da sem cerkvi s tam napravil reklamo, ter se mi zato zahvaljuje in želi, naj z reklamo nadaljujem. Raanica bo seveda obratno. Učinek omenjenega dopisa j« bil kot bi dregnil v sršenovo gnezdo. Fanatične cerkvene ženice so s frančiškani vred kar brenčala od svete jeze nad tako pregrešnim dopisom Toda, ker tako hočete, naj bo po vašem, zahvalo vzamem na znanje. E-vo vam zaželjene nove reklame! Dopisnik v A. S. prizna velik dolg pri slov. fari ter piše, da so bili toliko "obcirni", da tega dolgo niso oglašali, ker niso upali sitnariti v teh slabih časih. Kdor verjame v posmrtno življenje, bo morda verjel tudi1 to neresnično izjavo. Toda vai nismo tako naivni, poznamo precej dobro frančiškansko "obzirnost", ki jo kažejo ob raznih prilikah: pridige, pogrebi itd. Kako "obzirni" so frančiškani napram svojim ovčicam, je najboljši dokaz odstavek iz O-dilove pridige, ko je rekel: "Sramota za Slovence v Johns-townu, ako boste dopuatili, da bo vaš dušni pastir nosil raztrgane hlače." Ako bi imeli o pravka z navadnimi ljudmi, bi bil to že zadosten dokaz, da "fatri" niso tako obzirni kot se delajo. Toda z verskimi fanatiki je stvar težavnejša, zato je potreba več dokazov. Kot že zadnjič omenjeno, so frančiškani preuredili iz garaže podrušno cerkev na Bone Airu, iz poljske hale pa podružnico na Monhamu. Ko ao fatri to dosegli, so pa presenečenim fara-nom povedali, da ne bodo hodili peš maševat v tako razdaljo in zahtevali so avto, da se bodo vozili. To je "obzirnost" kaj neda! Sedaj se fater Odilo vozi v lepem avtu kljub "slabim časom", medtem ko veliko njegovih ovčič mora hoditi peš po bolj potrebnih opravkih kot so Odilovi. Dokaze imam, da so franči škani toliko "obzirni", da sprejmejo zadnji cent iz žepa ubogega zapeljenega farana in nič ne vprašajo, kaj bo z njegovo bodočnostjo. Lahko se zgodi, da bo ta ali oni okusil okrajno miloščino radi zvitosti ("obzirnosti") frančiškanov. Neko delavsko ženo so fatri tako dolgo nadlegovali, da je končno privolila v posojilo tisoč dol. za cerkev. Ta denar sta si z možem takorekoč pristadala. Sedaj jako slabo izgleda, da bi ga kedaj dobila nazaj, kajti na prvem mestu pri cerkvenem posojilu je škof McCort, ki je posodil sedem tisoč, za tem je rev. Martvon s tremi tisoči posojila itd. Prosvetin naročnik, ako je resnica, kar piše dopisnik v A. S., bo torej Še lahko pošiljal petake, kajti znano je, da cerkveni dolgovi niso nikoli plačani, in sicer zato, da imajo več vzroka za večne kolekte. Dopisniku A. S. je lahko znano, da imajo pri podri»*nici sv. Ane (nekdanja poljska hala) knjigo, v katero zapisujejo z "zlatimi" črkami imena vseh, ki darujejo po $10.00. V kredit možem na Moxhamu je treba povedati, da v to "cerkev" (ki je kljub temu, da jo dekleta pridno čistijo, še vedno hala in bo ostala) hodijo skoro same ženske. Nanje je pritisnil "obzirni" "fater" Odilo in jih kljub "slabim čaaom" naganjal, naj mu prinesejo desetake, on pa jih bo vpisal v sveto knjigo. Odilo dobro ve, da ženske ne dobe nobene "pedt", zato je tako nagovarjanje atentat na žepe moških. V nemalo slučajih sa ženske poalužijo zvijača, da si pridobe na možev račun kaj za cerkev. Zato bi ae ta "ofc-(L*.j» mm g. straaM (Ljudje pred deset tisoč led ^ 1» vanju človeškega rodu Dr^f Pri{e ° bi- tefaaatropa', veliko manj r>a se mu pi* za nič manj važne najdbe iz^ame SpTv 1 JU za lobanjo iz VVoiseka v Livla di^ človekovo spodnjo čeljust iz Moravskega Pr&- hijene in jamskega leva Tz Sri^ mogoče sklepati, da je moža k ' ^ * liaat pripadala, zadel w £ * iivali so ga bržkone požHe. fcft fc ska v primeri s čeljustmi današnjih h h nK maaj« niso njeni zobje, TT^* obrabljeni znamenje, da je bil njih ZtlTl prics v letih, ko se je na tako V^TnJ* srešal z lačnimi zvermi. e,n Lobanje pračloveka, ki so jih našli na oz.m Jugoslavije, v Krapini, so poseZ tavoljo tega, ker so na pol izogl«nele in S ® da »o postali njih lastniki žrtev JkanibalS nagonov naših davnih prednikov. TuTuS£ nje imajo nenavaden obseg in zobovje jim ie tako podobno opičjemu, da strokovnjak d vi mijo, da bi bili krapinski ljudje zmoCiZ rice. Zelo čudna je bila tudi najdba pri Wot seku. Tu so odkrili poleg pračloveške lobanji kremenčev nož in pest—oglja. R^akovalec ae vedno razveseli, če naleti na več takšnih najdb na kupu. To mu namreč omo. goča primerjanje, in samo orimerjanje lahko spravi znanost naprej, ji omogoča restavracijo lobanj iz poedinih koščkov, dalje zanesljiv, po. datke o starosti in izvoru, ter o plemenski pri-padnosti pradavnih ljudi. Da nam stranske najdbe, kakor ogljf, orodje in podobno, dajejo možnost sklepanja- o navadah in življenjskih razmerah pradavnih prednikov, «mo videli že zgodaj. Skrivnostni mr. Rickett i V svetovnem tisku se zadnje dni nobeno ime ne imenuje tako često kakor ime mr. Ricketta, moža, ki je sklenil z abesinskim cesarjem po-godbo za izkoriščanje naravnih bogastev de-žele za dolgo dobo ,76 let. Kdo je ta skrivnost-na oseba, ki ji je .uspelo doseči podpis pogodbe od abeeinskega vladarja za Afričan Ex-ploitation and Development Corporation? Mr. Rickett velja v krogih londonske City banke za veleskrivnostnega moža. Pravijo, da je neprekosljiv vešfcak v petrolejskih vprašanjih. Ponovno je idokazal svojo spretnost pri petrolejskih transakcijah največjega sloga. V maju 1932 je spravil pod streho pogodbo med iraško državo in j Oil Developement Co., ki določa izkoriščanje vrelcev na zapadni strani Tigrisa. Potem js bil med vodilnimi osebami Mussul Oilfield Lmtd, v zadnjem času pa se je poatavil v službo družbe Devonport Trakt, ki se zanima za petrolej na vzhodu. Niti najboljši Rickettovi prijatelji ne vedo povedati mnogo o njem. Rickett ljubi mrak in ne sili nikjer v ospredje. Čeprav je izvedel ogromne petrolejske transakcije, ni najti njegovega imena v nobenem zadevnem direktori-ju. Je pa Rickett na glasu bogatega mož« i milijonskih premoženjem. Ima štiri tajnice in skoro vedno potuje. S vrhe svojih potovanj ne izda nikomur,, niti najožjim prijateljem. Časih sedi ob devetih zjutraj še v svoji pisarni v Londonu, uro pozneje pa že potuje i letalom proti Parku ali kdo ve kam. V Berk-sfoireu ima lepo hi|o, v Pembokeshireu pa gradič Amroth. Zveze ima z mnogimi odličnimi državniki, tako n.. pr. z Lloydom Georgeom m drugimi. Poroča*), da je tudi velik prijatelj Muesolinijevega zeta, grofa Ciana, kater«*« je v zadnjih mesecih ponovno obiskal Družba, za katero je pridobil gospodarike koncesije v Abesiniji, je bila vpisana v register tvrdk v ameriški državi Delaware šele letos 11. ji^ija in njena osnovna glavnica znaš« pol milijona dolarjev. Njeni osnovateiji, Ar-thur Britton, Edward Wills, Vincent VVestrup, so pa v ameriških finančnih krogih doslej neznane osebnosti. Zlato gre h koncu Neki znani londonski geolog »e je P0*"1'1' dni v nekem predavanju z vprašanj*™« časa bodo še trajale zaloge zlata Dejal je da so od odkritja Amerike, t. i fl» ^ 1492 do lanskega leta pridobili za okror^ milijonov gramov čisteg^ zM«- W tem ae kaže očitno, kako so se nične metode pridobivanja v zadnji" letjlh. ^ M Vsake leto obogatijo zalogo čist«-*" ^ kakšnih 600 milijonov gramov. (< ta natin naprej, pravi, ne bo traj« " let in naravni zakladi zlata v i« ga danes pridobivajo, se bodo * rpa bo pa čedalje popolnejših metod, da < letni količini «00 milijone* gr*»m>v bodo odkrili nov« zlate poljan-ga porabijo večinoma za kova«'* < koč konec. Kaj potem ? vprašanjem, da-li bo mofoč* no obdržati kot temelj zlati na tjsel kjer I r> »ta»M Tu4 bo U .Svet 2*. SEPTEMBRA. iti s Primorskega FK08TVTX IM 3 NOVE 2R-TTe granat poleglo razburjenje *Po vseh kantonih so prijatelji demokracij« nastopili častno, zlasti pa v ba-zeLskem, curihšken}, šafhavzen-skem, argavskem in šentgalen-skem. Proti izpremembi ustave v navedenem zmislu so glasovali socialni demokrati vseh treh narodnosti, nemški radikalni demokrati in večina kmečke stranke. Odločevalen vpliv v p'ebiscitu je imela socialna demokracija, ki nastopa vedno in povsod kot za-ščitnica politične demokracije proti vsakršni kapitalistični diktaturi, ki jo zahtevata klerikalni in fašistični kapitalizem. AH ste naročeni na dnevnll« Prosveto'? Podpirajte svoj |1*U (Nadaljevanje a 2. strani.) zirnost" frančiškanov po pravici lahko imenovala zapeljevanje v greh. Kristus, ko bi danes živel, bi se zjokal nad takimi namestniki! Dopisnik A- S. tudi piše, da rojaki spoznavajo veliko srečo in blagoslov domače cerkve. Ne bom zanikal, da je oerkov blagoslov za frančiškane. Kako zelo pa smo bili navadni ljudje potrebni te sreče in blagoslova, bo pa najbolj razvidno, ako o-menim, da imamo v Johnstow-nu in bližnji okolici nad sto različnih cerkev, nevštevši predelane garaže in hale. Resnica, je pač, da prihaja med ljudstvo spoznanje, in to čihidalje bolj, da so frančiškani prinesli nepotreben prepir v te kraje. Razumnim ljudem, ki so živeli leta pošteno brez cerkve, se ne dopade večno siljenje v cerkev, kajti zavedajo se, da je v sedanjem katoličanstvu več hinav-ščine kot iskrenosti; ne dopade se jim katoliška hinavščina po cerkvah, ki dovoljuje in celo vabi na plese v spodnje cerkvene prostore, na katerih (po naukih iz starega kraja) dela greh, v zgornjih prostorih pa imajo nastavljene spovednice, v katerih se ti in drugi grehi odpuščajo, vse to pa za sveti dolar. • Ali se fatri zavedajo, da so mesto božjega miru zanesli že v mnoge družine radi verske vsiljivosti prepir meti zakonce? In to naj bi bila sreča in blagoslov domače cerkve! Lepa hvala za tako srečo! V zadnjem dopisu sem kritiziral frančiškane, ker postavljajo v nove cerkve same svetnice. Kritika memlu ni bila nu mestu. Od ene strani sem dobil pojasnilo, da je jako potrebno, da postavijo v prihodnjo novo cerkev še svetnico,, to je sv. Katarino, ki je jako dobra priprošnjica za—pa kaj bi vam pravil, saj veste. Od druge strani so mi pojasnjevali, da so v prejšnje katoliške cerkve postavljali same svetnike. Irci na primer imajo sv. Patrika, Poljaki imajo sv. Mihaela, Hrvatje sv. Roka itd. Svetnice, ki jih sedaj postavljajo slov. frančiškani v svoje cerkve, naj bi bile družice prej imenovanih, saj je po svetopisemskem poročilu tudi Kog tako delal, nam reč dal je Adamu družico. To pojasnilo me je delno zadovoljilo. Razlika pa vseeno ostane ta, da je Adam dobil družico še v življenju, razni svetniki jih pa dobe po zgornjem tolmačenju šele enkrat po smrti. Tudi fatra Odila bo mogoče doletela ta sreča, ako bo po smrti proglašen za svetniku, o čemer pač ni dvoma, kajti ako vzamemo govore Grdi ne in Jeriča na proslavi 19. maja za resno, je Odilo tuko-rekoč svetnik že danes. Verjetno pa je, da bi bil Odilo družice bolj vesel v življenju in potem bi bilu tudi zadeva strganih hlaC na bolj lep način rešena. Skoda. da mu njegov stan to za-branju je. Ker bo za enkrat dovolj "re-klame", končam. John GraČner, 8'J. Železničarji nasprotujejo konsolidaciji Pripravljeni ao na boj za avoje pravice Chicago. — (FP) — Ekseku-tivni odl»or Železniških bratovščin je na svoji seji po pogajanjih z uradniki Kansas Railway Co. ponovno pouduril, da se bo boril proti nameravani konsolidaciji, ki bi rezultirula v odšlo-vitvi 1600 izmed 9000 železničarjev. ki so uposleni pri tej družbi. Joseph Eastman, federalni koordinator železnic, je naklonjen konsolidaciji, ki bi prihranila družbi $8,800,000 na leto, dočim so železničarji naznanili, da bodo oklicali stavko, če l>o ta potrebna za ohranitev služb. Ve* čina denarja, ki ga upa družba prihraniti, bi prišla iz delavskih žepov. Argument železničarjev je, da morata vlada ln družba upoštevati njih pravice. Na seji eksekutivnegn odbora so razpravljali tudi o situaciji bankrotirane Minneapolls & St. Louls železnice. Proge te železnice skušajo razdeliti med osem železniških družb, v to svrho pa je potrebno vladno posojilo $7,-200,000. Voditelji železničarjev so obsodili ta načrt, ki hi tudi rezultiral v redukciji delavcev, če bi ga uveljavili. Celo višji krogi se boje posledic Mussolini-jevega poraza Amsterdam. —- (FP) Mogočna Mednarodna federacija transportnih delavcev, ki ima 1,600,000 članov v 82 državah, je prejela zanimiva poročila iz Italijo o stališču Italijanskega naroda napram Mussolinijevi pustolovščini v Afriki. Ta poročila bazirajo na preiskavi, ki je ugotovila mnenje italijanskega ljudstva na splošno In je prišla do naslednjih zaključkov: M«mI italijanskim ljudstvom prevladuje vtis, dvzela iniciative glede sklicanja konvencije, ua kateri naj bi se razpravljalo o ustanovitvi nove delavske stranke. Tak korak bi sovražniki lahko tolmačili, da hočejo imeti komunisti kontrolo nad gibanjem. Komunistična stranka je pripravljena sodelovati z drugimi močnimi in vplivnimi grupami, da se skliče konvencija. Ako bi se združili komunisti, socialisti in farmer-la-bol i t i, bi razpolagali z močno organizirano ailo, ki bi lahko postavila svojo listo kandidatuv pri prihodnjih predsedniških volitvah. V enotno fronto bi lahko potegnili tinte unije Ameriške delavske federacije, ki so že u-stanovile delavsko stranko V svojih okrožjih. Gesta Lige svobode se izjalovila New York. — Velik pomp, s katerim je Ameriška lige tvobo-de naznanila ljudstvu, ail> Mirror.' C i kositi transi er ni sistem kaie uspeh ChicaigO. - Novi tranaferni sistem, ki apaja ulično in nad. ui/črio električno železnico, kaže pr«rej u*|**ha po mnenju u-rudnikov ol*eb dru/.b Povpreč-bilo is.damh f»fl,ert II Goddard in katero financira llarry F. Gug' genheim. Itaketa, kl je namenjena za znanstveno raziskava nje *trato«fera*win katera leti navpično s tal, je pri prvih poskusili naredila 7oo milj v uri Godddard namerava v tej ta keti doseči višino 40 do 50 milj kjer M' zračna plani As popolnoma neznana. Lindlteigh ni do sti govoril po obisku Goddar-do\egu laboratorija, rekel pa je, da je Goddardovo eksperi montiranje prvi praktični ko rak /.a znanstveno proučevanji stratosfere. Podpora za brezposelne na Portoriku VVashington, I). C. — Fede-raluu relifna administracija Je določila milijon, dolarjev za o-skrbo brezposelnih na Portoriku v septembru. Ker Ima otok nad milijon brezposelnih, bo prišlo na vsakega manj ko dolar mesečne podpore. V trgovčevi družini Goapod Kckstein svojemu sinku: Tako torej, Maks, zdaj sem ti pojasnil, kaj je islam. Ali veš, kdo je AI lah ? - - To je turški bog. - Kdo je pa Mohamed? Maks Jeclja in oče mu pomaga: No, njegov pro , . . pro . . . Maks hitro: Njegov prokurlst. OltVEHTILO Dr. C. C. VVeeks, kl Je bil V družbi s llayes DentaJ uradom na ;i241 Ho. HI ate St. zadnjih i>et-uajst let in ki je sedaj prevzel podjetje v svoje roke, katerega bo vodil sedaj naprej pod imenom Dr. C, C. VVeeks Deutal Of-ficv b re/. vsaki* nadaljnje osebne spremembe. Ta urad je dobro poznan v Chicagu In lahko se zanesete, da lasti« dobili prvovratno poatret. bo, katera |e bila v navadi pri Ha ves Dental uradu /udnjih tri* deset let, ae bo obdržali* v vseh oairih, Vsi obatoječl /obiizdravniškl kontrakti, narejeni |k> ilayes Dental Office uradu ae bodo točno uj>oštevali i»«> Dr. VVeekau in mi v um pozivamo, da ae oglasite pri njem ob prvi priliki,- (Adv.) io lio le I ^ dni do Jugoslavije grrku llrrmma na rkaprtviiOt parniklk BREMEN EUROPA I'. K H P M Iv* M VI.Ak IIII l'AI(Mail V nni MIKIMVKN ZAJAHfl 1'IUI'IMVNO 1'OIOVANJI Imi l il HI.JANK T" Ali |iSu)ri# ua /naioli »Him. parniliMi DEUTSCHLANtW HAMBURG NEW YORK ALI1RT BALLIN BOŽJČNI IZLETI . . (i. decembra 7 de< »mbra 12. enem, ko je po naključju čula razgovor med dvema trsatima mladima delavkama v tovarni za konst-mv "I.e ka- MBSMHam Math liahor est |xalaljšal dopust, ko ni bilo «s|-govora na mojo prošnjo glede dopusta, fttokovec Je dejal. d»i ne spominja tiste prošnje, toda takrat »e niso dosti brigali za take *t\arl. ker jih je vsak dan du-«ate odhajalo v bolnišnice. Mnogi <*l tistih mi umrli in med njimi tudi stotnik Trojan. Umorila ya Jr malarija in meni je bilo žal za njim, ker je več dobrega storil zame ko vai drugi častnici. jhmI katerimi nem služIl. Vprašal M»m Ka. kako jr i naAo «tol-ni/o in dobil aem odgovor, da te ni \e» m da )4> mi ni/trt-ba bali kazni l-adjlen je kmalu priplula v gtade&ko luko, kjer *« m jnioih g«! poročniku prekiiitl tPti »<„1 R«'lja na drugo ladio. ki je i odriniti v lifvacono 1'oteu Jr stial co, kjer je častniku izročil moje dokumente. Častnik me Je najprej |H>šteno ozmerjal, potem |>a me je dal zapreti v sobo v drugem nadstropju. Soba je bila prikupna in v njej je bila čista postelja in jaz ne bi bil nič jezen, če bi me bili dolgo držali v tistem "zaporu". Dopadlo ae ml je tudi, ker so vojašnico stražill prostovoljci ml četrtega bataljt>-na (Štajerci), ki so skrbeli, da mi ni ničesar manjkalo. Tu sem ostal dva dni, nakar ho me poalall v Hevanoco k mojemu bataljonu. Stražnika mi niso več dali, le moje dokumente so izročili kapitanu ladje. Ko je ladja pristala v pristanišču, sem opazil vaečaatnike svojega bata-I iona na obrežju, med njimi tudi Stok ovca, ki je pripomnil, da je tu spet nekdo, "ki prihaja točno r dopusta." Vojni kurat. še mlad fant, j«- pripomnil, da sem res bedak, če *«*m jm» točno vrnil, ker »H»m tu lahko dobil malarijo, nakar ga Je fttokovec podučil, da sem dopust nategnil nn tri me Na jašni'!,»« mi Je d«»pad'.a a m trajala ko al ga tale mala obiaganka lasti," je rekla ena. In druga je pripomnila, da bi tekala za takimi, ki ao njenih let." "Tatica otrok," je bila poslednja zbadljivka, ki je pognala Saxo-ni jezno rdečico v obraz, med tem ko ata ili dekleti dalje, ne vedoč, da ju je bila slišala. BilJy jo je spremil domov, jo pri vratih poljubil in dobil od nje besedo, da pojde z njim v petek zvečer na ples v Germania Hallu. "Niaem mialil, da bi šel," je rekel. "Ce mi pa vi obljubite . . . Bert tudi pride." Drugi dan ji je pri likalni deski Mary povedala, da pojde z Bertom v Germania Hali. "Ali ti prideš?" je vprašala Mary. Saxon je poki mala. "Pa Billy Roberta?" Spet je pokimala. Mary je vzdignila likal-nik in jo pogledala z dolgim, radovednim po-gledom. "In če naneae, da se prikaže Charley Long?" Saxon je skomignila z rameni. Kake četrt ure sta naglo in molče likali vsaka zaae. "Nu," je nazadnje rekla Mary, "če"telebne ■noter, bo nemara dobil, kar zaaluži. Mika me videti, kako bi mu jih naložil. Vae je na tem, kako Billy čuti — nasproti tebi, mislim." "Jaz nisem Lily Sandersonova," je nejevoljno odvrnila Saxon. "Nikoli ne bom dala Billyju Roberta u prilike, da bi me pustil na cedilu." "Pač, če napravi Charley Long rabuko. In to ti povem, Saxon, ta človek ni gentleman. Le apomni »e, kaj je storil z gospodom Moody-jem. Kar strah je bilo, kako ga je nabil. In goepod Moody je tak miren možiček, ki še muhi ne bi žalega atoril. Nu, v Biliyju Ro-bertsu ne bo našel dojenčka — kje neki!" Tiati večer je »Saxon pred vhodom pralnice arečala Charleya Longa, ki je preža! nanjo. Ko je atopil naprej, da bi jo pozdravil in ae ji pridružil, je začutila tisto tesnobno utripanje »rca, a katerim jo je bil že tako temeljito seznanil. Kri ji je izginila iz obraza od skrbi in strahu, ki jo je prešinil ob pogledu nanj. Bala se je aurove zajetnosti tega človeka, njegovih težkih rjavih oči, ki so bile tako gospodovalne in aamozaveatne, in velikih kovaških rok z debelimi, močnimi prsti, ki so bili na prvem členku vsi poraščeni a kocinami. Oduren ji je bil na oko, kakor je bil oduren vaem njenim nežnejšim čuvatvom. Njegova moč ji sama po sebi ie ni bila tako zoprna kakor bistvo te moči in način, kako jo je zlorabljal. Udarci, a katerimi se je bil znesel nad ljubeznivim gospodom Moodyjem, »o ji bili pripravili nekatero grenko uro. Kadar »e je »pomnila tega, jo je v»elej izpreletela groza. In vendar je v VVeaael (Parku brez zdrzljaja gledala Billyja, ko je bil na isti prvobitni moško-živalski način. A to je bilo nekaj drugega. Čutila je razliko, čeprav si ni mogla določno povedati, v čem je. Zavedala »o je le, da je v rokah in značaju tega človeka nekaj zverinskega. "Tako bleda si videti in vsa zdelana," jo je ogovoril. "Zakaj ne pustiš dela? Enkrat bo vendar moralo biti, dekletce. Meni ne uideš." "Ce bi ti le mogla," je odgovorila. Kovač se je robato zasmejal. "Nič ne pomaga, Saxon. Ti ai kakor ustvarjena, da postane« gospa Longova, in tako tudi bo, to je kakor enkrat ena." "Skoda, da ni tudi zame vae tako gotovo* kakor je zate," je rekla z rahlim posmehom, ki pa ni šol do živega. (Dalja orthodnJU.) dolgo. Tri dni pozneje sem namreč dobil »lužbo čolnarja, ker je prejšnji zbolel za malarijo in »o ga morali poslati v bolnišnico. Tako »cm pričel voziti čoln čez reko Tagliamento; omenim naj, da nisem rabil nolx>nega ve»la, ker je bila jeklena vrv napeta čez reko. Cim hitreje sem vlekel za tisto vrv, tem bolj je moja "ladja" pihala. Samo to je bil križ, ker nisem imel nobenega odmora Moral »em biti na delu -od zore do i m »1 noč l in včasi še dalj, poleg tega pa je čoln puščal, da sem moral vedno vodo metati iz nJega. IVi delu sem bil bos, ker mi je voda v čolnu segala do gleŠnjev. Najbolj me je jezilo zvečer, ko sem moral čakati do poln<»0i na častnike, da jih prepeljem. ko so se vračali s kro-kanja. Neko noč nem bil že tako izmučen, da nisem mogel več me-tati vod«« iz čolna. Končno ao se Častniki izvlekli is kuhinje in se drli ko otr«»ci. Ko je prvi prikrev-aal do čolna, je takoj skočil na desko, ki je plavala po vodi in "e Je hipoma znašel na zadnji plati v To je bilo "tajflov", dočim bi bili ostali častniki kmalu popokali od smeha. On t»a me jc ošte|, takaj puščam toliko vo-J va in noail i in slui ripgvitš kako bi jo odpihal v bolnišnico, seveda zdrav, ne bolan. Vedno sem bil v strahu, da me strese mrzlica, katere aem se bal ko vrsg križa. Pri bataljonu smo jmeli samo enegs poddesetnika, Johana Grdi na. Ta revež je imel dela čez glavo, ker je moral biti v službi noč in dan. Ko mi je nekega dne dal kar dvanajat kroglic kinina zoper malarijo, kar bi moralo zadostovati za štiri dni, ker ni amel nihče zavžiti več ko tri kroglice na dan, sem jih jaz vse naenkrat pogoltnil. Takoj sem začutil v glavi rahlo šumenje, ki se je kmalu spremenilo v pokanje, kakor da bi se v glavi vršila ofenziva. 2e se je mračilo in sesedel sem sem se poleg nekega hleva in pokanje je bilo čim dalje silnejše. V takem položaju me je našel Grd in. Videl sem, da nekaj govori, toda slišal ga nisem, nakar me je odvlekel v sobo ter me tam položil na slamnja-čo. Dalje nisem nič vedel, kaj se godi z menoj. Zbudil sem se šele naslednji dan dopoldne in v moji glavi je še na lahko udarjalo. Poleg me nc je sedel Grd in ter mi povedal, oa sem .'rnel silno vročico ponoči in da so mi zdravniki s težavo rešili življenje. Dalje je rekel, da je zdravnik odredil, da me morajo poslati v latesansko bolnišnico. Grdinu sem povedal, da sem v»e tiste kroglice kipina, ki mi jih je dal. snedel. Prijel se je za glavo in se čudil, ker sem ostal pri življenju. IX Istega dne popoldne je četo-vodja Mausar zapregel konja naložil mene in dva druga na voz in nas odpeljal v Latesano. Ko smo prišli pred bolnišnico, me je stresla groza, ker bilo iz nje slišati silno vpitje, ječanje in Stokanje. Malo je manjkalo, da nisem ušel, ko sem videl, kako se bolniki zvijajo v bolečinah. Strežniki niso imeli skoro nobenega odmora, ker so morali nepretrgoma odnašati mrliče. I Bolnišnica se je nahajala v ogromni zgradbi ,ki je bila pred vojno najbrž tovarna. Imela je pritličje in dve nadstropji. Jaz sem bil v drugem nadstropju, v obširnem prostoru, kjer se je komaj videlo od enega konca do drugega. Bilo je v širini osem vrst postelj, katerih ni bilo mogoče prešteti. Prvo noč nisem mogel zatis-niti očesa. Povedali so mi, da je malarija hujša ponoči nego podnevi, kar je moj strah povečalo. Dozdevalo se mi je, da sem tudi jaz bolan; čeprav je šumenje v glavi pojenjalo, sem vendar mislil, da mora tu zboleti tudi zdrav človek. Predstavljal sem si, da bodo tudi mene kmalu posadili na tisto nosilnico, na kateri so odnašali mrliče. Veliko mojih tovarišev je podleglo in bil sem priča, ko jim je smrt upihnila mlado življenje. V spominu mi je ostal prija« telj Simončič, doma ne"kje od Krškega, ki je prišel v bolnišnico dva dni pozneje kakor jaz. Povedal mi je, da je zdrav in da je prišeJ. v bolnišnico, ker je zdravnika prevaril. Nekega popoldne ga je pričela tresti mrzlica in naslednji dan je umrl. Pred smrtjo je poklical k sebi svoje prijatelje in prosil vode, katere mu ni»mo »meli dati. Prišla je strežnica, ki mu jc potisnila mokro gobo na ustnice. Nekemu svojemu prijatelju, ki je bil doma iz iste vasi ko on, je še izročil kovčeg in mu naročil, naj ga pošlje njegovemu očetu, nato je še enkrat dvignil roko kakor v pozdrav in izdihnil. Ves čas. ko Se je mučil, ni bilo pri njem zdravnika; samo enkrat je prišla strežnica, ki mu je položi-la mokro gobo na ustnice in dala injekcijo v roko, prenašal bolečine umrl. Hoggaa: 0 polnoči boš umrl... "0 polnoči bom umrl!" je zastokal Id8worth in se zleknil v naslonjaču poleg kamina. "Hunt mi ponavlja to vsak dan, vsako uro ... Po telefonu, v pismih, brzojavno." Zbit in utrujen je dvignil glavo; strah mu je apačil obraz in oči ao mu blazno žarele globoko v jamicah. Zmerom znova je nekaj mrmral predse, nenadoma je pa s tresočim se glasom izdavil: "Sleherno uro prihaja ista grožnja. Ali razumete to, nadzornik?" "Tak pomirite se vendar, mister Idsvvorth," mu je prigovarjal policijski nadzornik in mu krepko in prijateljski stisnil roko. "Verjemite mi vendar, da ste popolnoma na varnem. Vaša hiša je zastražena na vseh koncih in krajih; nihče ne more skozi policijski kordon. Vsi vhodi, še dimniki celo in žlebovi so zastraženi. Vso hišo smo preiskali od vrha do tal. Pred okni te sobe so stražniki na balkonih, na hodniku in pred vrati stoje moji najzanesljivejši ljudje." Milijonar Charles Idsworth je trudno odkimal: "Ce Hunt reče, da bom o polnoči umrl, me ne more rešiti nobena sila na svetu. Vi Hunta še ne poznate!" "Dobro! Denimo, da Hunt po kakršnikoli čudežni poti vdre v to sobo, potlej sva vendar še zmerom midva z najinim prijateljem doktorjem Harrovvom prva, ki vas bova branila," ga je miril nadzornik McNab in si pomembno trkal po žepu, v katerem je imel nabit samokres. 0-brnil se je k zdravniku: "Kaj ne, doktor?" Harrow, policijski zdravnik, si je s posebnim zanimanjem ogledoval dragoceno zbirko Idsvvor-thovih kitajskih vaz. Njegove z gostimi obrvmi zasenčene svet-losinje oči so zrle na moč resno v svet. Beli brki, brada in snežno beli lasje so samo še podčrtal njegovo častitljivo zunanjost. Prikimal je in se udaril po sarrtokresu v žepu. "No vidite!" je vzkliknil Mac-Nab veselo. Toda Idsworth je trmasto vztrajal pri svojem: "Smrti sem zapisan. Točno o polnoči bom umrl, prej bom pa nemara še zblaznel!" "Neumnosti!" se je dobrohotno šalil MacNab, "če je sploh kdo na svetu neumen, je to prav gotovo skrivnostni Hunt, kaj ne doktor?" "Morda," je mirno odgovori Harrow, "gre pač za to, s katere plati gledate . . . Ce se ljudje v mirnem času koljejo, pravimo temu umor, med vojno je pa klanje in umiranje pravo juna štvo. Trdil bi, da so Huntove grožnje tako naravna in preprosta stvar kakor le kaj: mistru Idsvvorthu je pač vojno napovedal. Mr. Idsvvorthu se zdi se veda stvar napak in krivična." Prekinil je stavek in v opravičilo pripomnil: "Od sile je, kar počenjam. iNamestu da bi va« pomiril, pa filozofiram . . ." Tedaj je zagledal šop pisem in br zojavk: "Ali so to mar grozilna pisma?" "Da! Kakšnih trideset jih bo. toda mnogo hujše je bilo, ko me je ponoči zvonec telefona zbudil iz spanja!" Idsworth je od groze zaprl oči. Harrow je segel po vrhnjem pismu in bral: "Pred štiridesetimi leti si me obsodil na živo smrt, toda dvajset let kasneje »em si pričel graditi novo življenje. Nobena tvoja kretnja ni od tistih dob ušla mojemu očesu Potrpežljivo s«»m čakal plačilnega dne. Zdaj, ko si na višku svoje moči in sreče, te bom zdrobil s , prav tako brezobzirnostjo, kskor *ton!" je glasno zaklicai malarija za vero. dom in cesar- ^__tDalja prihodnji* ) Tu K°*P° 32 6 s stati: st 0|>|jo«ih- Il.t v i- Mnrr, .'il H*1 psAOUia ; VlfNNAS # OCl*ftXM rr"" .s*t Hitra direktna vožnja v JUGOSLAVIJI prah* Mila aalntne pati na alavnlli Halliar.rf.lh pamihih. Poafcualt* to pril/ubli«no pot. Uradno mirna in atraktivna afcatl tudi «*onoml«na. Vpraiajtr va»t>*a p«tnl*h-»a a*#ni« In •• iirn^ajt« 1,1 kuhinja in vino na raipolatn Potuit* a modernimi parnikl, kl m< m«i najhitrrJ«' In nallukairkaniml na av«tu. 7.vea« ■ br»«.vlaki prek« Gene** in 1"ia ' domovino. DIREKTNO V JUGOSLAVIJO ROMA decembra 7 — VCM ANIA jsnusrjs II mano <;knsvk — u t a v jiioosi.avijo KBX C. di S A VOl A (NalhllreUI parnlk iaina llnlla.) (Kdlal »Tr.-~»ahhrinl m"* '' Okt. 19.—nov. 16.—de«. 14. Okt. 5.—nov. 2.—n«» * UpraAajte za pojasnila pri kateremkoli avtoriuranem s*entu » min. mkhhjan av!.. < mk ujo.aj ITALIAN LINE TISKARNA S.N.P. SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiaka vabila za veselice in shode, vizitnicc. koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem. | češkem, nemškem, angleAkem jeziku in drugm 1 ■ ■ ■ ' . i VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ri.ANSTy>SjN ,J' TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKAK.™ Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne. -Cene smerni : l _ at a pr** ie. unu«» F Pilite po informacij« »»* nasl»* 'Neki teksč je prinesel veliko tkatlo, gospod nadzornik. 'Odprite, toda bodite previd« M niio je nekaj lihih minut, run« po iniorma. ---- - ^ « S. N. P. J. PRINTERY 2657-59 80. LAWNDALE A VEM t Telefon Rockwell 4904 CHICAGO, ILI-Taa m dut» aa Selje tu4i m sit»«»* P*9**'