Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu  	štev.	8.	Telefon	štev.	44.	  —
59. štev.
Velja v Ljubljani in
po pošli:
ee!o let« ... K 120-— dol leta .	. . „ Str-
tem let« ... M «r—
it mesec . ,	„	HT—
Za inozemstvo:
celo let« . .	. K	140*—
pol leta. . .	• n	70 —
Jetri let« . .	• i»	35 —
it mesec . .	• t*	11 —
V Ljubljani, nedelja 7. marca 1920.
Poštnina pavšallrana*
Izhaja vsak dan zjutraj,
Posamezna številka velja 60 vin.
m. leto.
Ra pismene naročbe brez poilljst.e denarja se ne moremo ozirati.
Rovi naročniki naj pošiljaj« naročnino po nakaznici.
Oglasi se zaračnnajo p« pnr»Mt»neoi proštom In sicer % ter £5 mm Ljnfti- .a čnlirat 1 K,
.čkrat popust.
Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgo* vor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se trankirajo. — — i	Rokopisi	se	ne vračajo. ...................  —
Wilson se ne ukloni.
LDU Lvon, 6. marca. »PetH Pa-rlsien« potriuje, da ie v četrtek dospela na ameriško veleposlaništvo v Londonu Wilsonov odgovor. V istem se naglaša. da vztrala predsednik Wilson na svojem naziranju glede
ureditve jadranskega vprašanja ln da na vsak način vzdržuie načela, ki so služila za podlago načrtu o rešitvi jadranskega vprašanla z dne 9. decembra lanskega leta.
Sadovi reakcijonarne vlade«
Manifestacije Laglnjl — manifestacije za republiko!
Beograd, 5. marca. (Izvirno poročilo.) Rimski lst, ki so zadnje dni dospeli semkaj, z veseljem ugotavljajo, da se očitno pojavljajo na Hrvatskem struje, ki se ne skladajo z dosedanjo obliko naše države, tem-več ki goje odkrite simpatije^za hrvatsko republiko, kar so zlasti dokazale manifestacije banu Laginjl, ko je ta nastopil predsedniško mesto v hrvatski vladi. •Op. ur. tako torej dozoreva sad, ka-
terega }e zaplodila sedanja reakcljo-narna vlada!)
Spalajkovič — naša nesreča.
Beograd, 6. marca. (Izvirno poročilo.) V inozemstvu Je zbudila vest, da le bil za namestnika zunanjega ministra SHS imenovan Spalajkovič splošno pozornost. Politični krogi sodijo, da le s tem Imenovanjem stališče Trumbiča znatno omajano, ker le nova vlada pripravljena na koncesije, na katere ne bi bil prejšnji kabinet nikoli pristal.
Novi kurz antantine politike.
RUSIJI IN NEMČIJI SE MORA POMAGATI.
LDU. Berlin, 6. marca. »Deutsche Allgemeine Zeitung« javlja iz Curi-ha: Francoski in italijanski listi prinašajo kot politično senzacijo vest o znatnem posojilu za Nemčijo, Poročila italijanskih listov govore, kakor da je to že izvršeno dejstvo. Naspro-
MILLERAND O MEDNARODNI POLITIKI.
LDU Pariz, 5. marca. O včerajšnji sefi zborničnega odseka za zunanje posle le francoski ministrski predsednik Millerand obširno govoril o perečih vprašanjih mednarodne politike. Glede natančne izvedbe ver-sailleske mirovne pogodbe so bile določene nastopne odredbe: 1. Rok za izpraznitev vsega porenskega ozemlia se ukine. 2. Zasedbena doba se podaljša. 3. Zasedeno ozemlje ali le del tega ozemlia se zopet zasede. Kar se tiče politike proti Rusiji, smatra francoska vlada za naipriinernej-še. da dosedal vztraja pri stališču, ki ga Je izrekla v svojih sklepih od 17. In 24. Januarja.
JAPONSKA SE PRIDRUŽUJE POLITIKI AMERIČANOV.
LDU Washlngton. 6. marca. Iz mesta Honolulu poročalo: Kakor lav Halo kabelske depeše iz Tokija, je japonska vlada sklenila, da se bo pridružila politiki Zedinjenih držav ter >pustila vsakršne vojaške ekspedicije v Sibiriji. Japonska Ve zelo vznemirjena zaradi razširtanJa bollše-
Tlii Tfirina C'"-'Z^II=mJ.ll.irTiUil~'lwnri
Celovec.
(Spomini na okupacijo.)
Prišlo je nepričakovano. Kmalu po naši veliki nesreči na Koroškem so nemški časopisi poročali, da gre vlak za vlakom Jugoslovanskih vojakov proti Koroški. To Je bila zadnja vest. nato Je nastala tišina, mir pred viharjem. Dne 28. maja me je pred poslopjem komande »Volkswehr« Iznenadila velika, prerivajoča se množica, si Je nervozno komentirala najnovejši dogodek. Moralo se je nekaj nepričakovanega zgoditi — in sf-oer za nas ugodnega, zakai vselej je nemška razburjenost pomenila za #tas veselje. Preril sem se do brzo-avke in z utripajočim srcem čital: »MSchtige sfldslawische StreitkrSfte, tchelnbar Serben stlessen fiber EI-senkappel gegen Rechberg vor...« To je bil signal. Zvečer je prišlo \i JpodnJe Koroške nekaj beguncev, večinoma uradniki in učitelji, ki so pripovedovali o strašnih grozodejstvih Srbov. Žene posiljujejo, otroke more. očesa vrtajo, jezike, nosove in ušesa režejo, divji so. Okoli teb laž-njivcev sc se zbirale cele trume, na ulicah so se vršllf pravcati shodi Navduševali so Celovčane: »če vam je kaj za nemške fene in otroke, če
ti poročila iz francoskih virov niso tako pozitivna. Položaj je po vseh teh vesteh presojati tako, da se zavezniki sicer načeloma strinjajo v tem, da se mora Rustji in Nemčiji pomagati, da pa se glede praktične izvedbe tega načela med Lloyd Ge-orgejem in Nittijem na eni strani in med francosko delegacijo na drugi strani še ni mogel doseči sporazum.
vizma ter želi ustanoviti med seboj la sovietsko Rušilo vmesno državo.
TURKI POSTAJAJO NESRAMNI.
LDU London. 6. marca. Kakor izjavila britanski mornariški štacilski poveljnik v Carigradu v svolern zadnjem poiočilu. turška vlada premišljeno omalovažuje navodila zaveznikov ter se ne briga niti za določbe pogodbe o premirju. Položai v Carigradu Je skrajno vznemirhv. Pravica in postava se kar snlošno ignorira in krši. zlasti kadar gre za prebivalstvo neturške narodnosti. V turškem okraiu v Stambulu se širijo nalezljive bolezni, ne da bi vlada kai ukrenila proti njim. Uprava v najpri-mitivnelšcm pomenu besede praktično sploh ne posluje. Kanali in otoki se ne čistilo več In ceste se nahalajo v nepopisno zanemarjenem stanji*'
BES4RABITA SE PRIZNA RO-MUNIJ) BREZ GLASOVANJA.
LDU Pariz, 5. marca. Kakor javlja »Eclaire« iz Londona, le konferenca ministrskih predsednikov baje sklenila, priznati Besarabiio Romunih brez lludskega elasovanla.
čutite s svojim ubogim narodom, potem idite vsi, prav vsi, stari in mladi,
moški in ženske v boj proti barbarom«. Med množco pa so se culi klici: »Čemu naj se bijemo, ko je že tako vse izgubljeno!« Istega dne so namreč časopisi prinesli vest iz Pariza. da tudi Celovec spada v jugoslovansko cono.
Strah pred Srbi je dosegel svoj vrhunec, ko so se naš! približali Dravi, in jo mestoma prekoračili. Kom-mandant Hlilgerth je napenjal vse svoje sile, bodril k vztrajnosti in poziva! na boj. Sli so dijaki In del meščanov. Drugi so se oborožili, da prebivalstvo braniio pred lastnimi boljševlškiml tolpami Veliko jih je zapustile mesto. Vladal ie splošen strah. V tej paniki Je dospel telegram Iz Dunaja: »Komme 3 Uhr nachmittag mit 40 Mann nach Kla-genfurt — Oeneral Segre«.
Nemci so nestrpno pričakovali šefa komisije za vojno premirje, overjeni, da Je z njegovim prihodom situacija rešena. V tem času se Je fronta Vo!kswehrovcev zrušila. Polom Je naznanila močna detonacija, prik >ča od Krke. kjer so Nemci preti svojim begom pognali most v zrak. Naenkrat so Jeli ropotati vozovi in avtomobili in Voikswehrovci
Masarykova sedemdesetletnica.
Danes je dopolnil 70. leto največji Čeh sodobnosti in eden največjih osebnosti češke zgodovine sploh — T. G. Masaryk, ki ga je čehoslo-vaški narod brez pridržka postavil poleg stvariteljev najslavnejših dob svoje zgodovine, poleg Husa in Žižke, v isto vrsto s Komenskim hi Palackim.
Toda ne le to. Masaryk je tudi najmogočnejša osebnost Slovanstva. Tega, kar je tekom grozne voine storil za Slovanstvo v Franciji, Angliji, v Rusiji Jn Ameriki, posredno in neposredno. tega ne popišejo knjige, za razumevanje dalekosežnosti niegove propagande Je treba intuicije ker to, kar je storjl, je preogromno, da bi se dalo z popisati z besedami. Zato je Masarvk tudi naš. S čehoslovaškim narodom praznujemo tudi mi Jugoslovani veliki dan 70 letnice z radostjo in v hvaležnem spominu.
«
T. Masaryk le bil rojen 7. marca 1850 v Hodoninu na Moravskem, kjer je oče njegov služil na cesarskih posestvih kot kočifaž. Mlada leta Masarvkovta so bila silno pestra. Ko Je končal ljudsko šolo. Je ob!«ko~ val realko, pripravljajoč se za učJ-teliski stan. Ko si je osvojil za ttčl-teiiišče potrebre predizobrazbe v realki, so ga vzeli starši domov, da bi doma čaka! 16. leta, ko bo smel ra učiteliišče. Doma je nato. pomagal kot 13 letni deček poučevati na ljudski šoli.
Ker Je bilo čakanje za učiteljišče predolgo so dali starši sina I. 1864. na Dunaj, da se izuči ključavničarstva. To mu- ni bilo všeč Jn zato lo je kmalu pobrisal domu, kjer se ie za-Če! iičftf kovaSVepa rokodelstva, ?a katereea je Ime! pravo veselje. V par letih bi bil dokončal učno dobo ter šel nate v podkovsko šolo na Du- , naj, da bi posta! žlvinozdravnJk. V j tem času le bil M. tako fanatičen katolik, da Je spreobrnil s protestant-stva na katolicizem ženo svojega kovaškega mojstra. Bilo mu je takrat 14 let.
Toda tudi pri kovačiji ni ostal. Profesor z realke je pregovoril starše, da so dali sina zopet v šolo. to pot v gimnazijo. Bilo je to I. J865. Od 1. 1865.—1869. obiskuie gimnazijo v Brnu. kjer Je prvi dijak. Vsled svole odločnosti, ker st ni dal ničesar po krivici očitati ln ker se ni znal potuhniti v verskih vprašanjih, ki so ga začela vznemirjati, je moral sredi L 1869. bmsko gimnazijo zapustiti. Odšel jo na Dunaj. kJer je 1. 1872. vstopil na univerzo. Doktorat iz mo-drosiovja le napravil 1876. Se tega leta Je odšel na študije v Lipsko. Celi
čas študij se je vzdrževal sam s svojim delom ,
V Lipskem se Je seznanil s študentko Charley Garriue iz Brookli-na v Ameriki, s katero se je poročil !. 1878. Tega leta se ie habilitiral na dunajski univerzi s spisom: Samomor kot sociialni pojav. Od leta 1878. do 1882. se živj s poučevanjem. V teh razmerah je živel Drecej trdo življenje, napolnjeno z neprestanim bojem za obstanek.
L. 1882. je bfl poklican na češko univerzo v Prago.
Z njegovim prihodom na češko se začne v pravem pomenu besede novo življenje. Najpreje na univerzi. Visok, resen, eleganten govornik razlaga študentom z živo besedo, ki vre iz srca, vse mogoče: zgodovino filozofije, etiko, modeme filozofske smeri, pri tem govori o nalogah Štu-denstva. o bistvu Češtva. o potrebi neumornega premišljevanja, c zdravem duhu v zdravem telesu, o velikem pomenu sokolstva, o prostituciji. o učenju Jezikov, o študiju slovanstva. o slovanskih literaturah, o potrebi političnih študij, o drobnem delu. o učinkoviti ljubezni, posebno pa potrebnosti resnega, miselnega in trdnega življenja. Študenstvo je zagorelo od navdušenja. Razgovori se nadaljujejo tudi izven šolskih soban.
Toda Masaryk ne daje končnih odgovorov na načeta vprašanja, on le sili svoje poslušalce, da sann iščejo resnice, da ne ostanejo z vero v avtoriteto leno na zapečku. Masaryk razburja duhove: »Ne Pascal — ne Hume, ne katollčanstvo - ne prote-stantstvo, ne Rusija, ne Francija, ne Manc — nobena formula In nič, kar stopa pred nas kot že gotova stvar, — temveč edino živa moč je vse, ki Je te formule rodila.«
Kmahu Je pričel Masaryk odpri boj proti Kralje- bi Zelenodvorskim rokopisom, ponosu češkega naroda, paladiju njegovem, ki Je oznanja misel o slavni češki mnulosti in kulturi. Masaryk je to svetinjo neusmiljeno razbil kot potvorbo. Srd celega naroda mu je sledil. »Pojdi k vragu, nesramni izdajalec,« »tebe ni rodila češka matf, temveč zlo zasevajoča svinja,« to so bile besede, ki so jih metali za Maaarykom. No. in danes? V Rokopise nikdo ne veruje, mesto potvorbe Je pokazal Masaryk narodu nova oporišča: Husa, reformacijo in Češko Bratstvo.
L. 1891. se začenja Masaryk udeleževati aktfvne politike, toda ne za dolgo: I. 1893. Je že odložil mandat.
Doba od 1. 1893.—1900. ze najvažnejša, kar se tiče Masarykovega publicistčnega delovanja. V to dobo
spadajo knjige:	Češko	vprašanje.
Naša sedanja kriza, Jan Hus. Karl Havliček. V vseh teh in drugih spisih je obrazložen smisel češke zgodovine, »s čim kot narod zase živimo, kaj hočemo, kai upamo. Kakšne razloge imamo za svoje narodne težnje?« Kaj ie smisel češl<e zgodovine? Humanlteta. boj za vse-človeški razvoj, narodno in mednarodno pravičnost. Ta vera ga žene v boii proti vražam o ritualnem umoru — posledica: v obraz mu psovke: židovski plačanecI Psu dajo ime Masaryk... Iz ravnoistega principa gre v boj za veleizdalnike v Zagrebu, začne boj z avstrijsko diplomacijo radi nienih laži v Belem gradu. Proti celemu narodu govori o Švihovi aferi, zahteva zanj pravičnosti. Oprt na svoj nazor začne z Izbruhom svetovne vojne bol proti eell državi Avstro-ogrski in Nemčiji. Postavi se z vso svojo osebnostjo na stran antante, ker vidi v tem boju boj med pravico in nasiljem. L. 1915. 15. novembra proglaša: »PosfavJia-mo se na stran boiuJočih slovanskih narodov in njihovih zaveznikov brez ozira na uspeh ali neuspeh. Postavljamo se zato. ker braniio pravico; odločitev o tem. na čigavi strani le v usodnem boju narodov pravica, ia bistveno vprašanje politične nravnosti. kateremu se ne more ogniti no« ben pošten ln resničen politik, noben zaveden narod.«
Včasih bi bil Masarvk za takšne nazore slišal zasmeh. Tekom vojne se Je pa pokazalo, da je ravno s tem svoiJm stališčem zmaga! In priboril svojemu narodu staro, slavno samostojnost.
NaJ bi svojo samostojnost Čeho-slovaškl narod izrabil za uresničenje JntenciJ svojega velikega vladarja, edino s tem bi ga poplačal za nepopisne muke. ki jih Je pretrpel v svetovni vojni, s tem W popravil krivico. kf mu Jo Je delal skoz cela desetletja.
Naj bi Previdnost, ki vodi narode. Še dolgo pustila Masarvka na krmilu. To bo v slavo ČSRepubllke In v korist vsega Slovanstva.
Slava Masaryku 1
JUDr. R. Krivic.
•
»Da dob! kakšen narod pravico do življenja zadošča, toda le tndf potrebno, da hoče v resnici živeti, da svojo voljo dokaže z napredkom gospodarskim In splošnim, s svoOml protesti, s svojim trudom ...« H* predavanja dne 19. okt. 1915. v Londonu (Klngs Kollege).
so se vsuli v mesto ln bežali naprej v smeri proti Št. Vidu in Trgu. Ravno tako ie bilo kakor ob polomu na Italijanski fronti, samo v manjšem Stilu. Oficirji so bili tako zmedeni, da bežečim niso znali dati prav nl-kakjh polasnil in navodil. Vsak Je delal po svoje... Uslužbenci in uradniki nekaterih podjetij so zahtevali trimesečno plačo naprej, da pod vlado barbarov ne poginejo. Kjer se !e to zgodilo, tam Jo Je osobje takoj pobrisalo.
Tak ie bil položaj, kc. je dospel v Celovec general Segre, ki se Je nastanil v hotelu Moser. Ker Jugoslovani kljub temu. da ni bilo več nobenega odpora, niso zasedli mesta, se Je splošno mislilo, da Je general Segre to preprečil. Vihar se je polegel, begunci so se zopet vračali, vse Je bilo uvedeno, da Jugoslovani, kf so stali tik pred mestom, ne bodo zasedli Celovca. Splošno Se Je zatrjevalo, da Italijani Jugoslovanom ne dovolijo zasesti mesta. Za nas Slo-cetice Je bila ta negotovost strašna.
Dne 6. Junfia zjutraj so bili po mestu nabiti lepaki, kj so oznanjali, da 'e bil v Kranju dosežen srorazum, na podlagi katerega Jugoslovani ne smejo zasesti Celovca. Zato je postalo razburjenje fn izncnadenjc tem
večje, ko se je ob 10. uri dopoldne pokazala v mestu prva jugoslovanska patrulja na konjih In Sicer en narednik In trije srbski vojaki, med njimi en Slovenec, držeč puške z napetimi petelini v rokah. Množica, ki se je ptašna zbrala pred magistratom, kjer se Je patrulja ustavila. Je kar trepetala, misleča, da se sedaj pričnejo ona grozodejstva, na katera Je Hfflgerth opozarjal potom posebnih plakatov. Jaz sem se prvi približal patrulji In pozdravil drage brate. Za mano so stopili drugi, vse Je dobilo na ruah slovansko lice in prijazno smo se razgovarjali. Vojak! so, videvšf, da so med svojimi, obesili puške čez rame. Tudi »Kfimtner Tavblatt« |e moral priznati, da so bili Srbi zelo prijazno sprejeti. Ob 2. popoldne Je vkorakala v mesto srbska stotnija, na čelu jej vrli polkovnik Milenkovič, ki so ga mestni očetje celovški zaman trudili ustaviti, sklicujoč se na tozadevne dogovore v Kranju. Na večer so po mestu patrolirali Srbi, drugi dan pa smo čitali plakate, ki jih je Izdal magistrat »An die Bevblkerung«. Prvi stavek se Je glasil: »Heute wurde die Sfadt Klagenfurt ven Truppen ds SHS Staates besetzt«...
Tam, kjer je imela svoj sedež
VoIkswehr, se je nastanile jugoslov. poveljstvo. Zanimivo Je bilo opazovati Srbe, ko so izvedeli, kako so nemški Celovčani sodili o njih. Z nekakim pomilovalnim nasmehom so zrli nanje in jim kazoč z rokami dejali, da Srbi niso tisti ljudje, ki od vrtajo, jezike, ušesa tn nosove režejo. kakor so to delali Nemci v Srbiji. S ponosom so povdarjali: Srbi smo kulturni ljudi.
Za nas Slovence pa so bili nap težji dnevi, ko so se Lahi pogaJall z našo vojsko in le izgledalo. da mesto ne bo zasedeno. Koliko gorečih prošenj ln solz! Pa tudi potem, ko je bilo mesto že zasedeno, ni bilo pravega veselja, ker smo slutili, da bo sreča samr začasna. Zato tudi ni bilo nikakih manifestacij. Naše slutnje so se uresničile.
Celovec, lepo vrbsko Jezero, samotno to otožno gosposvetsko polje, kjer izumira naš Jezik, ali vas kedaj pozdravimo in razvijemo naš Jugoslovanski prapor na knežiem kamnu pod krnskim gradom v znak proslave našega vstajenja? Jugoslavija, mati, aH teh krajev, ki te veže nanle vsak korak v zgodovini, res nikolj ne oo-zabiš? AU je treba ponovne prts* e?
Stran 2.
JUGOSLAVIJA* dna T. matea 1M0.
60. štev.
Vlada narodne nesreče.
NI 'dneva brez Izdajstva. Vlada narodnih škodljivcev hiti, da bi porabila vsak dan in ure, da napravi kal škode celemu narodu. Omenjal! smo dosedaj sledeče slučaje: V de-mobilizacijski komisiji so pod ceno razprodajali stotine milijonov kron vredno blago. Računov, knjig, zapiskov in protokolov pa ni. Drugič: pred nekaj tedni se je mudila v Sloveniji posebna komisija, da pregleda stanje naše industrije, ker Je bivši ministrski svet sklenil, da bosta slovenska in hrvatska industrija kolikor le mogoče izdelovali vse za obnovo Srbije in da zato dobe vaiuto, ki nam jo zavezniki plačajo kot vojno odškodnino. Sedanja vlada je pa no željo Vellzarja Jankoviča sklenila, da se to ne bo zgodilo, marveč da naj gre ra še dobra valuta v inozemstvo in (k se blago naroči, kupi in izdela zunaj. S tem izgube nadc na zaslužek ne le tvomičarjl, marveč tudi delavci in kmečki producenti surovin in denar gre v tujino, mestc da bi se domača industrija razvila. Nič čudnega bi torej ne bilo, če bi se pri takem nerazumljivem postopanju preprosti ljudje začeli spraševati, kaj to pomeni? Nadalje: opozarjali sme že na to, da so klerikalci, pa tudi njihov! zavezniki na Hrvatskem, vzdignili strašni vrišč takrat, ko so demokrati začasno uredili valuto s pridržkom, da bo vprašanje dovih novčanic končno določil parlament potem, ko bo izvoljen. Klerikalci so takrat napisali celo povodenj svojih člankov in še cele v proglasu, Id ga Je novi hrvatski ban izdal ob nastopu, obljubljajo, da odpravijo dosedanje začasno rešen je valute. Toda takrat so že imeli dogovor s srbskimi radikalci in sedaj so popolnoma zatajili reše-nje valutnega vprašanja, ne samo onega, kakoršnega so sami obljubljali, marveč so ŠO celo take daleč, da so odločeni v nov! vladi, da je sedanje rešenje definitivno in da to vprašanje sploh ne pride več pred parlament!
V teh štirinajstih dnevih, kar so na vladi, so torej napraviti že veliko škode. Toda to še ni vse! Uvedil so na novo Izvoznice in si pridržali njihovo razdelitev. Seveda aa seda) vsak vprašuje, komu v korist? Nihče ne vemje. da Je ta nova naredba v korist narodu, ker se vsakdo spominja na zloglasno uredbo izvoznic pod ogrsko vlado.
To pa Se ni vse. Zadnje dni so se pokazale še druge nove stvari.
Demokrat! so v svojem volilnem načrtu dal! več kot sedemdeset odstotkom žensk vofftno pravico. Klerikalci so razgrajali, da Je to mnogo premalo tn da morajo dobit! voHlno pravico vse ženske in pri vseh volitvah. Njihovi kaplan! so nabirali po vseh vaseh ženske podi ise za žensko volilno pravico. Sedaj so izdali vse te svoje ženske, ter se na ta na-, čin Izneverili vsem tem svojim političnim nevestam. Skupaj z radikalci so zmašlli nek nov volilni red. po katerem nimajo ženske sploh nobene volilne pravice.
Da posadijo vsemu skupaj še krone na glavo, molče na novo k temu, fca delajo srbski radikalci z našo val to. NI Jim še dovolj, da nočejo tega vprašanja pustiti pred parlament. V seji Narodne banke so včs-rsl s šestimi radtkalsklm! glasovi prot! štirim demokratskim glasom Sklenili, da se stari srbsk! dinar n« potege. iz prometa hi ne zamenja za novo dinarsko krono, tako da Jp cela valutna reforma odveč hi da obdržimo še vedno dvofnl denar
in ds smo še nadalje v Mi nevarnosti kakor dosedaj. namreč da nastane med novim tflnarskokronskim denarjem to starim srbskim dinarjem kurz-na relacija, da pade naš denar na novo v vrednosti, ter da s tem utrpimo novo silno škodo.
Izdat! so torej valuto, izdali so parlament in volilno pravico ta ženske. če jim ostane Še kaj obljub, Jih izdado ob prvi prillM. Sedanja vlada Je prava vlada narodne nesreče.
Klic Iz tržaške katorge.
Tri tisoč jih je slovenskih trpinov,
Id večinoma niso zakrivil! druzega, nego da niso zatajil! narodnega prepričanja In ki moraio za to pregreho vseh pregreh zoper Italijansko nestrpnost umirati ter trpeti v tržaških kaznilnicah, v »zaduhlih, smradljlvih, popolnoma temnih kazematah polnih golazni« kakor to popisuje eden za vse. Pretrpeli so večinoma svoje kazni a vendar Jim odtegujejo še vedno svobodo, očividno s satanskim namenom, zastrupiti to spraviti v grob tri tlseč naših dela to življenja željnih Uudl. Kdor le tmel priliko biti deležen gostoljubnosti v 'aškem vojnem ujetništvu, ta sl zna napraviti sliko o brezprimernem mojsterstvu Italijanov, s šikanaml to nepretrganimi mukami uničiti mu v kratki dobi tsoče najkrepkejših Slovanov.
Svetohlinski narod, ki je pretakal krokodilove solze, ko so besneil Nemci po Belgijskih mestih, prekaša svoje germanske mojstre, svet pa je še vedno zaverovan v zlagano 2000 letno civilizacijo. V pomladnem soln-cu duhteča zemlja kHče k obdelovanju, tisoči sirot to zapuščenih žen pričakuje s trepetom povratek nedolžnih trpinov, političnih kaznjencev, dežela je pomirjena to nikdo ne kvari Javnega reda. Ampak ne, slovensko ljudstvo v zasedenem ozemlju treba ugonobiti po receptu, Iti so ga uporabljali Turki v Armeniji. Da, ko se Ja dogajalo to v daljni, nepoznani Armeniji, takrat so se vzdignili mogočni glasovi iz vsega cvili-ziranega sveta to tako! so omahnile krvnikove roke na Bosporu. dandanes. ko si dovoljuje kulturen narod proti ravno tabo kulturnemu narodu uporabo taistih zverinskih metod. — danes je drugače t j. quod Ucet Jovl j non licet bovl.
Tri tisoč jib Je samo v Trstu, ki umirajo lakote, nevedoč niti zakaj to čemu. in naša slovenska javnost se niti ne gane. Preotopeli smo v petletnem klanju, tako da ne razločujemo več niti glasu uklonjenega brata od glasu drugih nesrečnikov. Ne gospodarski, ne politični to zemljepisni razlogi ne vplivajo več na razsodnost deliteljev sveta. Pokažimo na legije izstradanih žrtev, ki umirajo žive zazidane v tržaških temnicah to zblčafcno Javno vest, morda se zgane še v kakšnem srcu senca človeštva. In če ne. tedaj Je upravičena najvišja sveta jeza in sveto njeno načelo: zob za zob.
P.P.
Naši novinarji pri Ma-saryku.
LDU Praga, 6. marca. Jugoslovanske žumaliste Je včeraj dopoldne ob 12. uri sprejel.predsednik češkoslovaške republike Masaryk v svoj! pisarni. Pred predsednika jih Je privedel ceremonialni mojster dr. Guth. Predsednik Masarvk Je bfl pri . svojem vstopu pozdravljen z velikim navdušeniem, z živio« ta »slava«
klici, nakar je jugoslovanski poslanik Iv. Hribar predstavil predsednikn jugoslovanske časnikarje. Nato Je povzel besedo urednik »Obnove« to »Savremenlka« Milan Marjanovič. Predsednik Masaryk Je nato odgovoril v daljšem govoru. Poslanik Ivan Hribar je nato predsedniku Masa-ryku predstavil posamezne časnikarje, nakar se Je med predsednikom ta poslanikom Hribarjem razvil razgovor o Jugoslovanskih razmerah. Predsednik Masarvk je govoril tudi z nekaterim! jugoslovamskmi časnikarji, zlasti z Marjanovičem, s katerim je znan še izza časa pred vodno ta s katerim je tudi skupno delal v Inozemstvu. V nadaJJnem razgovoru je sporočil predsednik, da Je ravnokar podpisal češkoslovaško ustavo. Predsednik Je pri tem povdarjal, da se more čehoslovaška republika ponašati, da Je prva izmed novonastalih držav izgradila svojo ustvavo. Prijetno je presenetil tud! goste, ko Jim Je sporočil, da je ravno pred njihovim prihodom sprejel brzojavko predsednika Zedinjenih držav Wil-sona. Poslanik Hribar Je pripomnil pri tem sporočHu. da sta predsednik V/ilson ta predsednik Masaryk najboljša prijatelja in varuha Jugoslovanskega naroda. Predsednik je govoril nato tudi z šefom belgraiskega presbiroja Starčevlčem, ki je predsedniku osebno sporoči čestitke bivšega petrograjskega poslanika ta sedanjega ministra za zunanje stvari dr. Miroslava Spalaikoviča. Po avdl-Jencl, ki je trajala nad pol ure, so Jugoslovanski gosti posetill gdč. dr. AHoe Masarykovc na njeno povabilo. Odč. Masarykova se Je zanimala za vprašanja socijal. skrbstva to ženskega gibanja v Jugoslaviji, pri čemer Ji je dal poslanik Hribar potrebna pojasnila. Gdč. Masarykova se je zelo mnogo ta ljubeznivo razgovar-Jato z urednico Adelo Mflčinovičevo to urednico Cihlarjevo iz Sarajeva. Gdč. Masarvkova le pozivala jugoslovanske žene k skupnemu delu na polju humanltete. socijalnega skrbstva to ženskega gibanja.
Mirovna konferenca in dnevna vprašanja.
24. p. m. le mirovna konferenca 1 zavzel« honČnoveljftVrto stnnŠče na-pram sovjetski Rusiji. Sklenila je. da se diplomatski odno*aji med Rusijo in zavezniki ne vzpostavijo vse dotlej, dokler sovjetska vlada ne uredi notranjih razmer v državi kakor to zahteva cavillzacija. Mejne to od Rusije odvisne države so zavezniki pozvali, naj ne nastopajo prot! rdeči vojsk!. Nadalje so zavezniki tem državam obljubili, da Jih bodo materi-jalno ta moralno podpirali, če bo proti n Hm nastopila boljševiš. armada Trgovske odnošaje z Rusije so ob-Ijublll zaveznik! vzpostaviti čimprej končno odločitev v ruskem vprašanju pa so prepustili Zvezi narodov. To se je zgodilo največ vsled prizadevanja Milleranda, ki Je dejal, da dvomi, da bi mogla Imeti ruska sovjetska vlada od memoranda, !d ga to izdelal mirovni posvet, kaj resničnih koristi. Milleraod Je proti sovjet. Rušili ostro nastopil. Izrazil se le: Sovjetske vlade nismo nikoli Ignorirali. toda ne moremo to niti priznati. .— Millerandov nastop torej n! značilen samo zanj. kot za naslednika Cie, menoeaujeve politike, temveč za mišljenje cele Francije. ki se z ruskimi bolfš?viki še vedno noče pomiriti.
Poleg ruskega vprašania Je konto-renca deloma rešila turški problem. Sklenila je. da ostane * vlado še nadalje v Carigradu. Smirno pa le prl-
•«WWWIWii|ii '"»»■ n m	MHBMB
rv. dejanje. Pred cerkvijo. Me-fisto muči Margareto to JI vzbuja slabo vest. Ona se onesvesti. — Vojaki se prepevale vračalo Iz vojne. Valentin gre na svoj dom s Sie-belom. Ljudstvo spremlja vojake, k! iščejo stanovanja. Zmrači se. Faust pridi« z Meflstom, ki priredi Margareti zasmehovalno podoknico to zabode .v dvoboju Valentina. Ljudje prlhite,- med njimi pregrešna sestra Margareta, k! Jo umirajoči Valentin prekolne. —
V. dejanje. Valpurglna noč. Me-flsto pričara Fausta Iz puste skalnate pokrajine v bakanal Valpurgine noči. Ko se v dalji prikaže slika Margarete, zapove Faust Meflstu, naj ga pelje k ljubici. —
Izprememba. Margareta v Jed. Omračil se H Je um. Vendar spozna došlega Fausta, svojega rešitelja. V duhu preživ! ie enkrat vso svojo ljubezeesko srečo. Faust Jo sili, naj gre z niim, a ona noče. marveč so uda božii sodbi. Faust in Mefisto izgineta. Margareta umre. Zadoni zbor aeboščanov: »Rešena lf,
sodita GrtBd. D« se pa tariOti vpliv
kolikor mogoče omeji, Je konferenca sklenila kraje, kjer ne prebivajo Turki, izločiti lz turške politične »prave. Armenija postane na ta način samostojna, Sirija pa pride, kar so si Francoz! že toliko časa želeli, pod protektorat enega izmed zaveznikov, (seveda Francozov). Angleži so naprav® posebno s tem, da so pustili turško vlado še nadalje v Carigradu, dobro šahovsko potezo, ker so na ta način pomirili muslimane v angleških kolonijah.
Tretje in najtežje vprašanje, ki ga je mirovna konferenca obdelovala doslej brez uspeha, Je Jadransko vprašanje. Jadransko vprašanje le zp konferenco pravi hic Rhodusl Ker se ob njem srečujeta dve ideji — \ o-Ma prizadetega naroda in metoda stare diplomacije. Je enostranska rešitev nemogoča. In to ni zadnji vzrok, da je naše življenjsko vprašnnie zopet od-godeno, to da se bodo nadaljna tozadevna — morda zaključna — posvetovanja vršila v Rimu, kjer se bo vprašanje skušalo rešiti na enostaven imperialističen način — z aneksijo krajev, katerih si Iatilja želi.
Protičeva izjava.
Na petkovi seji le sedanja opozicija s pomočjo republikanskega vodje Prodanoviča razkrinkala namene vlade, ki le hotela svetu dokazati da trna večino parlamenta na svoll strani Predsednik ministrstva
S.	Protič, le sam moral ugotoviti, da so bili v otvoritveni seli štirie demokrati od tajnika Jovanoviča po-grešno zapisani za navzoče, ter da vsled tega n! bilo kvoruma.
Ker ie vlada razširjala vest, da hočelo demokrati preprečiti, da bi
Stranka korupcije in stranka deta.
Katera stranka Je stranka korupcije?
Stranka korupcije Je tista stranka, ld rešuje valutno vprašanje s prizadevanjem. da prestane utihoraplja-ije tujega denarja čez državno mejo. in
mogel S. Protič podati ekspoze, se it opozicija vzdržala zahteve, da se v tej seli ugotovi kvorum. Na ta način Je prišel Protič do besede.
Najprej je polemiziral proti demokratom. nato pa le govoril o Ja« dranskem ta valutnem vprašanju. Q prvem le delal, da povzroča nam tn zaveznikom mnogo težav. Takoj v drugi sapi pa je zaveznike pobožal ta rekel, da zaupa v njihovo pravičnost, (ki smo Jo doslej že dovoli preizkusili, da bi mogli nji in Protičevim frazam verjeti. Ministrski predsednik se Je potem pečal z Albanijo in Bolgarsko ter z veseljem omenil, da ta naša država priznana tudi od rim« skega papeža.
Glede valute ie Protič deial, da ja treba uredbo preišnie vlade o Narodi ni banki predložiti začasnemu nar^ predstavništvu v naknadno odo< brenje, (!) S tem ie zaveznik JugoJ slovanskega in Narodnega kluba dovoli lasno povedal kaj namerava. Mar nlemu za koristi proletarskih slojev!
Protičev program ie napravil v vseh beograjskih političnih krogih slab utis Kako ga bodo presojali V inozemstvu — o tem menda ni po« treba govoriti.
DEŽELNA VLADA ZA SLOVENIJO
Beograjska vlada je imenovala za Slovenita šest poverjenikov in sicer so imenovani: za notranje zadeve; prof. Bogutnll Remec; za uk in bogo. čast je: dr. Karel Verstovšek; za pravosodje: poslanec Josip Fon; za so-cljalno skrb: dr. Andrej Gosar; za kmetijstvo: posestnik Jakob Jan; z« Javna dela: Inž. Dušan Sernec. Ukaz o Imenovanju še ni podpisan, ker Je regent odsoten.
tista, ki preprečuje, da se rešuje agrarno vprašanje z nožem In sekiro.
Katera stranka to stranka dela?
Stranka dela je tista stranka, ki daje ministrskemu predsedniku delo; da brcne Hanžeka ta Hrasnico m vlade, kadar je že kabinetna list« predložena. In tista, k! povzroča, da se radi agrarnega vprašanja begi ta selJaki ubijajo.
lenci dr. Toru: Masarvku. predsedniku čehoslovaške republike v Pragi. Sprejmite mole naliskreneiše če« stitke k Vašemu rolstnema dnevu. Obenem čestitam čehoslovaškemi narodu k meeovi srečni usodi, k! ta položila vodstve njegovih zadev m roke moža. čegar velika toleranca ta nalstrožle pravično postopanje z manjšinami v veliki meri prispevata k Izgraditvi Čehoslovaške v mo'md državo. VVilson.
Čehoslovaška ustava,
LDU Praga. 6. marca. Ustava, k5
Jo le predsednik Masarvk včeraj podpisal bo v soboto objavljena t uradnem listu. — Cehoslovaški tiskovni urad izlavlla. da so vse vesti nemškega časopisja o čehoslovaškl utravi popolnoma neutemeljene.
Bolgar) zaostajalo predrzni.
LDU Pariz. 5. marca. Nova bolgarska nota zahteva, da sme Bolgarija. Id bi Imela glasom mirovne pogodbe naleti armado mezdnikov. i*» vesti obvčzno rekrutacijo.
Madžarska vlada oddeoBa.
LDU Budimpešta 6 marca. Ogrski dopisni urad poroča: Uradni Usi priobčuje. da le državni upravnik Horthv s sklepom od 1. marca spie-tol demisllo vlade. Hkrati le vladi poveril začasno vodstvo poslov.
108—122. Praga 265—285. čehosku vaške krone (večli bankovci) 280— 300 (manlšl bankovci) 280—3001
SHS ki one 130-160.
-f Latinska denarna zveza. Pa
petinpetdesetietnem obstoje to latinska denarna zveza razpuščena. »Unio latina«. ustanovljena l. 1865 je spajala Prancijc. Italijo, Švico, Orško to pozneje še nekatere druge balkanska države. Te države 90 se obvezale, da bode njihov zlat ta srebren denar denar iste oblike ta iz iste vrste zmesi, ter da »e bodo zbog tega medsebojno sprejemale v vse državne blagajne. Sedaj ae Je zveza a ozirom na abnormalno skakanje cen zlata ta srebra na predlog Francije razdrla in razpustila.
-4- Teča) francoskega franka se j« v zaduiem času radi dobrega uspeha francoskega državnega Posojila zopet izboljšal
Faust,
Opera v petih dejanjih. Po Goethejevem Faustu (!. dei). spisala besedilo Barbier to Carrč, uglasbil Charles Oounod.
Kratka vsebina,
I. dejanje. Faust at hoče zastrupiti. Obupal je, ker ne more docela razumeti globin znanosti. Od ust nm odtrga smrtno kupo vesela pesem o pomladi ta cvetju, še enkrat poskusil Pokliče satana, ki mu obljubi mladost in mu pričara sliko Margarete, deklice pri Kolovratu. Faust se zar piše satanu.
II. dejanje. Veselo prazniško vrvenje ljudstva pred mestnimi vrati. Margaretmemu bratu Valentinu, k! odhaja na bolno polie obljubita prijatelja Brander in Siebel, da bosta varovala njegovo sestro. Pojavi se satan Mefisto. Veseli družbi zapoje pesem »o zlatu, ki vlada ves Svetin igra vlogo proroka. Branderju prorriurie biižnio smrt, Siebelu pa pove, da bo odslej vsaka rožica v njegovi roki zvenela. Ko Mefisto za-smehljivo nazdravi Margareti, pla-nejb Valentin, Siebel In študentje
nadenj, toda magični krog g« obvaruje pred napadi Faust prosi Mefista, naj mu pokaže deklico, k! mu !o fe nedavno pričaral. Baš prihaja Iz cerkve. Faust Ji ponudi roko in spremstvo, kar ona zarudela odkloni Množica veselo pleše.
(II. dejanje. Siebel trga cvetke na Margaretinem vrtu, ali vsaka ovene
v njegovi roki. šele kc poškropi roke z blagoslovljeno vodo, se mu posreči nabrat! šopek cvetlic. Položi ga pred Margaretina vrata. Nastopita Faust to Mefisto. Zadnji prinese Margareti dragocen nak?t. lepši od Siebelovega daru. Komal se umakneta, pride Margareta, sede h kolovratu to zapoje otožno pesem o kralju to Thule. Ko hoče v sobo, opazi pred vrati .šopek in dragocen nakit
S sosedo Marto občudujete krasen dar, Margaret« se z nakitom okinča. Faust ta Mefisto »e vrneta.
Med tem ko se Mefisto pogovarja z Marto, razkrije Faust Margareti svoje srce. Ko hoče oditi, ga Margareta v brezmejnem hrepenenju pokliče nazaj, objameta se v neizmerni sreči
Razna poročila.
UKRAJINSKI SOCIJALISTI ' ZAHTEVAJO PRIZNANJE LASTNE REPUBLIKE.
LDU Dunaj, 5. marca. Ukrajinski tiskovni urad lavlla: V Varšavi se je od 23. do 26. februar la vršila konferenca ukrajinske socijalno - demokratske stranke, k! zahteva od sod-lalno - demokratske sovjetske republike priznan!« popolne samostojnosti ukrajinske ljudske republike, odstranitev rdečih čet iz Ukraiine in odpoklic sovjetske vlade, nadalte tudi priznanje sedanje demokratske vlade kot provizorične vlade ukrajinske sovjetske republike. Konferenca le iziavila. da Ima iskreno voljo, končati volno s sovjetsko Rusijo in vzpostaviti trajen mir v Vzhodni Evropi
Regent odpotoval na odmor.
LDU Beograd. 5. marca. N|. Vlso-čanstvo regent prestolonaslednik Aleksander to odpotoval v sredo ob 10. zvečer iz Topčidera z dvornim vlakom do Kruševca. od koder se Te odpeljal z avtomobilom v Vranjačko banio. kjer ostane 15 do 20 dni na odmoru.
Wlaooove čestitk« Masarvk*.
LDU Praga. 6. marca. Predsednik Masarvk je prejel včeraj od predsednika Zedinjenih držav Wn-sona nastopno brzojavko: NJ. eksce-
Gospodarstvo.
BORZA.
LDU Curlh, 5. marca. Drvize. Berlin 6.05. Holandija 223. New York 600, London 2125, Pariz 42.75. Milan 32.60. Bruselj 44.50, Kodani 92, Stockholm 115. Kristiianila 105, Madrid 106.25. Buenos Aires 265, Praga 6.20. Zagreb 4.10. Krakov 2.40. Budimpešta 2.20, Dunal 2-35. avstrijske krone žigosane 220, avstrijske krone nežigosane 2.50.
LDU Dunal. A marca. Devize. Amsterdam 9225. Berita 277, Bukarešta 0. Curih 4125, Kristijanija 4425, Kodanj 3825, Stockholm 4800; valute. marke 274. leti 340. levi 315, švicarski frank! 4100. francoski franki 1750, lire 1375, angleški funti 870, dolarji 250. carski rublji 280: tečaji v prostem prometu. Zagreb 160—175. Budimpešta (nakazila na poštno hranilnico) 96—106. Budimpešta 10.000 kronski bankovci 97—107, 1000 kronski bankovci 98—108, Krakov
Beležke.
\
3900 do 2566 od 4. do 5. pop., na H, 2580 do 2660 od 5. do 6. pop. — Da* 18. marca: na St. 2660 do 2740 od 8, do 9. predp.. na St. 2740 do 2820 od 9. do 10. predp., na St 2820 do 2900 odi 3060 od 2. do 3. pop., na St. 3060 da 10. do 11. predp., na St. 2900 do 2980 od 11. do 12. predp., na St. 2980 da 3140 od 3. do 4. pop., na št, 3140 da 3220 od 4. do 5. pop., na Št. 3220 da
68. Stev,
.JUGOSLAVIJA* dne 6. marca 1990.
Stran 8.
Dnevne vesti.
— Pesnik Josip Stritar Sivi v Dn-
furiskem Novem mestu v velikanski bedi. Stanuje v slabem stanovanju ln le od stradanja popolnoma opešal. Fred nekaj dnevi se mu je sicer po posebnem kurirju poslalo nekaj živil, toda treba Je zdatneJŠe pomoči, k e-tero 84 letni starček-pesnlk, ki je žrtvoval vse svoje moči domovini, tudi zasluži. Upamo, da bodo naši premožnejši sloji drage volje prispevali z darili za zasluženega moža.
— Draginja. Iz krogov privatnega uredništva nam pišejo: Draginja raste neprestano, dočim se naše plače malo ali pa nič ne povišalo. Ves naš zaslužek gre izključno samo za hrano, obleko si moremo kupovati le na ta način, da si za njo potrebno svoto izrecno prlstradamo. Pri teh razmerah je popolnoma nemogoče, da bt si prihranili kaj denarja za eventu-elno bolezen ali za kakšne druge potrebne izdatke, ki jih ne vidimo naprej. Tako životarimo mi, ki zbiramo za sebe črno kamenje, za gospoda pa suho zlato. Mi moramo biti zadovoljni, če izhajamo vsaj z manjšimi dolgovi, dočim bi večina naših delodalalcev bila silno nezadovoljna, če bi poleg luksurijoznega življenja mogla mesečno dati samo kakšnih »par« stotakov oziroma tisočakov na stran. Poživljamo sedanjo vlado, da nam pomore do naših pravic, d!a ne bomo prisiljeni reči, da je vsa njena hvala zmožnosti in pravicoljubja, o čemur imame priliko vsak dan čltatl, samo na papirja. — Prizadeti.
— Umrl Je g. Just Piščanec, koncept^ asniramt in poročnik v rezervi. Pogreb se vrši v pondeljek ob 5. url popoldne iz Slomškove ulice k Božjem grobu . Naj v miru počiva!
— Včeraj popoldne je umrl gospod Rudolf Bajde, konzervatorist, sin znanega izumitelia glasb, instrumentov g. Ivana Bajdeta. Forflegel je zavratni bolezni — jetiki, ki sl k> je nakopal že več leti v tujini. Obetal je postati odličen umetnik, toda prerana smrt — nam ga je iztrgala iz srede glasbenikov. Bil je vedno vesel in odkritosrčen značaj, ljubili smo ga vsi brez razlike. Naj mu bode domača zemljica lahka. Prizadeti rodbini naše sožalje.
— Gretnlj trgovcev za politični okraj Kranj ima svoj prvi redni občni zbor v nedeljo, dne 21. marca 192P ob pot 9. nrl dopoldne v dvorani »Narodne čitalnice« v Kranju. Gg. člani se vabijo, da se istega zanesljvo udeleže.
— Kavarna se odda v Murski Soboti agilnemu Slovenca. Pojasnila daie podružnica Jugoslovanskega kreditnega zavoda v Murski Soboti. V Murski Soboti le sedež civilnega komisarla za Prekmurje, raznih civilnih in vojaških uradov ter le tam zelo mnogo slov. uredništva. Tam je tudi meščanska Šola in gimnazija, tudi par slovenskih trgovcev in obrtnikov bi našlo v Murski Soboti Icdo bodočnost.
— Razpis službe. Pri Dopisnem uradu deželno vlade za Slovenijo se odda mesto provizornega uradnik** stenografa. Pogoji: Splošna izobrazba, znanje slovenskega, srbo-hrvatskega fti nemškega jezika v govoru in pisavi, potem slovenske in nemške stenografije (vsaj 60 besed na minuto). Prednost gre onim, ki imajo splošno politično in praktično žurnallstično Izobrazbo ter poznajo še druge jezike, posebno francoščino ali italijanščino. Provizornl urednik-stenograf se nastavi začasno pogodbeno s prejemki 11., even-tuefno 10. činovnega razreda državnih uradnikov. Pismene prijave z dokazili o izobrazbi hi dosedanjem službovanju, oziroma poklicu, naj se pošljejo do dne 10. marca 1920 vodstvu Dopisnega urada.
Konjske tekme v Slovenili. Preteklo jesen prirejene tekme v Ljubljani, Ljutomeru in na Bledu so pokazale veliko zanimanje ne samo od strani konferejcev, temveč tndl od strani občinstva v splošnem. Da se ta šport, ki le velike važnosti za konjerejo, ne zanemari, se ustanovi v Ljubljani poseben klub, katerega glavna naloga bo, voditi take dirke in izdajati potrebna navodila in določila skupno z zagrebškim dirkalnim klubom. Pripravljalni odbor je že izdelal delne tozadevne načrte, ter se vrši 19. L m. ustanovni občni zbor. Po tem načrtu, katerega mora odobriti še občni zbor, , vršilo bi se poleg tekem v Ljutomeru, na Bledu itd. tndi v Ljubljani 6 do 8 dirk (jahalne in vožne). Po možnosti, ako bodo razmere dopuščale, prirecH se tud? razstava koni. Pri vseh teh prireditvah se bo zlasti oziralo na domače konjerejce. — I<.
— Koroško stvari, Strastna nemška propaganda., katero vodiio nemile! naciionalci iz Celovca v ple-
biscitnem pasu A proti naši dinastiji in sluti proti srbskemu narodu potom raznih agentov in pitancev, ki
po gostilnah delalo »Štimungo« za Avstrijo, dobiva tupatarn tudi odziv pred ljubljanskim deželnim sodiščem. Včeraj je bH zagrizen nasprotnik srbskega naroda Janez Krainer, iz Planince v bližini Vetrinja. obsojen na tri mesece strogega zapora, ker je 20. januarja t. L v gostilni pri Mo-serju vpričo jugoslovanskega orožnika hujskal proti srbskemu narodu, rekoč: »Untern KOnigsmfirdern will ieft aicht sein l«
— Črne koze so se pojavile v laškem političnem okraju.
— Tatvina na drž. železnici na Jesenicah. Ljubljansko deželno sodišče le včeraj obsodilo Franceta Pretnarja z Jesenic na 4 mesece težke ječe. ker je že 2. januarja lanskega leta v družbi treh tatinskih tovarišev vlomil v aprovizacilsko skladišče državne železnice na Jes -nicah <er odnesel 317 kg moke. 37 kg masti, cikorijo in 70 K denarja. Pretnar je bil s svojimi tovariši Kurežem, Lahom m Poznikora pobegnil iz zaporov v Kranjski gori v Celovec Sele 20. ja-nuarla letos so ga oblasti zopet izsledile.
— Snov za »Višnjevo repatico!« Pred sodni dvor ljubljanskega deželnega sodišča stopi v soboto, dne
6.	t. m. dopoldne visok, slok, gibek človek aristokratskih manir Nastop in govor sta mu samozavestna. — Imenuje se Janko Prcbler. »tehnik«. Ljubljančan, nezakonski sin očeta visokega rodu. Bil le voiak. Na Dunaju je absolviral »Schnellsiederkurs« za realko in pravi da ima reafčno maturo. Izdaja! se Je za »poročnika«. — Kot vestni kronisti, moramo zabeležiti. da j* Janka Ptchler pri zadnji lanski ofenzivi na Koroškem vršil izredne službe v prilog volskl. Bi! Je. kakor smo bili poučeni. doJKo časa v St. Rupertu pri Celovcu »Sokiaten-rat«. odkoder le pošilial važna poročila jugoslovanski armadi. — Obtožen le raznih lahkomiselnih delani. Ker niso došle priče, je bila razprava preložena. Pichler sedi že osem mesecev.
Ljubljana.
•* Češka obec v LtabHnnl proslavi 70. letnico svojega prenidenta čehosiovaške republike T. G. Mesa-ryka v torek dne 9. t m. v veliki dvorani hotela »Union«. O življenja in delu prezidenta govori g. dr. Krivic. Pri koncertnih točkah sodelujejo člani kr. opernega gledališča gdčna. Zd. Zikova, gg. J. Drvota, R. Zika. prof. Ravnik, ter popolni orkester pod vodstvom kapelnika g. A. Balatke. Začetek točno ob 20. uri. Vstopnina: sedeži v parterju 20, 15, 10 kron. na balkonu 10 K — na galeriji 8 K. Stojišča 4 K, za dijake proti legitimaciji 2 K. Predprodaja vstopnic v Dolenčevi trafiki, Prešernova ulica.	—K.
=* Plese le vlada prepovedala. Tako so vsal nedavno tavili časopisi. Čudno, da v »Narodnem domu« še sedat nf miru. Ni dovoli, da se ie dva meseca plesalo dan ln noč, pleše se dalje večer za večerom. Kam jadramo? Vprašamo, če so vsi h plesi obdavčeni z veseličnim davkom? AH ife nadzoruje policila? Stokrat pametnejše bi na bilo. da se naša mladina posveti resneišemu dehi kot da neprestano samo nori!
=? Služba božfa v slovenskem Jeziku se vrši v nedeljo ob 3. uri popoldne v tukajšnji evangeljski cerkvi na Gosposvetski cesti.
s Uljndna prošnja na finančno uprevo v Ljubljani Kadilci, pridelje-ni trafiki Debeljak ( v utici nasproti pivovarne Union v Spodnji Šiški) prosimo sL finančno upravo uljudno, da odkaže tej trafiki tudi večjo množino tabaka za pipo. Tega sedaj že tretfl teden nismo dobili. Finančni upravi bo menda dobro znano, da v Šiški ne stanujejo verižniki, ki si lahko kupujejo in plačujejo tako neznosno drage smodke, ampak da je Šiška obljudena ponajveč od deiav-ttv«, Mi delavci smo prvič že od nekdaj navajeni na pipo, drugič pa nikakor ne zmoremo visokih svot za smodke. Baje se je umrli finančni nadpaznik Poljanec že sam zavzpl za to. da bi mi dobili tudi tabak za pipo. Predno pa Je svojo obljubo izpolnil. Je žal — umrl! Ako bodete gospodič dajali dovolj tabaka za pipo na karte, odvzamete tndi možnost tihotapljenja s tem blagom. Na tak način bo ustreženo Vam ta nam. Toraj prosimo!
= »Hazardistl«. Prizadetemu v vednost. Gospod Franc Kralj, stanujoč na Bledu, ni po dosedanjih naših informacijah popolnoma identičen z »hazardistom Francetom
Kraljem, kolega identičnost nam pač dožene zadevna kazenska razprava v sobi št. 28 ljubljnskega okrajnega sodišča. Dotlej smo rezerviraniI Poročevalec.
= Razgrajači pretepači, ponočnjaki. Zaradi razgrajanja, pretepanja in ponočevanja ie bilo včerai 20 oseb policijsko kaznovanih z globo od 10 do 100 K.
= Slaba »žornada«. »Sobota J« danes, dan žornade! Jutri ie nedelja, dan gospodov!« si le mislil zidar Janez Mojškerc ter si le oskrbel okoli 27 parov podplatov. Stisnil Jih Je lepo v cementno vrečo ter nesel po Miklošičevi cesti. Imel le smolo. Oko verižniškeea urada ga je zagledalo in haidi na urad. kjer so mu napravftt »slabo žorrtado«.
-- Nepoboljšljiv verifnik. Od ljubljanske policije kot znan verižnih Izgnani Homan Valentin iz Škofje Loke. se ie v netek povrnil brez policijskega dovoljenja v Ljubljano. Prinesel ie seboj 995 srebrnih starih kron. katere te nameraval prodati nekem« gozdarskemu svetniku v o., kateri mu ie bil že dal 100 K na račun. Svetnik iih ie nameraval dalie razpečatl Homan je imet seboj tudi za 1200 K nekolkovanih in nežigosanih bankovcev. Zaplenili so mu ves denar. Zaradi nedovoljenega povratka pa se bo moral zagovarjati pred sodnijo.
— Okradena begunka. Begunki, materi treh otrok Bufolin Mariji t* bila v neki prodajalni v Šiški vzeta knjižica s IDO K demarta.
= Poročnikov usnjati kožuh. Kot civilni mehanik Dri letalski stotniji k bil Anton Pfuadtner. Dunajčan 12. pr. m. odpuščen iz službe. Ukraaci Je poveljniku, por. Josipu Kosu usnjat, pilotski kožuh. Deželno sodišče ga le obsodilo zaradi tatvine, na 1 mesec leče. Predsednik ga vpraša med razpravo: »Zakaj niste na Dunaju?« Lakonično odgovor!: »W«5t m zu schlechtes Leben isti«
= Porota — Idealno sodišče? Marija Otepič, nekdanja služkinja v tržaških lavnih hišah, le v Kranja ukradla osem kokoši in enega zatca. V Šiški so lo aretirali ravno, ko Je priredila svojim znancem v neki bivši voiaški baraki veliko gostija. Ole-pič le pozvana ored preiskovalnega sodnika. Vroče H obtožnico. Oleplč vpraša mirno: »Ali pridem pred poroto?« ... Sodnik: »Ne!« ... OlepiČ raziariena protestira: »Kal? Ne pred poroto? To ie Škandal 1 Tako sem se matrala. da sem ukradla te kokoši.!_ Ja! iaf One dve (mislita ie na Metko Kristanovo iiv Rozmanovo) ste ukradle za 60.000 K »sit«, pa ste šle danes »frat«. Še včerai so se bahale, kako so dobro živele za ta denar. Jaz nimam od tega nič. pa bom I« obsojena! Za teh oar kokoši! Prihodnjič ukradem toliko, da pridem Dred poroto. Vzamem »kaso« za 80.000 K, imam potem vsal mir za celo življenje. Ogorčena Je zapustila sobo preiskovalnega sodnika.
= Kaznilniškt tlo. — »Pošten« hlapec. »Slamo in voziček sem res Sitarjevim na Stožicab ukradel. Drugih stvari pa ne. Kako? Sem bil 62 km od njih oddaljen.« pravi sodnikom že 13-krat zaradi tatvine pred-kaznovani Janez Zale — Zajčev, iz Vel. Lašč. »KI kako. na kak način sem iaz druge stvari kradel?« Prt Sitarjevih na Stožicah Je služil Deklam le nosil vino in druge priboljške. — Zajčevi starši so bili pošteni, premožni m so imeli gostilno v Vel Laščah. — Obsojen ie bi! na dve leti in pol težke ieče. — »Sprejmete kazen?« — Obsojeni ogorčeno: »Jo bom! Se nimam kam pritožiti! Ce bi bil verižnik. la. potem bi dobro šlo«_ Odhaja.
s= Tatinska služktaia. »Jaz nlsera vzela, žiher oslepim!« razburjeno zatrjuje zgovorna Ižanka Marija J„ ko Ji sodnik proglasi sodbo 6 mesecev Ječe, ker le vzela gospodinji restavracije »Zlatorog« euo obleko in brlsalko.
Maribor.
Olepševalno društvo ra mesto Maribor išče paznika za mestni vrt. Mesečna plača 100 K. Prednost rma-fo energični invalidi ta penzijonistL Prošnje je vložiti do 15. t m. na društvenega predsednika.
Zaplenjeni tisočaki. V Mariboru so zaplenili nedavno pri izmenjavi dvema avstrijskima Židoma za 200.000 K bankovcev s ponarejenimi kolki. Moža sta mislila, da bosta na-redila lep »gešeft«. na sta se opekla. Vedeli bi res radi. kako sta tihotapca mogla priti preko meje.
Odkrit* tihotapstvo v Mariboru. V Mariboru je že skoraj teden dni zelo primanjkovalo mesa. Dognalo se je, da so povzročili pomanjkanje mesa tihotapci. Od mariborskih mesarjev sta pokupila trgovca Milivoj Kospič in Raja Popovič 28 za Mari-
bor drfoč*n!fi volov pitanca«, fcrter*
so mariborski mesarji pobffi In Jih
spravili v HimmJerjevo hladilnico. Kospič J* poskušal 3. L m. pobit« vole nvagonirati. d« Jih s Izvoznicami Raje Popovič* Izvozi v Švico. Policita Je njegovo namero preprečila in meso zaplenila. Kospič le imel ob aretaciji 200.000 K domače in inozemske valute: med njimi Je bilo tudi osem 100-kronskih Jugoslovanskih bankovcev, ki so imeli ponarejene kolke in žige: »Blagaina banka za trgovina, obrt in mabor. dioni-čarsko društvo« in »Spodnještajerska lludska posojilnica v Mariboru«, katerih zavodov niti ni. V kolkih je orel svitleiši in se glasi napis: »Kraljestvo Srba, Hrvata, Slovenace«.
L« ne prezaupliivega prijateljstva! Znak naše slovenske mehko* srčnosti ie. da kmalu pozabimo tudi na nalvečte krivice, ki se tram dogodilo. Tako že tudi nekateri celjski Slovenci gojijo vse preveč intimne stike * našimi narodnimi odpadniki, ki so nekdal klicali ogenj in žveplo na nas »Izdajalce«. Bodimo sicer pravični. toda trdi. Ne razumem, kako le mogoče, da tako lahko pozabljamo na nekdanje temne čase vislic ta po-biinnl naših ljudi. Čuvajmo se onfh, ki bi v nasprotnem slučaju ne poznali nikake milosti!
Dijaški kuhinji v Celiti so darovali mesto venca umrli gdč. Emicl Lilekovi dijaki drž. realne gimnazije v Cellu 203 K.
PooUial lo te v Avstrijo neki Stefan Cvahte. proti kateremu bi se morata vršiti pri tukajšnjem sodišču porotna obravnava radi uboja. Ta razprava bi se morala vršiti že leta 1914. pa te bil takrat obtoženec vpoklican v vojake. Sedal se Je mož vrnil 1* ujetništva m Jo tak«# zopet ©dkurfl, ko Je zavohal, kakšni »črni« naklepi se snujejo proti njemu.____________
NSS.
Krajevna organizacija NSS v Mariboru. Danes v nedeljo ob Id dopol-se vrši javen shod v Križevem dvorcu v Studencih. Poročajo tovariši Juvan, Jarh in Pirc, Dnevni red Je zelo važen.
Shod v Golem pri Igu se vrši danes v nedeljo popoldne.
Aprovizacija*
Prodaja cenejše moke a* člane mestne aprovizacije. Na rumene izkaznice za cenejšo prehrano dobe stranke, ki so oddale svoje kupone na magistratu, cenejšo moko v vojni prodajalni Gosposka ulic*. Vsaka oseba dobi začasno tri kg bete moke za pecivo št. 0. Kilogram moke stane K 5.50. Kdor dobi moke več kakor za dve osebi, - nat prinese vrečo a seboj. Vreče se zaračunijo. Moka se razdeljuje na tiste številke, ki so črno natisnjene ali napisane spodaj pod podpisom stranke, oziroma komisarja. Moka se deli pa stedečem redu: Dne 8. marca: na št 1656 do 1700 od 8t do Sl predp.. na št 1700 do 1750 od 9. do 10. predp., na Št, 17-50 do 1800 od 10. do 11. predp., na št. 1800 do 1850 od 11. do 12. predp., na št. 1850 do 1900 od 2. do 3. pop., na št. 1900 do 1950 od 3. do 4. pop., na št 1950 do 2000 do 4. do 5. pop.« na št. 2000 do 2050 od 5. d* 6. pop. — Dne 9. marca: na št. 2050 do 2100 od 8. do 9. predp., na št. 2100 do 2180 od 9. do 10. predp- na št 2180 do 2260 od 10. do 11- predp.. na št 2260 do 2340 od 11. do 12. predp., na št 2340 do 2420 od 2. do 3. oop, na St 2420 do 2500 od 3. do 4. pop« na št.
2900 do
2580
do 10. predp., n* št 3060 od 2. do 3.
10. do 11. predp., na
od 11. do 12. predp., na 3140 od 3. do 4. pop., na 3220 od 4. do 5. pop., na 3300 od 5. do 6. pop.
Književnost in umetnost
Narodna galerija. Pred letom Js bilo ustanovljeno društvo: Narodu* Galerija z namenom, v obsegu galerije zbirati dela slovenske upodabljajoče umetnosti stare ta nove dobe, Društvu Je dospelo že prvo leto f! bistvu doseči svoj namen in ustanoviti galerijo; ne sicer v lastni reprezentativni palači, kakor jih vidiš v kulturnih centrih vseh narodov, ampak vseeno galerijo, ki v danih razmerah odgovarja zahtevam in težnjam slovenske upodabljajoče umetnosti. Društvo je delovalo z vnemo, na glavnih in izpeljivih točkah svojega programa; dobilo Je v varstva od ljubljanskega magistrata mestna zbirko umetnin, od zasebnih lastnikov večje število slik starejše šol* deloma v last, deloma v varstvo itt nakupilo iz prispevkov, to je iz ustanovnin ta članarine 28 del z* okroglo 50.000 K. Ko Je odbor dobil tudi lokal za instalacijo umetnin, j* bil v glavnem temeljni kamen bodoči Narodni galeriji položeni Radi pre-pičlih prostorov se J® odbor odločti svojo provizorično galerijo urediti tako, da se bodo umetnine letno aH polletno izmenjavale. Ker Je slovenska moderna v najožjem stiku z narodom in vsebuje kvalitativno najboljša dela. J* današnja ureditev posvečena slovenski moderni umetnosti in instalirana zbirka jasno podaj*, izraz stremljenja slovenske moderne umetnosti. Da se zanese zanimanje za započ*to delo društva v ka* najširše kroge, se 3e odločil odbotr odpreti Galerijo javnosti ln Imajo t* vrstice namen, povabiti Javnost n* poset Galerije v tr -4,3 "L marca od 16 12 ure. Galerijski prostori so * Kresiji, vhod za vodo, v il. nadstropju. Vstopnine ni, vabi pa društvi* vsakega, da pristopi kot član z letnim prtsoevVoi-v tridesetih kron. —•
Proslava 76, obletnice T. G. Masajka se vrši dne 9. t. m. v veliki dvorani hotela »Union«. Na sporedu )» slavnostni govor g. Dr. R. Kri« vica, ter izvajanje slovečih skladi češke glasbene literature: Smetano-v* simfonične skladbe za veliki or* kester »Vyiefarad«. Iz cikla »Moj* domovina« pesem »I* čeških logoM ta gajev«, Dvofakovi »Slovanski Mesi«, češko moderno glasbo zastopa Vitezsiav Novžik s svojimi »Melanholičnimi pesmimi«. V Izbrane:# sporedu so dela dragih skladat** Hev. Sodelovali bodo: gdč, Zikov% geta. Josip Drvota, R. Zika, profesog Ravnik m popolen gledališki orkester pod vodstvom kapelnika g. A* Balatke.
Izdajatelj ta odgovorni urednik« Anton Pesek.
Tisk »Učit. tiskarne« v Ljubljani.
Zahtevajte Jugoslavijo' v vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah ! 1
Potrttaa srcem naznanjamo prežalostno vest, d* te naš blagi, tako ljubljeni sin ta brat
Just Piščanec
koncepta! aspirant In poročnik v rezerv!
danes ob 7. uri zvečer, previden s svetimi zakramenti, nenadoma v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega se vrši v ponedeljek ob 5. url popoldne iz hiše žalosti v Slomškovi ulici 16 b* pokopališč« pri
Božjem grobu.
Ljubljana, 6. marca 1920,
Just Piščanee carinski glavni reviza* ata,
Ljudmila in Eldamnria
sestri.
Ana Piščanec matL
Ulil (Mil) Zobni ateliie
Kupujem staro zlato In srebro
:: po najviSjib dnevnih cnnah, ::
UIJIIJ mit SeMiritia ital
Velika Izbira zlatnine, or, srebrnine in briljantov. Popravila izvršujem v lantni delavnici točno in Rolldno.
P. Vrankar, Gledališka ulica št. 7
Izdeluje najfinejša dela v zlatu, porcelanu in kavčuku.
Umetna zobovja brez piošč. 315
Nalnovejil gg f $ «§ S §? f PaPlP,
umetniške razglednic« velikonočne
in druge priporoča	310
= = M. Tiiar, Ljubljana. =====
deske in trame
iz mehkega in trdega losa kupi po najvišji ceni vsako množino družba Jupu" t Ljubljani, Krekov trg 10.
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem naznanjamo pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni sin, brat, svak in stric, gospod
Rudniško ravnateljstvo, RAJHENBURG
sprejme
mojstra za izdelovanje opeke
Rudolf Bajde
(afat)
za vse svrhe
prlparota
Odon Koutny
Ljubljana.
konzervatorist
včeraj popoldne ob */« 2. uro mirno v Gospodu preminul.
Pogreb dragega pokojnika se vrši v ponedeljek ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Spodnja Šiška, Gasilska cesta št. 156, na pokopališče k Sv. Križu.
Sp. Šiška, dne 6. marca 1920.
t
Marija Bajde	Ivan Bajde
mati.	oče.
Ludovik, Josip	Ludmila.	Helena
brata.	sestre.
Vsi sorodniki.
Kupi se za čeh o sl o vp š ko
vsako množino vagonov
Izdelovptelj usnjatih
dokolenic (gamaš) Ljubljana Zg. SlSba it 41
kakor tudi volovskih in krmjih rogov po najboljši ceni \ kuni. Iienznvljo se dobi ent.no za možke n ženske, stek o za šipe, porcelan In drobnarije. — Ponudbe z vzorci In navedbo množine na zastopstvo Fli.tN HHEPKK, Maribor. TntlfubachoiM ulicii 11.	313
kupi vsako množino 2; in plača najv. ceno T
rezan, tesan, okrogel, drva in oglje kupuje in prodaja
Me lesnih leMakei menke taline
Maribor, Tegeithofova cesta 45.
Gostilna
se proda
z gozdom in lepim vrtom v industrijskem kraju olizn Borovelj na Koroškem. Cena 10.000 dinarjev. Naslov v upravnlštvu lista.	807
Samo na debato!
Iščemo URADNIKA
kot predstojnika delavskega urada, ki je vešč v računanju in kalkulaciji delavskih mezd in ima izkušnje v tej stroki. — Daljo
sprejmemo skladiščnika
Dospelo Je:
Lissavrvica, mohairščeika, lamalustre, krslue garniture, vezala za črevlje, la. sukanec, kvae-kadec, bombaž za nogavice in za vezanje, stenj, obrisače, žepni robci, robci za glavo, ovratnice, koppertrakovi, krcnensvila, čipke in vezenja vseh vrst, moške in Ženske nogavice, dreta 'n sploh -- vse vrste druge drobnine in galanterije. --
V zalogi vsi kranjski Izdelki, kakor: -- glavniki, vsakovrstne kartače, biči itd. —
po nizki ceni, naj jih naroči pri Centrali drv“ Ahaci eva ceata 10. tramvajska posta a; Sv. Petra cerkev.
Postrežba točna in kulantna.
za sedlarsko obrt, v -mestu uli trgu na prometnem kraju na Slovenskem. Sprejme tudi delo v graščini, pri večjem podjetju, gre tudi za kompanjona, Ponudbe pod „8< dlar‘ na upravo lista.
Ustanovljena leta 1831.	OBČNA	ZAVAROVALNICA	D	Ustanovljena	leta	1831. j
-------------------- ®	(AssicurazEoni	Generali	v	Trstu).	HW	  ~
Generalni zastop za Slovenijo v Ljubljani, Marijin trg—Sv. Petra cesta Stev. 2, v lastnem domu.
Zavaruje zoper požar na poslopjih, pohištva in blagu, tatinski vlom žkoefe	prevažanja,	poSkccsbo zrcal in zvonov. Na življenje in za doto
===== v vseh mogočih sestavah. Dražba je izplačala za škode nad poldrugo milijardo kron. Premoženje družbe znaša preko 550 milijonov kron. =====
Jugoslovanski kreditni zavod v
Marijin trs 8 Wolfova ulica 1 — Podružnica v Murski
obrestuje hranilne vloge
in vloge na tekoči račun	.
Ustanovljena septembra 1919.	Jlfi
Prometa v prvih treh mesecih nad afilP^^r	w
10,000.000 kron.
Ljubljani
Soboti
čislih brez odbitka rentnega davka.
Neposredno pod
državnim nadzorstvom
Stran 4.	»JUGOSLAVIJA*	dne	7. marca 1920.
‘	“-----------------------------------------------------------— .  -	i.	i	,i	  -__________________________________________________________59.	štev.