Izdelava perspektivnega plana v kruševskem okraju V okraju Krusevac že dalj e&sa izdelu-jejo plan persp&ktivmega razvoja gospo-darstva. Prve redaikcije plana za posa-mezne veje so že končane, v d.-ugih. pa ;ih končujejo. VzporecLno pripravljajo indi izdelavo plana za prihodnje leto. Zanimivo je, da se bodo pri izdelavi planov razen zaposlitve strokovnjakov poslužili tudi ra^govorov s proizvajalci. Tako bodo kmetovalcem pojasnjSne osnovne smernice in načela, ki so obde-lana v planili o perspektivnem razvoju. Pri izdelavi plana o perspektivnem razvoju indaslrije iinajo prednost tiste veje, za katere imajo v okraju surovine, a to so kemična, živilska in kovinska in-dostrija. Koimsija za izdelavo plana je zahtevala od Zveze trgovinskih zbornic popis predmctov, ki jih izvažamo ali uva-žamo, tako da se bodo omenjene veje usmerile k tistim predmetom, ki jih kako najceneje in hajlažje proizvajajo. Delo po komisijah lzdelava perspektivuega plaua je oiga-nizirana po komisijah in podkomiaijah, Okrajno komisijo, ki naj združuje delo vseh komisij po občinaJi iu gospodarskib vejak, sestavljajo strokovnjaki vseh Btrok, zastopniki- gospodarakih organiza-nizacij, odborniiki ljudskega odbora in polttični delavci. Razen tega so organizi-lali komisije po občinah in gospodarskih TCJah (v eaaki sestavi), mecl teni ko so i' po proizvodnih vejah podkomisije (v kmetijstvu na prhner :za poljedelstvo, sadjarstvo, vinogradništvo, živinorejo in Tarstvo rastlin). Komisije in podkomisije so dobile na- Ikge. ki jih nvorajo opraviti. Zavod za go-modarsko planiranje okraja je izdala ana-Imo stanja gospodarstva po vejah: veli-kost in sposobnost zmogljivostt, stanje zgradb, bruto proizvod, nacionalni doho-dek, število aictivnega prebivalstva, za-posleao osebje, kadri M. Analize so bile opravljene po gospodarskih vejah in ve-jah proizvodnje in so služile komisijain I in podkomisijam kot osnova za izdelavo osnutka planov in elaboratov. Največ dela bo v kinetijstvu, kjer so že končana nckatera dela, ali pa jib. iz-ij debijejo. Prav sedaj izdelujejo kmetij-ske osnove, pedološka karta je izdelapa za polorico okraja, končujejo popis in razmejitev kmetijskih in gozdnih povr-] Šin, v toku je izdelava programa za pro-avodnjo eteričnih, zdrerilmh in drugih tastlin, v kratkem bo končana izdelava osnove zu pos-peševanje sadjarstva, ki jo je izdelal sadjarski institut v Car-ku. Ra-zen tega so izredli tudi nekatere investi-t-ije. Izdelan je na primer program za melioriranfe 12.000 ha površin. ki je del-no že realiziran: iz.kopali so glavne pre-kope, razvodno omrežje pa na 2.500 ha. " av tako je zagotorl ien tudi kletni nro-¦-¦. V Kruševcu. Alcksanfene za proizvodnjo vina. \ajvaž;iejše delo. ki ga imaio komisije ;n(Hi-omisije. ie .da na *enie1ju ugotov-:iili cnov izclelafo petletne plane po nh. Prve redakcije so že pri kraju. ičani pa so elabprati za vinogradništvo mlinsko industrijo. Možnogti za iiadaljiijt poyečaaje po-vršiu iu dohodkov v vinogradništvu »o velike, kar je tudi določeuo v elaboratu za perspektivni plau. Miienja pa sw. da je osnutek plana v tem pojflcdu pomaJijk-liiv, lo pa so hkrati tudi prve pripombe. Poudarjajo uainref. da v eluboraiu niso določene dovolj veliie površine zu uove nasade v družbenem sektorju vključujoč v ta s«ktor tudi zadruge. Na zadružnih površinah predlagaj« na primer H5 liu novih nasadov, uredili pa bi iih lahko tudi 1000 h«i. Pripominjajo nadalje, da na zadružnem sektorju niso dovolj konkreti-ziraiu objekti saditve, v osnutku inauj-kajo tudi sumarue bilance investicij ter ni podan planirani učinek inresticij v vinograduistvo. Ne pove se nič o tern, ali je dovolj niatičnjaiov iu podlag viusike trte. Ni dovolj precizirajia niti uioinost za zasajevftnje plantažnlh viuogradov, a v treh ob&nah niso določeai skladi, iz katerih se bo kreditiral predlagani napre-dek vinogradništva. Osem namesto 700 mlinov Končau je tudi elaboirat plana o raz-voju mlinske Industrije. Na področju okraja je sedaj 678 vodnih mlinov in 54 mlinov na kainne, v osnutku pa predla-gajo, da bi namesto njih zgrudil« 8 veli-kih industrijskih mlinov s potrebnimi po-možuiini prostori. Večina sedanjih uilinov je že iztrošeua, so iieekonomičiii iu s te-žavo zadovoljujejo potreb*, kar je eden izined osnovnih vzrokov za njih<^vo za-menjavo. Drugi vzroki so: inajheai uči-aek, izgubljanje časa, v času deževnih let so ti mlini vzrok povečanega delo-vanja erozije, kakovost moke je »laba, izgube pa velike. ' Po ipodatkih, ki jih naraja elaborat, je inaial povprečui pridelek pšenice aa pod-ročju okraja