Izdelava perspektivnega plana v kruševskem okraju
V okraju Krusevac že dalj e&sa izdelu-jejo plan persp&ktivmega razvoja gospo-darstva. Prve redaikcije plana za posa-mezne veje so že končane, v d.-ugih. pa ;ih končujejo. VzporecLno pripravljajo indi izdelavo plana za prihodnje leto.
Zanimivo je, da se bodo pri izdelavi planov razen zaposlitve strokovnjakov poslužili tudi ra^govorov s proizvajalci. Tako bodo kmetovalcem pojasnjSne osnovne smernice in načela, ki so obde-lana v planili   o perspektivnem   razvoju.
Pri izdelavi plana o perspektivnem razvoju indaslrije iinajo prednost tiste veje, za katere imajo v okraju surovine, a to so kemična, živilska in kovinska in-dostrija. Koimsija za izdelavo plana je zahtevala od Zveze trgovinskih zbornic popis predmctov, ki jih izvažamo ali uva-žamo, tako da se bodo omenjene veje usmerile k tistim predmetom, ki jih kako najceneje in hajlažje  proizvajajo.
Delo po komisijah
lzdelava perspektivuega plaua je oiga-nizirana po komisijah in podkomiaijah, Okrajno komisijo, ki naj združuje delo vseh komisij po občinaJi iu gospodarskib vejak, sestavljajo strokovnjaki vseh Btrok, zastopniki- gospodarakih organiza-nizacij, odborniiki ljudskega odbora in polttični delavci. Razen tega so organizi-lali komisije po občinah in gospodarskih TCJah (v eaaki sestavi), mecl teni ko so i' po proizvodnih vejah podkomisije (v kmetijstvu na prhner :za poljedelstvo, sadjarstvo, vinogradništvo, živinorejo in Tarstvo  rastlin).
Komisije in  podkomisije  so  dobile  na-
Ikge. ki jih nvorajo opraviti. Zavod za go-modarsko planiranje okraja je izdala ana-Imo stanja gospodarstva po vejah: veli-kost in sposobnost zmogljivostt, stanje zgradb, bruto proizvod, nacionalni doho-dek, število aictivnega prebivalstva, za-posleao osebje, kadri M. Analize so bile opravljene po gospodarskih vejah in ve-jah proizvodnje in so služile komisijain I in podkomisijam kot osnova za izdelavo osnutka planov in elaboratov.
Največ dela bo v kinetijstvu, kjer so že končana nckatera dela, ali pa jib. iz-ij debijejo. Prav sedaj izdelujejo kmetij-ske osnove, pedološka karta je izdelapa za polorico okraja, končujejo popis in razmejitev kmetijskih in gozdnih povr-] Šin, v toku je izdelava programa za pro-avodnjo eteričnih, zdrerilmh in drugih tastlin, v kratkem bo končana izdelava osnove zu pos-peševanje sadjarstva, ki jo je izdelal sadjarski institut v Car-ku. Ra-zen tega so izredli tudi nekatere investi-t-ije. Izdelan je na primer program za melioriranfe 12.000 ha površin. ki je del-no že realiziran: iz.kopali so glavne pre-kope, razvodno omrežje pa na 2.500 ha. " av tako je zagotorl ien tudi kletni nro-¦-¦. V Kruševcu. Alcksan<ir<ivcu in Var-
¦ inn 90 zgradili  kleti. ki imajo skupno /?liivost  1000 ton. V leh kleteh. ki  so
'•emljeTie  s  sodnbnimi  napravami.  lah-
¦  predelaro vse količinp prozdja, ki  so 1 ->fene za proizvodnjo vina. \ajvaž;iejše delo. ki ga imaio komisije
;n(Hi-omisije. ie .da na *enie1ju ugotov-:iili cnov izclelafo petletne plane po nh. Prve redakcije so že pri kraju. ičani pa so elabprati za vinogradništvo mlinsko industrijo.
Možnogti za iiadaljiijt poyečaaje po-vršiu iu dohodkov v vinogradništvu »o velike, kar je tudi določeuo v elaboratu za perspektivni plau. Miienja pa sw. da je osnutek plana v tem pojflcdu pomaJijk-liiv, lo pa so hkrati tudi prve pripombe. Poudarjajo uainref. da v eluboraiu niso določene dovolj veliie površine zu uove nasade v družbenem sektorju vključujoč v ta s«ktor tudi zadruge. Na zadružnih površinah predlagaj« na primer H5 liu novih nasadov, uredili pa bi iih lahko tudi 1000 h«i. Pripominjajo nadalje, da na zadružnem sektorju niso dovolj konkreti-ziraiu objekti saditve, v osnutku inauj-kajo tudi sumarue bilance investicij ter ni podan planirani učinek inresticij v vinograduistvo. Ne pove se nič o tern, ali je dovolj niatičnjaiov iu podlag viusike trte. Ni dovolj precizirajia niti uioinost za zasajevftnje plantažnlh viuogradov, a v treh ob&nah niso določeai skladi, iz katerih se bo kreditiral predlagani napre-dek   vinogradništva.
Osem namesto 700 mlinov
Končau je tudi elaboirat plana o raz-voju mlinske Industrije. Na področju okraja je sedaj 678 vodnih mlinov in 54 mlinov na kainne, v osnutku pa predla-gajo, da bi namesto njih zgrudil« 8 veli-kih industrijskih mlinov s potrebnimi po-možuiini prostori. Večina sedanjih uilinov je že iztrošeua, so iieekonomičiii iu s te-žavo zadovoljujejo potreb*, kar je eden izined osnovnih vzrokov za njih<^vo za-menjavo. Drugi vzroki so: inajheai uči-aek, izgubljanje časa, v času deževnih let so ti mlini vzrok povečanega delo-vanja erozije, kakovost moke je »laba, izgube pa velike.
' Po ipodatkih, ki jih naraja elaborat, je inaial povprečui pridelek pšenice aa pod-ročju okraja <xl 1. 1951 do 1955 27.800 ton. Minimalne izgube (6amo zaradi razmeta) znaiajo r sedanjih vodnih ralinih in mli-nih iia kainiue v normalno rodovitnem letu 3.940 ton nioke. Ta količino moke zadostuje za prelirano 13.133 prebavalcev, če raiunamo 300 grauiov kruha ua prebi-valca nu dan. a to pouieni 5 odntotkov skupnega prebivalstva v okraju po po» pisu iz 1. 1953. Dinarska vr«l.nost teh iz« gub znaša 306,960.000 din ali 1.390 din na prebivalca. in leto. Sanio ta sredstva pa zadostujejo za poravna«jc stroškov ob-nove in zgradiive zmogljivosti mlinske industrije.
Ka.kor smo povedali. predlagajo, da bi zgradili 8 industrijskih mlinov tako, da bi izkoristili tudi sedanje zmogljivosti, ki jili je mogoče rekonstruirati in ki imajo dobro lokacijo. Pri določitvi loka-cije novili zmojrljivosti so računali s teiu, da bi mogli vsi proizvajalci na ozemlju okraja predelati svoje pVoizvixle v «o-dobniti nilinih, io je, da rulini ne bodo oddaljeni vec kakor 10 do 15 km od po-trošnikov, ki se poslužujejo njihovih uslug. tako da bo lahko potroinik r enem dneVU priSel, opravil niletje in se vrnil doinov.
O duslej opravljenem delu sv razprav-Ijali tudi nu rozširjeneui pleuumu okraj-nega. odbora Zveze komunistov, ki je bil te dui. Ma pleiiuuiu so organizirali ekipe strokovnjakov raznili strok, pulitičnih de-lavcev, zastopnikov ljudskega odlnira in raznih služb, ki bodo šle v oibčiue. kjer bodo ostale. dokler ne bodo obdelale še druge, doslej neo)xielane prvine za per-spektivni plau in plan za 1. 1958. Ekipe bodo na terenu delale tudi s stmkovnjaki \t obLin in z.astopniki občinskili odborov, voditelji zadrug in politifnth organizacij. Vzporedno s gtrokovniiu deluin pusla bo-do ekipe vzdrževale tesne stike s proiz-vajalci. lo pa prav pomeni., da je pred njimi najvažnejše delo pri izdelavi per-»pektimega plana. "                        B. Š.