Javorje pri Črn'. Diie 20. janaarja se je vrSila na naši šoli božičnica, pri kateri je bilo obdarovanih 22 ubožnih otrok s čevlji in oble ko. Zahvaljajemo se tem potom banovini, Kolu jug. sester in Podmlaku RK v Črni za priepevke, posebno pa š. u. Kuharju in njegovi eoprogi za ves trud. Ker je tu vslad visoke lege (1156 m) in velike oddaljenosti od prometa prebivalstvo ubožno ter v&led krize po ve.ini ne zmore strošlfov za primerno obleko otrob, je bila ta pomoč tem bolj dobrodošla. Bog pl.v čaj vsem dobrotnikom! Št. Ilj v Slov. ooricah. V nedeljo dne 20. jan. je preminul tukajšnji trgovec e sadjem g. Jožef Lil.ik. Pred letom se je za vedno poslovil od nas njegov najmaljši brat Ferdinand, abeolvent kmetijske šole, ki mu je nesrečna jetika utrgala nit življenja in ga šele 17 let staregi. preselila v boljšo domovino. FTtro za tem je na isti bolezni začel hirati starejši brat Jožef, katerega pogr.b je bil pretekli torek izpred hiše žalosti na domače pokopališče. 2alosten je bil prizor, ko je uboga mati, strta od bolesti in tuge, naslanjajoč se na tretjega s'na Franclna, ki tudi boleha, spremljala svojega Jo?-eta na zadnji poti. Pogreba ee je udeležila veldka množica l.ju(_stva od blizu i.n daleč. Kot Boastanovitelja tnkajšnjih gasilcev ga je spremila tudi gasilska četa. Pogreb je vodil doma6i gospod župnk E. Vračko ob asistenci ka- plana g. Ravšlna. Cerkveni moški zbor mir je pod vodstvom g. Rakuša zapel na domu, ka-. kor tudi na pokopališču ganljive žalostinke. Dragi Joško, počivaj v miru! Bfarija Snežna. Prosvetno društvo pri Mariji Snežni ponovi na Svečnico dne 2. februarja Vombergarjevo dramo »Vrnitev«. K obilni udeležbi vabi odbor. Vurberg. Na novega leta dan se je vršilo dobro obiskano zborovanje Katoliškega prosvetnega društva, ki ga je posetil novi prošt iz Ptuja g. Ivan Greif ter tako močno dvignil naš ponos. G. profesor Cankar iz Ptuja nam je lepo in poljudno opredelil izobrazbo kmečke mladin,e. Nato se je še govorilo o važnosti katoliškega tiska in o agitaciji zanj. — Na Kraljevo pa smo se zopet postavili na odra Igrali smo igro »Mlinar in njegova hči« po splošni sodbi občinstva nad vse kiasno in dovršeno, kot le malokedaj. Igro je vodil naš novi organist. Pa hvalabogu tudi v gmotnem oziru smo tokrat dosegli plačilo truda, saj je bila dvorana polna. Za predpast pa je v pripravi »Davek na sanice«, da bodo enkrat prišli tudi vsi oni na ra.un, ki se radi smejcjo. — Pripomniti še moramo, da je neki dober fant pridobil sedem novih naročnikov »Slov. COtrodarja« in dragi 30 novih naročnikov »Našega doma«. Kdo more reči, da ni nič po žrtvovalnosti v naših fantih! — Ako bodcmo meli v tem predpustu kaj vrednih porok, že bomo poročali. Doslej še ni nie, povsod je zima. Upamo, da se bodo bolj proti konca pusta ogrela od ljubezni srca \Tiela za sv. zakonski stan! Sv. Rnpert v Slov. goricah. Staro leto jeodšlo v zaton. Ob koncu starega leta ee navadno delajo računi. V leta 1934 je naraslo prebivalstvo naše fare za 97 rojenih, umrlo jih je 61, med temi 4 v bolnJci, poročilo se je 27 parov. Bog jih blagoslovi! — Dne 1. noveimbra so srečno prišli od vojakov naši fantje in to so: Čuček Alojzij iz Sele, ki je služil pri 20. polku v Zaječara; Rola Adolf, Voličina; Zorko Lovrenc, Spodnja Voličina; Belšak Anton, Podvinca; Pulko Josko, Starše; Milan Prešeren, Pobrže; Črgul Anton. Maribor; Jarc Franc, Hoče. — Tudi pri nas s_ zbirajo člani za bratovščino jerazalemskega osla. Seveda za člane se sprejemajo posebni »bogaboječneži«, ki se Boga tako bojijo, da ob nedeljato. in prazniiih med službo božjo in pridigo ostanejo zunaj cerkve in se pogovarjajo. Sv. Rupert v SIov. goricah. Po daljši bolezni previden s tolažili sv. vere. je dne 14. januarja za vedno zatisa:l svoje oči pri svoji hčerki po ročeni Ploj v Mariboru, Kocenova alica 10, v i. letu svoje starosti g. Martin Malek, bivši posestaik v Gočovskem vrhu pri Sv. Rupertu. Rajni je bil pokrivač, po svoji obrti daleč naokoli znan. Pogreb blagopokojnega se je vršil dne 16. januarja na frančiškansko pokopališče na Pobrežju pri Maribora. Na zadnji poti ga j. spremljala Haterjeva godba, ki mu je zaigrala žalostinke. Sveti mu večna luŁ! Vsem sorodnikom naše sožalje! Ljutomer. Predpust je čas, ko mnogi mialijo na ženitev in gostijo. Mnogieamo mislijo, nekateri si pa to etvar v resnici privoščijo. V današnji krizi pravzaprav to ni šala. Zato imamo dosedaj samo šele 9 parovoklicev. Pa pravijo, da se jih v dolgem predpustu malo poroči, ker nekateri predolgo zbirajo, nazadnje pa nič ne zberejo. Polaničev Joško iz Babinec je izbral, gotovb prav dobro, namrefi Tvojnerjevo Anico na Cvena, pridno Marijino družbenko in igralko na katoli&kem odru. Tadi Paničev Vanek iz Stročje vasi je izbral, gotovo tudi prav dobro, namreč Husjakovo Toniko s Slamnjaka. Vaneka pozna cela Ijutomerska fara, že veiste zakaj. Štiri beta je bil piednik naše fantovske Marijanske kongregacije. Joška in Aaici, Vaaeka in Toniki žel> mo vsi prijatelji obilo božj°ga bla.goslova v živIjeniu! — Tudi sosedov JurCek ima že leta. morda že tudi izbrano, pa pravi, da bo rajši čakal boljšib. časov. Ni denarja, pa vina smo lani premalo pridelali. Jurček je tega mnenja, da se naj letoe poročijo vsi oni, ki že več let kar tako skupaj živijo. Jurček pravi, da imamo tudi take v naši fari. Ti se pa lahko poročijo. Se že dobro poznajo, ne rabijo veinca za nevesto, nobene pogodbe in nobene gostiije in najbolj so gotovi,_da se bodo srečno poročili, ker se že sedaj dobro razumejo. Tudi meni se zdi, da ima Jurček prav. — Ako se vse ženi, cakaj se pa Matiček ne bi in njegova Nežka. Tudd ta dva sta se zmenila. Dobila pa sta do.voljenje, da se bosta lahko dvakrat poročila, namreč na Svečnico popoldne ob pol štirih in na nedeiljo dne 3. februarja, tudi popoldne ob pol štirih, pa ne v cerkvi, ampak v Katoliškem domu na odru. Prva poroka bo na Svečnioo popoldne, drugi dan ob ietem času pa ponovitev poroke na Lstem prostoru. Imata namreč toliko žlahte, da bi ju vsi ne mogli jstočasno vidett, kako bosta oblečena. To pa Jjudje radi vidijo. Tudi muziko in pevce boeta imela med gosti. Val ste vabljeni na to gostijo, morda drugje ne boste vabljeni. Pu rane in slične dobrote pa Matiček in Nežka hvaležno odklanjata. Ne rabiš za to gostijo drugega kot vstoprvco, katero kupi že preij v okrepčevalnici Vinarske zadruge. To bo najbolj poceni gostija. Prijazno vabita Matiček in Nežka. Širigova. Štrigova se od časa, odkar je odfepljena od savske in pripojena dravski banovini, prav lepo razvija ira lepo napreduje. — Dobili smo pred kratkem večjo trgovino z mežanim blagom, ki jo je odprl g. Senčar iz Ljutomera, ter eno nakupovalnico jajc in perutnine, ki sta jo odprla gospod Šumak iz Ljutomera in Vajda iz Čakovca. Novi trgovci ali nakupovalci se kar dobro počutijo pri nas, ki bodo v kratkem času, kakor so se prejšnji, tudi obogateli. — Kakor je že poročal »Sloven8ki gospodar«, se gradi nova cesta, ki se bode imenovala banovinska cesta II Štrigova—Ljutomer, katera bo torej po najkrajši trasi vezala Štrigovo z Ljutomerom, s sodežem našega sreza in sedežem našega skorajšnjega sreskega sodišča, ker boino v najkrajšem času podpadli pod sresko sodišče Ljutomer. — Je že bila od nekdaj vroča želja našega prebival&tva, zd. užiti se s Slovenijo, od katere nas je čez stoletja ločila bivša ogrska meja, pa je kljub temu naše ljudstvo v večjem številu posečalo eosedne kraje, posebm pa Ljutomer. Četrtina naših staršev so dali šolati svoje otroke v slovenskih šolah v Ljutomeru, obiskovali cerkev tn trgovine v Ljutomeru, kar je že takrat bil predpogoj za popolno združite.v s Slovenijo, z današnjo dravsko banovino. Imamo sicar v saml Štrigovi nekoliko takih, ki niso z današnjim stanjem zadovoljni, ki bi raje ostali še pod savsko banovino, toda na take se ne bomo ozdrali. Velika Nedelja. Že smo mislili, da ne bo nič. Prvo nedeljo po Božiču nič, drugo in tretjo nedeljo nič in že smo se bali, da se bo pri nas uresničil stari pregovor, ki pravi: »Dolgo do pusta, ne boš še ne esta, uboga Justa.« Danes pa, ko to pišetno, je bllo že oeem parov na oklicih. To dejstvo dokazuje, da so tudi naša dakleta vredna hvale in ne samo ona iz Cvetkovec in Polenšaka. Cvetkovski dopisn;k nas prijazno vabi v lQkovo deželo. Res so nekdaj naai fantje radi hodili tja gor po neveste, a to Je bilo v tistib dobrih časih, ko je imel še liik llati rep, kajtl vsak je bil prepričan^. da ne bo prlženil samo dobie žene in gospodinje, temy*t med balo tudi precej srebrnih kebrov. Sejfjaj pa, ko llik tudi nima cene, se naši ženini povečini rajšl zadovoljijo z domač.imi nevastami. Na Polenšak bi sicar nekateri radi šli, pa se bojijo nevihte, ki rada pride iz te emeri. Sv. Lenart pri VeUki Nedelji. V nedeljo dne 20. januarja smo spremili na njegovi zadnji poti mladega, komaj 31 let starega Ruperta Bezjaka iz Podgorec, ki je po kratki in mučni bole-zni dne 18. januarja, previden s sv. zakrarnenti, mirno v Gospodu zaspal. Rajni je bil v celi lenar&ki župniji znan kot dober, marljiv in skrben gospodar. Kljub hudi zimi ga je veliko ljudi spremljalo na poslednji poti. Napokopal:šču se je od pokojnega poslovil domači gospod župnik, ki je v kratkih in jedrnatih besedah orieal pokojnikovo kratko življenje in dobro delovanje. Domači pevaki zbor mu je zapel nagrobnico »Slovo«. Za rajnim, ki je bil več let cerkveni zvonar, žaluje žena in dva nepreskrbljena otroka. Drageimu Rupertu naj sveti večna luč, žalujoči vdovi, otrokoma m vsej obitelji naše iskreno sožalje! — Kakor so povsod agitirali za »Slovenskega g&spodarja«, tako tudi lenarški agitatorji niso držali križem rok. Za leto 1935 so pridobili 40 novih celaletrvh naročnikov. Zdaj imamo 100 naročnikov. Le tako rnprej! Sv. Tomaž pri Ormožu. Dne 11. januarja je po dolgi in mučni, skoraj dveletni bolezni preminul na daleč okrng -n.vi trgovec g. Ivan Kegl. Ob obilni udeležbi smo ga spremili na pokopališče, kjer smi se ob odprtem grobu poslovili od njega, ki je bival 84 let v naši župniji. Poslovili eo se posebno člani naše Kmečke hranilnice o-d ~jega, katere Slan in ustanovitelj ji je bil od početka ter ostal ji zvest do imrti. Bil je tuii iu.ročnik »Slovenskega gos>odarja« dolga leta ter ga prodajal v svoji trTovini. Za prestano trpljenje naj mu bo Bog plačnik! Sv. Tomaž pri Ormov«. Kdo ni poznal Cafove mamike, ki smo jo v sredo pokopali? Pobožna, goreča za vse, kar je svetega, zvesta tretjerednica, goreCa Marijina častilka, navdušena za katoliške organizacije. V dnevih dolgotrajne bolezni in trpljenja se je blagopo^^jna oklep-la podobe križanega Zveličarja, moleč: »Molimo te, Krstus, in te hvalimo!« Zato pa je tudi božji Zveličar lajšal bolečine svoji zvesti služabnici ter jo pripravljal za veliko plačilo onkraj groba. Lepo življenje, lepa smrt: to se je pri blagi Cafovi manrii uresničilo. Ob odprtem grobu je spregovoril g. župnik Frančišek Magdič, ki je pokojnico slikal kot vzorženo, vzgledno mater, ki je svoje otroke lepo in vzgledno vzgojila. Bog daj elovenskomu našemu ljudstvu mnogo takih vzornih kršačnskih mater. Sv. Janž na Dravskem polju. Ob novem letu se vse prenavlja. Tudi me dekleta šentjanžke fare smo se duhovno obnovile ob priliki tridnevnih duhovnih vaj, katere je z veliko vnemo vodil domači g. župnik Franc Polak. Bili so vsak dan trije jedrnati govori, :z katerih smo dobile smernice za lepše nadaljnje življdnje. Draga dekleta, zdaj pa le pogumno in vztrajno naprej po začrtani poti! G. župniku pa bodi Bog r'ačn'f! Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Zlata gostija, kako redki zakonci jo morejo abhajati! Dne 26. januarja sta obhajala kmet Janez Ko* zoderc, po domače Botrec, iz Zupeče vasi in njegova ž&na Marija rojena Peršuh svojo zlato poroko. Oba sta dočakala to slavnost še v krepkem zdravju. Naj jima ga Bog ohrani še dolgo, da bosta mogla storiti še doeti dobrega v Njegovo čast in blišnjim, zlasti potrebnim, v pomoč! Sv. Kunlgunda na Pohorjn. Žalostno in tužno so zapeli zvonovi dne 16. januarja in nam naznaajali vest, da ee je pr&selil iz te solzne doline daleč na okrog znani in priljubljeni stari oče Franc S»d«ik, po domaCe Gornji Smrekar. Bil je mož, skoz in skoz značajen, neumorno delaven in ni poznal ne prepira in ne sovraštva med sosedi. Kol^ko spoštovanja in priljubljenosti je pokojni užival med svojci in. sosedi, je najbolj živo pokazala mnogobtrojna množica za njegovo z mnogimi lepimi venci okraš&no krsto. Stari oče je zapustil svojo ženo, s katero je živel 52 let v najlep&i zakanski slogi in zvestobi. Lahko rečemo, da nima naša župnija več zakonskih parov, ki bi tako dolgo živela v zakonskem stanu, kakor ravno ta zakonski par. Počivaj v miru, dragi krščanski oče! Ženi in nje-govim &'novom naše iskreno sožalje! Šmiklavž pri Slovenjgrs Vu. Začetkom meseca novembia lanskega let- se je na naši šoli otvoril II. razred in prišla je k nam druga uena moč glč. Stupica iz Ljubljane. Mi smo gdč. učiteljice zelo veseli, zakaj že šest let naše šolske deklice niso imele poduka v ženskih i'0-čn.ih d&lih, zdaj se pa ta potrebni poduk redno vsak teden vrši. Odkar je sneg zapadel, vlada med našo šolsko mladino silenzimski Sport skoraj vsak učenec ima smučke, učenke pa se vozijo s sankami. — V pretečenem letu 1931 je bilo pri nas rojenih 14 otrok, umrlo je 9 oseto, poročeni so bili 4 pari, naša župnija ima namreč samo 512 prebivalcev. — V božični noči je nagle smrti umrl Lukež Oprešnik, ki je skozi 50 let bil gospodar na tukajšnji Štihovi kmetiji. Na novega leta dan je pa umrl na davici 71etni šolski učenec Martin Meeal. Našim rajnim naj sveti večna luč! Zbelovo. Piostovoljna gasilska četa Zbelovo pri Poljčanah je imelo. žrebanje svoje dobrodelni loterije dne 20. januarja pod vodstvom Zastopnika finančie direk^i' v Ljubljani. Dobitniki naj si svoje dobitke dvignejo s fivojo srečko do 20. februarja t. 1., pozneje zapadejo v korist zgradbe doma. Uprava gasilske čete opozarja vse tiste, katerih srečke niso zadele, da jih je v našem okolišu prodanih komaj nekaj stotin, dočim jih je razprodanih v cli državi več tisoč, katere so tudi opravičene na dobitek. Ti tuji dobrotniki so ne glede na korist, radevolje podprli četo in gotovo niso nevoljni, ako niso zadeili. Is'o priporočamo vsem domačim, katerim je korist čete njih lastna korist. Četna uprava jj vsakemu vsak čas na razpolago s celotnim i-pi&om in evidenco o izdajanju dobitkov. Sklepno se ¦- n potom odbor vsem dobrotnikom, kateri so s prevzemom sriVs ali podelitvijo dobitka podprli četo, prisično zahvaljuje. Stoprce pri Rogatcu. Dne 26. januarja je tu' kaj umrl po kratki, mučni bolezni, epreviden z zakramenti za umirajoče, Anton Golob, star 49 let, kmet v Travnem potoku. Bil je krščanski mož, skrben gospodar, dober družinski oče. Sv-j dom je posvetll Srcu Jeznsovemu in sezidal Kristusu Kralju lično kapelico, kjer sedaj kraljuje jia tronu Srce Jezusovo in tolaži po njegovi smrti žalujoče ostalp. Anton Golob' je stal vedno trdno in neuitrašeno v vrsti katoliških volilcev. Bll je večletni odbornik tuk\ Kmečke hranilnice. ZapuSča ženo in osem nt* preekrbljenili otrok. Sveti mu večna lučl Žalujočim ostalim naše s~žalje! Razbor pri Zidanem mostu. Razborčani Se nismo vsi pomrli, kakor bi kdo mislil, ker se v časiv'kih redko oglašamo, vendar pa nas nadleguje težka bolezen, katero imenujemo griža. — Koncem leta 1934 nas je zapustil naš bivši šolski upravitelj, kateri je bil pri nas 7 let, ter je odšel na novo službeno mesto v Rai1,vanje pri Mariboru. K nam je.prišel za šols. upravitelja g. Franc Valjavec iz Bohinja. In tudi novo gdč. učiteljico smo dobili iu sicer 'Anico Kalan. — Preteklo leto smo dobili spomenik padlim vojakom. Kedaj bo blagoslovitev istega, se bomo še oglasili in vas povabili od blizu in daleč. — Naša cerkev tudi napreduje. Dali smo jo prekriti s pločevino, kar je prav dobro izvršil Joško Žibre, klepar v Radečah. — Čeravno je letošnji predpust dolg, imamo pri nas šele samo en par, ki je stopil v zakonski jaremi. Šeško Ivan je dobil za svojo družico Šmid Franeiško iz ugledne krščanske hiše. Želimo jima obilo sreče oin blagoslova! — Zima nam ne prizanaša, imamo snega Atasih čez glavo. Kdor je potreben svežega zraka, kar k nam na Razbor naj pride, ali se naj med hojo na goro Lisco pri nas oglasi. Moers-Meerbeck. Naše društvo sv. Barbare je imelo dne 6. januarja žalno sejo za pokojnim viteškim kraljem Aleksandrom I. Cerkveno pobožnost je imel naš priljubljeni g. komisar Goričar iz Diisseldorfa, dvora.no na več^r so napolnili elani društva sv. Barbare in Roženvenske bratovščine. G. komisar nam je oiisal zasluge pokojnega kralja, da je privabi; marsikateremu solze v oči. Kraljevo podobo smo z zastavami in zelenjem okinčali in prižgali njemu v spomin rudarske svetilnice. Po žalni sejii smo se spcminjali tudi praznika ujedinjenja, pri katerem ima pokojni kralj največ zaslug. Dalje smo se spominjali tudi izseljeniške nedelje ter poslali naše misli v našo staro domovino k našim dragim sorodnikom. Občno zborovanje našega društva je prlneslo lep pregled nazaj čez celo leto; vide11 smo, kako se je naše društvo trudilo za dobro-bit svojim članom. Volitev novega odbora je bila kaj lahka, vsak odbornik je moral kar še vnaprej vzeti svoj čin. Karnap. Zveza jugoslovanskih katoliških društev je imela svoj občni zbor dne 13. januarja. Udeležitev je bila kar presenetljivo velika. imeli smo pa tudi zelo važne točke. Točka, ali bomo še naprej zaupali predsedniku osrednje zveze, je sprejeta enoglasno: ne. Bolha ni za nas in za naše katoliške cilje. Volite;v zveznega odbor je dala zopet ves starodbor nazaj, to je: Ivan Lindič, predsednik; Fr. .Vabič, podpredsednik; Martin Sapotnik, tajnik; Franc Vabič, blagajnik; drugi podpredsednik Anton Horvat; pregledovalca blagajne Andrej Breznikar in Jožef Čič. Na občnem zboru smo razdelili tudi dar banske uprave za naSe otroke. Bodi na tem mestu izrečena baaski upravi najsrčnejša zahvala! Ob enem se zahvaljujemo tudi banski upravi za številne knjige, ki nam v zimskih časih zelo prav pridejo. Ustanovili smo takorekoč potujočo čitalnico. Tako bo lahko vsako društvo deležno teh lepih knjig. Žalns seje so se vršiile lansko leto sl&deče: llochheide, Karnap, Meerbeck, Marxloch, Gelsenkirchen, Gladbeck; in manjše seje je pa inaelo vsako društvo za seba. Zveza je počastila spomin pokojnega vit. kralja na svojem občnem zboru dne 13. jan. Lanskeija leta ck'obra je p*. zveza odredila ptrogo žalno dcbo pri vseh naših društvili za ftest mesecev, to je do 9. aprila 1935. Želimo vsem katoliško zavednim čitateljem naših li- stov- srečno ki veselo novo leti, z željo: Bog euvaj Jugoslavijo!