Št. 1 n (16.148) leto LIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nc ^erk-ir,, razmnožen na ciklostil. Od 5. do '7. jt, «mbral944sej "'.komi‘Dober-v Govcu p "' : '3. sep- 1Q44 do 1. moja iV'?' Jove- c i' ' ’ ; ^rill, do .aja 1945 pa v !'ior jd izšla zadnja številka, ■ni partizanski DNEVNIK v za- TRST - Ul. Montecchi 6-Tel. 04Q/77%600 GORICA - Drevored 24 maggk? 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 7500 lir SREDA, 13. MAJA 1998 Izključitev Sergia Ce-cottija iz kandidatne liste Severne lige predstavlja precej jasen politični signal, ki sicer ne bo pogojeval izbir volilcev, bo pa lahko vplival na povolilne scenarije. O njih bodo seveda odločali predvsem volilci, proporčni sistem pa pušča strankam svobodo za koalicije in to, kot znano, večkrat tudi mimo volje volilnega telesa. Liga je bila v dosedanji zakonodajni dobi najmočnejša stranka v deželnem parlamentu in bo, sodeč po predvolilnih anketah, tudi po 14.juniju v marsičem krojila usodo Furlanije-Julijske krajine. Zaradi tega ni vseeno, kdo bo to stranko zastopal v novem deželnem svetu in tudi ne, kakšna bo njena politična usmeritev. Cecotti, ki izhaja iz furlanskih avtonomističnih krogov, je pristaš »čiste in pravoverne« Lige, vraščene v lokalno stvarnost in precej nezaupljive do Padanije ter do samega Umberta Bossija. Cisto nasprotno od Alessan-dre Guerre, ki ne skriva svojih simpatij do »For-za Italia« in zlasti ne svojih velikih ambicij, da bi se ob podpori Berlusconijevih pristašev spet vrnila za krmilo deželnega odbora. Ce ima Cecottijeva izključitev (ali umik, kot zatrjujejo videmski voditelji Lige) globljo politično razlago, potem lahko rečemo, da se je Bossi že odločil za zavezništvo z Berlusconijevo stranko. Ker poznamo »senaturja« pa vemo, da ni prav tako, saj skuša s svojimi potezami le zmešati Štrene nasprotnikom, posebno »Forza Italia«, ki mu tudi pri nas dvori in niezika, v zameno pa dobiva grobe Žalitve in Podobno. V Tržiču in v Vidmu )e Bossi pred nekaj dne-^i sveto in glasno obljubil, da Liga ne bo nikoli oklenila zavezništva s kartelom svoboščin, tu-d1 za ceno popolne poli-iiCne osamitve. Včeraj Pa je »blagoslovil« politično likvidacijo Cecot-tija in istočasni vzpon njegove notranje nasprotnice Guerrove. Vo-titiclj Severne lige je tudi ob tej priložnosti P°kazal svojo izredno Pcometenost, ki bo °Ceš nočeš precej po-8°jevala to volilno kampanjo. PARLAMENT / V RAZPRAVI ZARADI BEGA LICIA GELLIJA D’Alema je moral poseči zaradi kitik proti Napolitanu in Flicku Ministra niso kritizirali samo parlamentarci opozicije temveč tudi vladne večine VIDEM / OBRAČUNAVANJE V LIG Cecottija ni na lisfi Bossijeve stranke VIDEM - V novoizvoljenem deželnem svetu ne bo bivšega predsednika Dežele Sergia Cecottija, čigar ime je izpadlo iz kandidatne liste Severne lige. Njegova izključitev je odraz dolgotrajne politične bitke s frakcijo furlanskega tajnika stranke Roberta Visintina in Ales-sandre Guerre, ki si močno prizadeva za ponovno vrnitev na krmilo FJK. Cecotti je že nekaj mesecev napovedoval umik iz političnega življenja, v resnici pa je želel, da mu bi stranka potrdila zaupanje, kar se očitno ni zgodilo. Guerrova mu je zelo zamerila politični preobrat v deželnem svetu, ko je Liga obrnila hrbet »Forza Italia« in sklenila »nenaravno« zavezništvo s koalicijo Oljke. Za predsednika novega deželnega odbora je bil izvoljen prav Cecotti, Guerrova pa je postala odbornica za kulturo in kasneje »zunanja ministrica vlade Padanije«. Voditelji videmske lige trdijo, da se je Cecotti sam odpovedal nastopu na volitvah, v bistvu pa je njegova odločitev tudi politične narave. Guerrovi ni nikoli odpustil protagonizma in številnih televizijskih nastopov, zlasti pa ne njene politične pozornosti do Berlusconijeve stranke. Da je njegova politična usoda zapečetana pa je jasno potrdil Umberto Bossi med svojim nedavnim obiskom v naši deželi. Na videmski listi Levih demokratov bo kandidiral tudi pristaš Antonia Di Pietra, medtem ko se v Trstu še vedno glasno prephajo FI in Lista za Trst. Na S.strani RIM - Tajnik Levih demokratov Massimo Dilema se je moral včeraj postaviti v bran pravosodnemu ministru Flicku in notranjemu ministru Napolitanu, ki včeraj ob njunih odgovorih zaradi bega Li-cia Gellija nista bila deležna samo kritik s shani desne opozicije, temveč tudi s strani parlamentarcev vladne večine, ki so bili nezadovoljni z njunima odgovoroma. Minisha nista namreč navedla odgovornih, le pravosodni minister Flick je napovedal preiskavo v kasacij-skem sodišču. Napolitano je celo poudaril, da varnostne sile nimajo nobene krivde in da je morda do propustov prišlo pri sodnih organih. D’Alema je moral poseči, ker se je marsikateri parlamentarec vladne večine obnašal kot član opozicije, tako da se je po njegovem posegu položaj umiril. Na 11. strani INDIJA / IZ STRAHU PRED OBOROŽEVALNO TEKMO Ves svet obsoja indijske podzemne jedrske poskuse DŽAKARTA / PROTEST V demonstracijah policija včeraj ubila šest študentov DŽAKARTA - Indonezijska policija je v krvi zadušila študentovski protest na univerzi Trisakti v Džakarti in ubila šest študentov. Včeraj je proti predsedniku Suhartu, ki že 32 let (od leta 1965) vlada v Indoneziji protestiralo približno pet tisoč študentov, ki so zahtevali njegov odstop. Protesti proti Suhartu, ki je marca začel svoj sedmi mandat, trajajo že dalj časa. Na 9. strani NEW DELHI, WASHINGTON, LONDON - Medtem ko so bili v Indiji včeraj navdušeni nad podzemni jedrskimi poskusi, je ves svet obsojal indijsko pobudo, ki bi lahko sprožila regionalno oboroževalno tekmo. Ameriški predsednik Clinton je indijske sosede pozval, naj ne sledijo njenemu zgledu. Isto sta storili Kitajska in Evropska unija. ZDA je napovedala gospodarske sankcije, njenemu zgledu sta sledili Japonska in Nemčija, druge države pa že proučujejo možnost, da bi okrnile gospodarsko in finančno sodelovanje z Indijo. Ob vsem tem pa je najbolj zaskrbljujoči podatek, da Pakistan napoveduje protiukrepe. Država ima vso tehnologijo, tako da bi lahko sledila indijskemu zgledu in tudi sama izvedla jedrske poskuse. Na 9. strani V Trstu ob sedanjih stara imena ulic TRST - V Terezijanski in Jožefinski četrti bodo pod table z uradnim imenom ulic in trgov namestili še rumene s staro oznako. Predlog z imeni, ki so veljala v obdobju 1830-40, je izdelala občinska posvetovalna komisija za toponoma-stiko (v njej je tudi slovenski predstavnik), rumene tablice pa bodo namestili junija. Tržaški podžupan Damiani in člani komisije so na včerajšnji predstavitvi naglasili kulturni pomen pobude, s katero želi občinska uprava občane in turiste opomniti na zgodovinske značilnosti mesta. Na 4. strani Volčič in Prestamburgo kandidata v Gorici GORICA - Parlamentarca Mitja Volčič in Mario Prestamburgo sta nosilca kandidatne liste Oljke za obnovo goriškega občinskega sveta. Dokončno listo kandidatov so sestavili včeraj, ko je propadel zadnji poskus, da bi v zavezništvo spet pridobili Zelene. Županskega kandidata Rupenija bo podprla tudi občanska lista "Posočje za Evropo”. Včeraj so predstavili tudi kandidatno listo bivše CDU, ki se v Gorici predstavlja z imenom "Cristiani de-mocratici per Gorizia" in ki podpira županskega kandidata Valentija. Na 10. strani V teku priprave na uvedbo evra TRST - Včeraj so na Prefekturi v Trstu predstavili delo in načrte Pokrajinskega komiteja za evro. Komite, ki mu predseduje sam prefekt De Feis ima predvsem nalogo, da zajamči postopnost uvedbe nove evropske plačilne enote - evro. Na 5. strani V Rimu sestanek med vlado in ezuli RIM - Na sedežu predsedstva vlade je bil včeraj sestanek med podtajnikoma Parisijem in Fas-sinom ter zastopniki organizacij istrskih beguncev. Navzoča sta bila tudi tržaški župan Illy in predsednik Pokrajine. Na S.strani ODPRTJE / NA DVORIŠČU OSNOVNIH ŠOL Nov prepotrebni objekt na Opčinah Zgradili so ga z odločilnim doprinosom openskega jusarskega odbora OPČINE - V lepem sončnem popoldnevu so včeraj na dvorišču openskih osnovnih šol predali namenu novo večnamensko središče, ki so ga zgradili z odločilnim prispevkom openskega jusarskega odbora. O strukturi so začeli govoriti že v začetku devetdesetih let, graditi pa oktobra 1996. Gradnja je bila dokončana v rekordnih 13 mesecih. Prostor je namenjen prvenstveno učencem slovenske in italijanske osnovne šole ter otrokom obeh vrtcev, poslužila pa se je bo lahko tudi vaška skupnost. Na 5. strani Sreda, 13. maja 1998 MNENJA, ALPE JADRAN 2 OGLEDALO Srečna in nesrečna kremenitost idej Ace Mermoua Stoletje, ki se zaključuje, je bilo po eni strani prizorišče trdnih resnic, neo-majanih ver, idej in ideologij, ki so večkrat trčile med sabo v silovitih spopadih (razredno-politiCne, nacionalne in drugačne ideologije). Po drugi strani je bilo to stoletje Cas velikih dvomov, spraševanj in podiranja veCnih resnic. Celo v znanosti se je uveljavila teza, da je znanost zmotljiva in da se lahko še tako dobra teorija izkaže kot napačna ali vsaj nepopolna. Znanost išče, preverja in se pri svojem delu srečuje z vedno novimi ugankami, skratka, ne pojmujemo je kot seznama neizpodbitnih gotovosti. Želel sem izpostaviti dvojnost v mišljenju kot uvod v nekaj osebnejših beležk. Po kulturi in izkušnjah, ki sem si jih nabral, ne sodim med ljudi, ki jim je vse jasno, ki »uživajo« ob zakoličenih resnicah in možato korakajo po navidezno ravni poti. Kakšne so lahko za človeka »objektivne« danosti, trdne točke, o katerih ni potrebno diskutirati, ker so kot kamen na njivi? Lahko je to predstava o sebi kot osebi, ki je pokončna, »možata«, premočrtna in predana stvari. Lahko je družina kot sakrament ali kot osnovna družbena celica, ki jo je kultura opremila z jasnimi moralnimi in drugačnimi izhodišči. Trdna objektivna danost je lahko narodna pripadnost kot zakoličen sistem mitov, simbolov, zastav, določenega teritorija, mej, države itd. Skratka, narod je lahko kot družina, o kateri nima pomena, da se sprašujemo, ker nam je usojen kot nespremenljiva danost. Zato je dovolj načelno potrjevati svojo pripadnost. Trden okvir so lahko politične ideje in ideologije. Neomajljivemu pripadniku določene ideje ali ideologije je lahko jasno, kakšna naj bo in kakšna bo družbena ureditev, skratka, kako se bo spreminjal svet, kdo bo zmagal in kdo bo poražen. Trdne resnice so lahko nadalje zgodovinske resnice, pesniške resnice, znanstvene dogme itd. Komur je vse to jasno, naj bi hodil po mestu, kjer je vsaka hiša na svojem prostoru, trdna in nepremična in popotnika za vogalom ne Čaka nobeno presenečenje. Je dobro, lepo, osrečujoče verjeti v tako trden in zakoličen svet? Na vprašanje ne bi znal odgovoriti. Verjetno bom izpadel kot zmedena osebnost, vendar vem, da se premikam v veliko bolj nepredvidljivem in po svoje krhkem svetu. Ta svet se mi zdi nevarnejši, vendar bolj Človeški. Nimam dokončno zakoličenih predstav o sebi, a vem, da potrebuje moja notranja krhkost stik z drugim, njegovo pomoC. Ne mislim na primer, da sta psihoterapija in psiho- analiza vedi namenjeni mehkužcem. Verjamem v odprt dialog s prijatelji in vem, da je do njega zelo težko priti. Ne zanikam družine, vendar vidim v njej zapleten sistem odnosov, ki ni vedno uspešen. Ni ga pravila, ki bi zagotovilo družini bogato Čustveno komunikacijo, ljubezen, solidarnost in podobne stvari. Slišal sem številne ljudi, ki so najprej izjavili, da prihajajo iz povsem normalne dužine, nato pa se je izkazalo, da so si že v »normalnem« družinskem krogu nakopali veliko osebnih težav, ki jih morijo. Mnogim je narodna pripadnost nekaj zelo jasnega, danega, polnega. Glede pripadnosti si ne zastavljajo vprašanj. Osebno sem se večkrat znašel v zagati, ko so me mladi vprašali, naj jim v nekaj besedah pojasnim, kaj pomeni ta pripadnost. Jezik, kultura, skupna preteklost, država itd. so dobri argumenti. Vendar so se mi takšne razlage ošibile pred mladimi, ki prihajajo iz mešanih družin, ki imajo prijatelje iz različnih koncev, ki so zrastli ob televiziji in ameriški množični kulturi. In kako naj bi odgovorili s stavkom na vprašanje: »Zakaj lažje pišem v italijanščini kot v slovenščini?« Mladenič, ki mi je to povedal (ni edini) je obiskoval slovensko šolo. Odgovor: »To je zato, ker si premalo zaveden,« bi bil brezpredmeten. Če bi bilo o narodu vse za zmeraj določeno, bi bile na primer odvečne mnoge študije, ki so jih o vprašanju napisali številni znanstveniki. Bibliografije o narodnem vprašanju so danes res mogočne. Komur je vse jasno, verjetno ne potrebuje tolikšnih bibliografij, kot ne potrebuje psihoanalize ali psihoterapije Človek, ki misli, da nima problemov. Tudi pripadnost, kot je narodna, zahteva analitično razmišljanje. V analizo samega sebe, svojega jaza in skupinske identitete pa se spuščajo ljudje, ki jih požgečka dvom. Podobno velja za politično pripadnost. Od nekdaj sem blizu levici. V njej so se dogodile nenavadne spremembe in razvila se je kompleksna debata, kaj sploh pomeni levica in katere so razlike med desnico in levico. Razlike obstajajo, vendar za njihovo določevanje ni več dovolj kratek manifest. Nadalje: zgodovinska preteklost ni nedostopna nebuloza. Menim pa, da zgodovina ni sveta knjiga spomina, kjer je vse za vedno zapisano. Kdor to misli, bi moral dodati, da so nam zgodovinarji nepotrebni. Kaj je nadalje pesniška resnica? Mnogokrat sem slišal pisatelja ali pesnika, ki je na vprašanje, »zakaj piše«, odgovoril, da zato, ker išCe resnico. Odgovor je mogočen, ven- dar se skrha že ob naslednjem vprašanju: »Kaj je zate resnica?«. V tem stoletju (in ne samo tem) smo imeli vrsto umetniških resnic z veliko začetnico. Umetniku naj bi bila resnica bog, duh, narod, proletariat, revolucija, človek kot gospodar sveta itd. Pisanje naj bi bilo potrjevanje teh gotovosti. Poznamo veC teorij, ki ustvarjalcu nalagajo pravila in dolžnosti. Zakaj pa so bili najpomembnejši umetniki tega stoletja tako nezaupljivi do teh resnic? Zakaj je njihov jezik pogostokrat tako malo dostopen in nerazumljiv? Jasna resnica bi zahtevala jasen jezik, ki pa ne bi bil veC umetniški. Potem ko sem zastavil toliko vprašanj, bom verjetno izpadel kot zmedena osebnost. To me seveda ne skrbi. Krhkost, negotovost, strah so mnogokrat vir bogastva. Najplodnejši se mi zdijo pogovori, kjer se izpod moje in sogovornikove skorje razkrijejo veliki in drobni problemi, a tudi veselje, da o njih lahko z nekom govoriš. Konec koncev, kako naj se pogovarjam z nekom, ki mu je vse jasno? Osebno me povsem spravi iz tira, Ce mi kdo reCe, : »Bodi to, kar si, pokončen intelektualec!« Kaj ima ta podoba »intelektualca« opraviti z mojim intimnim in življenjem? Kaj ima opraviti z mojimi Čustvi, z mojimi odnosi s soljudmi, z mojimi ljubeznimi in razočaranji? Kaj ima opraviti s sončnimi zatoni, z veselji, stiskami itd. Ne živim brezciljno, vendar hodim kot Človek med ljudmi. Svojo identiteto dograjujem iz dneva v dan znotraj dogajanja, ki je Čustveno in razumsko, vsekakor pa polno nepredvidljivega. Če pišem, pišem tudi zato, ker me v to sili radovednost. Ko bi mi bilo vse jasno, bi bila radovednost odveč. Ob vsem tem, naj dodam, da se bojim ljudi, ki imajo resnico v zakupu. Gorje namreč, Ce se dotakneš njihove resnice! Navadno te s kolom po glavi. V našem majhnem življenju (Sldvencev v Italiji) so se v imenu višjih resnic ljudje sovražili. Razklale so se vasi in družine. Ljudje se niso veC pozdravili in so se sovražili desetletja. Kako lepa slika! Koristneje se bi mi zdelo ohraniti razlike, vendar z manj granitno zaverovanostjo v lasten prav. Mogočno se mi zdi gledati plapolanje zastav, poslušati buditeljske govore in koračnice, brati pozive k klenosti in trdnosti, slediti pridigam. Vendar je koristno imeti posluh tudi za krhkost, probleme in stiske, za solidarnost in dvome: tako za svoje kot za dvome in stiske drugih. Prevec zastav, preveč govorov, poreveC spisov skriva majhne in velike praznine ter nesposobnost odgovarjati na resnična vprašanja ljudi. r BENEŠKA SLOVENIJA h CELOVEC / NOVI GENERALNI MENEDŽER Plaz kamenja ogroža kmetije Ramandola ČEDAD - Hrib Bamadija, ki se nahaja na skrajnem robu občine Neme, na meji z ozemljem občin Bardo in Centa, je že dalj Časa pod nadzorstvom tehnikov civilne zaščite. Zlasti na južni strani se spušCa v strmih, z gozdom in rušjem poraslih vesinah nad vas Ramandolo, prav do vinogradov, kjer se prideluje istoimenska žlahtna kapljica. Civilna zaščita se je ob koncu prejšnjega tedna mobilizirala zaradi pretečega plazu kamenja, ki bi se ob prvem dolgotrajnejšem dežju lahko utrgal s pobočja Bernadije. Opozorilo je dalo nekaj manjših usadov grušča, ki so se sprožili do ceste, ki pelje proti SedlišCu. Podrobni pregled je pokazal, da z ukrepi ne gre izgubljati Časa, kajti Cim so tehniki očistili goščavo, so v negotovem položaju odkrili ogromno steno, katere masa meri po dosedanjih ocenah kakih sto kubičnih metrov. Če bi se zakotalila v dolino, kar je ocenjeno kot skoraj neizbežno, bi gotovo zadela v polno veC kmetij. Ocenjujejo, da bi stena potegnila za seboj drugih 2000 kubičnih metrov kamenja, kar bi povzročilo pravo razdejanje. Civilna zaščita je odredila začasno evakuacijo štirih bivališč, ki so bila najbolj izpostavljena nevarnosti. Včeraj pa so strokovnjaki podjetja Vertikal iz Tera z jeklenicami zavarovali ogromno kamnito maso, ki jo bodo v prihodnjih dneh razstrelili. Poseg podjetja Vertikal je tako omogočil reden promet na cesti za SedlišCe, pred razstrelitvijo plazu pa so v teku posebni inženirski posegi. Zagotoviti je namreč treba nevsakdanje zahteven poseg, da bodo pred padajočim kamenjem obvarovani prelepi vinogradi Ramadola, ki se vzpenjajo visoko na pobočja Bernadije. (D.U.) Kandidatura treh dežel v mirnejših vodah Schwob zamenjal Novaka - FJK in Slovenija zadovoljni z rešitvijo CELOVEC - Z zamenjavo generalnega menedžerja - kot smo poročali, je Gerharda Novaka nadomestil izkušeni športni funkcionar Andreas Schvvab -je kandidatura treh dežel za Zimske olimpijske igre »brez meja« 2006 prešla spet v mirnejše vode. Novega menedžerja je včeraj na novinarski konferenci predstavil predsednik Avstrijskega olimpijskega komiteja (OOC) Leo VVallner, s svojo prisotnostjo pa so nov zagon za uspešno izvedbo kandidature podprli tudi vsi s elani izvršnega komiteja, med njimi generalna sekretarja Vojteh Budi-nek za Slovenijo in Gi-ancarlo Baldassini za FJK. Oba sta izrecno podprla novega menedžerja in zagotovila vso podporo obeh dežel. Budinek je še sporočil, da se bo v četrtek v Kranjski Gori končno konstituiral tudi slovenski komite za pripravo kandidature ka- Jutri srečanje z De Concinijevo Jutri ob 19. uri bo v prostorih znane gostilne Šale e pepe v Srednjem v Benečiji ponovno priložnost za srečanje z VVolftraud De Concini, ki je zaslovela po zanimivi fotografski razstavi Drugi v Alpah, s predstavitvijo desetih manjšin alpskega loka. Srečanje or-ganizra Kulturno društvo Ivan Trinko, v sodelovanju z Občino Srednje in gostilno Šale e pepe. Avtorica bo tokrat predstavila svojo knjigo »Le minoranze in pen-tola«, v kateri so zbrani značilni jedilni recepti manjšin. Sledil bo kulturni program, ki ga bo izoblikoval Olimpio Čari, taka prireditev v takem kraju pa bi tudi težko šla skozi brez degustacije tipičnih jedi. (du) teremu bo predsedoval državni sekretar za zunanje zadeve dr. Ernest Petrič. Predsednik Avstrijskega olimpijskega komiteja VVallner je na tiskovni konferenci še poudaril, da so možnosti za uspeh kandidature treh dežel še vedno dobre. Po zadnjih pogovorih s številnimi elani Mednarodnega olimpijskega komiteja na zasedanju v Sidneyu, je pričakovati, da bo za izbiro or-ganzatorja ZOI 2006 odločilna zaključna predstavitev kandidatov tik pred generalno skupščino MOK-a 19. junija 1999 v Seoulu. Seveda bo prej treba skrbno pripraviti zahtevane dosjeje ter prepričati pristojno komisijo o optimalnih pogojih za izvedbo iger. Z imenovanjem novega generalnega men-dedžerja pa so se umirile tudi ostre politične napetosti zadnjih dni. Svobodnjaški namestnik deželnega glavarja Karl-Heinz Grass er je po kriznem zasedanju v ponedeljek v Vrbi zaenkrat preklical svojo zahtevo po odstopu Ausservvinklerja od funkcije predsednika koroškega olimpijskega komiteja. Kot je bilo slišati, mu je bilo zago-tvoljeno, da bo odslej imel močnejšo besedo pri vprašanjih vodenja marketinga. Ivan Lukan Protestni shod NSKS ob obletnici avstrijske dižavne pogodbe CELOVEC - Za 15. maj, 43. obletnico podpisa Avstrijske državne pogodbe, je Narodni svet koroških Slovencev sklical protestno zborovanje v Celovcu. Z njim želijo koroški Slovenci opozoriti avstrijsko javnost na zamude avstrijske manjšinske pohtike in še posebej na vrsto odklonilnih odločitev v zvezi z ureditvijo dvojezičnih skupin v javnih občinskih otroških vrtcih na Južnem Koroškem v zadnjih tednih in mesecih. Glavni govornik na zborovanju, ki se bo začelo ob 20. uri v Modeetovem domu, bo predsednik NSKS Nanti Olip, občinski odborniki Roman Verdel, Rudi Vouk in Erika VVrolich pa bodo udeležence seznanili z aktualnimi primeri, v katerih so občinski sveti v južnokoroških občinah Borovlje, Dobr-la vas in Bekštanj prepreCih oblikovanje dvojezičnih skupin v vrtcih.. (I.L.) Avstrija odlikovala Huberta Frasnellija DUNAJ - Vodja kluba deželnozborskih poslancev Južnotirolske ljudske stranke (SVP) je iz rok vnovič izvoljenega avstrijskega zveznega predsednika Thomasa Klestila prejel Veliko zlato odlikovanje za zasluge za R Avstrijo. Odlikovanje ne potrjuje samo povezanost Avstrije z njeno manjšino v Italiji, temveč je po besedah odlikovanca namenjono tudi narodnostnim skupnostim v Avstriji. »Visoko odlikovanje pojmujem tudi kot poziv, da bom še naprej deloval v korist narodnih manjšin v Avstriji«, je še poudaril Frasnelh, ki je še posebej tesno povezan s slovensko narodnostno skupnost na Koroškem. (I.L.) ZA DRŽAVLJANE SLOVENIJE Pogoji za vpis na italijanske univerze KOPER - V zaCetku junija bo zapadel rok, v katerem študentje, ki živijo v Sloveniji, lahko predložijo prošnjo za vpis na italijanske univerze. Po sporočilu italijanskega generalnega konzulata v Kopru so delna izjema samo dijaki, ki so obiskovali šole z italijanskim uCnim jezikom in ki bodo glede vpisa na univerzo imeli iste pogoje kot italijanski državljani in bodo prošnje ter dokumentacijo predložili do 15. avgusta. Zainteresirani za študij na italijanskih univerzah lahko prosijo za pristopne formularje na italijanskem generalnem konzulatu v Kopru ali na veleposlaništvu v Ljubljani. Imeli bodo tudi vpogled v število prostih mest na univerzi, ki bi jo želeli obiskovati. Po predpisih morajo zainteresirani prositi za model E (izpolnjen mora biti v treh izvodih), kateremu je treba dodati do- kaj zajeten sveženj dokumentov (potrdilo o opravljenem študiju ali potrdilo, da dijak obiskuje zadnji letnik za tiste, ki bodo maturirali letos; izjava pristojne slovenske univerze o veljavnosti diplome za izbrano študijsko smer; 3 fotografije, kreditno pismo slovenskega ali italijanskega bančnega zavoda, ki na] jamči kritje vsaj za mih-jon lir na mesec od datuma začasnega vstopnega vizuma do 31. decembra, potrdilo o zdravstvenem zavarovovanju; morebitna poardila o ze opra vljenem univerzitetnem študiju, morebitna pptT dila o poznvanju italijab skega jezika - obvezen N vsekakor tudi izpit, ki za vse 7. septembra (vs dokument mora bi opremljen tudi z ustre znim italijanskim preV dom). Za vse je tudi obvezn vstopni študijski vizum, ki velja do 31. decembra- VIDEM / POLITIČNI SKLEP SEVERNE LIGE RIM / SREČANJE V PALAČI CHIGI Cecotti ni kandidat za deželno skupščino Umberto Bossi očitno podprl Alessondro Guerro Ezuli: štiri komisije za odprte probleme Veliko zadovoljstvo Renza de Vidovicha Na srečanju tudi tržaški župan Riccardo llly VIDEM - V novoizvoljenem deželnem svetu ne bo bivšega predsednika Dežele Sergia Cecotti-ja, Cigar ime je izpadlo iz kandidatne liste Severne lige. Njegova izključitev je odraz dolgotrajne politične bitke s frakcijo furlanskega tajnika stranke Roberta Visintina in Alessandre Guerre, ki si močno prizadeva za ponovno vrnitev za krmilo FJK. Za politično zmago dvojice Visintin-Guerra je bilo odločilno mnenje Umberta Bossija. Cecotti je že nekaj mesecev napovedoval umik iz političnega življenja, v resnici pa je želel, da mu bi stranka potrdila zaupanje, cesar pa očitno ni naredila. Guerrova mu je zelo zamerila politični Preobrat v deželnem svetu, ko je Liga obrnila hrbet »Forza Italia« in sklenila »nenaravno« zavezništvo s koalicijo Oljke. Za predsednika novega deželnega odbora je bil izvoljen prav Cecotti, Guerrova pa je postala 8le« odbornica za kulturo in kasneje »zunanja jninistrica vlade Padani-je«, kar je še danes. Voditelji videmske lige trdijo, da se je Cecotti sam odpovedal nastopu na volitvah, v bistvu pa je njegova odločitev Cisto Politične narave. Guerro-vi ni nikoli odpustil "Protagonizem in številne televizijske nastope«, zlasti pa ne njene politi-cUe pozornosti do Berlusconijeve stranke. Da je njegova politična usoda Zapecetana pa je jasno Potrdil Bossi med svojim nedavnim obiskom v de-Zeli. Na shodu v Tolme-Cu je »senaturja« predstavila Guerrova, kar se J® ponovilo tudi v Vi-nrnu in v TržiCu, Cecotti- ja pa sploh ni bilo na govorniškem odru... Iz kandidatne liste Lige v videmskem volilnem okrožju je, poleg Ce-cottija, izpadla tudi Silva Fabris, ki je doslej predsedovala deželni komisiji za reforme. Med kandidati v tem okrožju je tudi Boris Tanko Pavšič. Nosilka liste je seveda Guerrova, na drugem mestu pa dosedanji svetovalec Piero Arduini. V Pordenonu je na Čelu liste tajnik tamkajšnjih ligašev Danilo Narduzzi, v tol-meškem okrožju Viviana Londero, na Tržaškem pa Fabrizio Belloni. Kandidaturi za deželni svet se je med Levimi demokrati odpovedal dosedanji svetovalec Sergio Cadorini, na listi, ki jo odpira bivši predsednik deželne vlade Renzo Travanut, pa bosta tudi predsednik združenja zadrug, nekdanji deželni tajnik CGIL Graziano Pasqual in Carlo Sticotti, ki je politično blizu Antoniu Di Pietru. V Pordenonu bo na listi LD kandidiral odbornik Lodovi-co Sonego in to kljub temu, da mu je deželno strankino vodstvo v tajnem glasovanju odreklo možnost kandidature za tretjo zakonodajno dobo. V Trstu še ni znano, Ce bo na glasovnici skupni simbol »Forza Italia« in Liste za Trst po znanem prepiru med melonarji in združenjem »Trieste Azzurra«, ki se ima za edinega direktnega predstavnika Silvia Berlusconija, za njim pa stoji poslanec Gualberto Niccolini. Zeleni in socialisti pa so podpisali volilni dogovor, s katerim upajo, da bodo presegli volilni prag 4, 5 odstotka. Sergio Cecotti Alessondro Guerro RIM - »Slo je za zgodovinsko srečanje, na katerem je italijanska vlada končno priznala moralno dolžnost in obveznosti do istrskih beguncev«. Tako je predsednik Zveze združenj nekdanjih optantov Renzo de Vidovich komentiral včerajšnji rimski sestanek med ezulskimi voditelji, vladnima podtajnikoma Arturom Pari-sijem in Pierom Fassi-nom (na sliki) , tržaškim županom Riccardom Illyjem in predsednikom Pokrajine Renzom Coda-rinom. Na sestanku, ki je trajal vse do večera, so se sporazumeli za ustanovitev treh mešanih delovnih komisij, ki bodo v prihodnjih mesecih obravnavale vsa odprta vprašanja v odnosih med ezuli in Rimom. Gre za vprašanje vračanja izgubljenega premoženja, za problematiko denarnih odškodnin, za moralno priznanje povojnega ekdosusa Istranov in za vključitev teh dogajanj in tudi fojb v zgo- dovinske šolske učbenike. Kot poroCa tiskovna agencija ANSA, je de Vidovich izjavil, da je Prodijeva vlada priznala veljavnost in upravičenost vseh temeljnih zahtev ezulskih združenj ter organizacij. Da se je to zgodilo, je dodal predsednik begunskih združenj, nosi zaslugo tudi predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro, ki je prvi priznal moralne zasluge beguncev, na katere vlada sedaj konCno odgovarja s konkretnimi koraki in z dejstvi. Pred rimskih srečanjem so se ezulska združenja, kot znano, politično razklala, sestanka v PalaCi Chigi pa so se vseeno udeležili tudi »oporečniki« Zveze istrskih skupnosti. Predstavitev kandidatov na Primorskem dnevniku Uredništvo Primorskega dnevnika sporoča, da je sprejelo pravila v zvezi s poročanjem v času volilne kampanje. V okvir pravil, ki so sicer internega značaja, sodi tudi objava naslednjih dveh obvestil: Predstavitev kandidatov Vsakemu slovenskemu kandidatu, tako za deželne kot tudi za občinske volitve, bo uredništvo Primorskega dnevnika omogočilo, da se predstavi volilcem s kratkim življenjepisom in z vsebino volilnega programa. Obe besedili ne smeta preseči skupno 30 vrst po 68 znakov. Besedila v slovenskem jeziku, fotografijo kandidata in simbol liste, na kateri kandidat nastopa, mora vsak zainteresirani slovenski kandidat dostaviti uredništvu Primorskega dnevnika v Trstu ali v Gorici najkasneje do sobote, 23. maja ob 12. uri. Z objavami predstavitve kandidatov bo uredništvo Primorskega dnevnika začelo v torek, 26. maja, in jih bo izčrpalo predvidoma do sobote, 30. maja. Vsekakor ob nedeljah predstavitev kandidatov Primorski dnevnik ne bo objavljal. Objave si bodo sledile po abecednem redu priimka kandidatov, ne glede na listo, na kateri kandidat nastopa. Komentarji in pisma uredništvu V Času volilne kampanje Primorski dnevnik ne bo objavljal mnenjskih člankov in komentarjev zunanjih sodelavcev, ki bi bili kakorkoli vezani na volitve ali na kandidate. Prav tako ne bo objavljal Pisem uredništvu, ki bi zadevala volitve ali kandidate. V kolikor bodo še aktualna, bodo ta pisma objavljena po 14. juniju. Stališča organizacij in posameznikov v zvezi z volitvami ali kandidati bodo, v mejah razpoložljivosti prostora, objavljena med redno volilno kroniko. V tržaškem okrožju doslej sedem kandidatnih list Sinoči kandidature LD TRST - V tržaškem volilnem okrožju so do sinoči predstavili sedem kandidatnih list. Zadnji po vrsti so svojo listo predstavili Levi demokrati, za katere kandidirajo Miloš Budin, Bruno Zvech, Gianfranco Ciani, Caterina Dolcher por. Capodieci, Stefano Baldi, Anto-nella Brecel por.Cioppi, Ondina Ceh, Nadja Debenjak por.Zompichiatti, Maila Mislej por. Colonna, Franco Panizon, Giampaolo Valde-vit in Vera Zulian. Volilni uradi posameznih okrožnih sodišč bodo sprejemali kandidatne liste Se danes do 20.ure. Jutri bodo sodišCa odločala o morebitnih prizivih in pritožbah, v petek ali najkasneje v soboto pa bodo pristojna telesa uradno objavila sezname kandidatov za deželni svet. V TolmeCu je sinoči predložil listo (štirje kandidati) tudi Ljudski reformatorski center. Nosilec liste je dosedanji svetovalec Ljudske stranke in prej KD iz Karnije Antonio Marti- NOVICE LJUBLJANA / ZAHTEVNO DELO SLOVENSKIH PREISKOVALCEV Končana preiskava o gorenjski heroinski navezi Razkrinkana tolpa je skrbela za prevoz heroina iz Bolgarije preko Slovenije- v zahodnoevropske države LJUBLJANA - sku- pina državnih tožilcev za posebne zadeve je v Petek, 8. maja, zaklju-cila preiskavo o t.i. gorenjski heroinski navezi, ki so jo slovenski kriminalisti v sodelovanju s kolegi še šestih drugih držav razbili Novembra lani. V omenjeni zadevi je bila vložena zahteva za pri-skavo zoper 9 obdolžencev, naknadno pa j® bila preiskava razširjena še na enega °bdolzenca. Obtožbe s° vložene zoper 7 °bdolzencev, zoper 3 °bdolžence je zadeva Vrnjena v dopolnitev Preiskave, podaljšanje Pripora pa so predlaga-. zoper 4 obdolžence, le na včerajšnji novinarski konferenci po-Vedala Članica omenje-ne skupine državnih tožilcev Sanja Javor Pajenk, ki je tudi vodila celotno preiskavo o tej zadevi. Obtožbe pa za zdaj še niso pravnomočne, saj obdolžencem še niso vročene, poleg tega pa mora kranjsko sodišče do 14. maja odločiti o podaljšanju pripora. Po vročitvi obtožnic pa zaCne teci 8 dnevni rok za vložitev ugovora oz. pritožbe zoper obtožbo. Vseh.7 obdolžencev obtožnice bremenijo storitve 15 kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa z mamili, za katere je zagrožena zaporna kazen od 3 do 15 let. Eden obdolžencev je obtožen petih kaznivih dejanj, eden 3 kaznivih dejanj, dva obdolženca sta obtožena po dve kaznivi dejanji in trije obdoženci po eno kaznivo dejanje. V Kranju je bilo opravljenih 17 zaslišanj obdolžencev - nekateri so bili namreč zaslišani večkrat - in o pa je bilo zaslišanje 61 prič. Preiskava se je poleg mednarodne pravne pomoči - ki je zahtevna in dolgotrajna saj ima vsaka država svoj zakonodajo na tem področju in se je bilo potrebno tem zakonodajam prilagoditi - nekoliko zavlekla oz. ovirala zahteva enega izmed zagovornikov po izločitvi preiskovalnega sodnika, kar je bilo v konCni fazi zavrnjeno, vendar je celotne postopek onemogočil delo na zadevi za dobre tri tedne, je poudarila Sanja Javor-Pajenk. V okviru preiskave t.i. gorenjske heorinske naveze je Slovenija sodelovala še s petimi državami, in sicer z Anglijo, Madžarsko, Švico, Nemčijo in Srbijo. V Angliji, Švici in na Madžarskem sta bila Pajenkova in prisko-valni sodnik navzoCa na zaslišanju slovenskih državljanov, ki so v teh državah priprte, iz Nemčije in Srbije pa so prejeli le pisno dokumentacijo in na zaslišanjih niso bili navzoči. Po ocenah Pajenko-ve gre za mednarodno družbo, ki je »skrbela« za prevoz heroina iz Bolgarije preko Slvoe-nije v druge zahodnoevropske države. Pod obtožbo imajo primer izročitve heroina v Švici (25 kg), dvakrat v Angliji (157 kg in ne 200 kg kot je bilo sprva obljavljeno), enkrat pa na Madžarskem (101 kg) in v Španiji (50 kg heroina). Pod obtožbo so tudi trije transporti, ki se nanašajo na prenos mamil iz Bolgarije v Slovenijo, vsa ostala kazniva dejanja se nanašajo na prenos mamil iz Slovenije v druge države. Pajenkova je tudi dejala, da gre pri omenjeni organizirani združbi za povezavo turških državljanov, ki živijo v Turčiji ter turških ali drugih državljanov, ki živijo v zahodni Evropi. Opozorila je tudi, da so prevozi, ki jih imam pod obtožbo slovensko tožilstvo, le en segment te organizirane kriminalne združbe. (STA) Janez Podobnik izrazil sožalje Violanteju LJUBLJANA - Ob tragičnih dogodkih, povezanih z naravno nesrečo v južni Italiji, je predsednik državnega zbora Janez Podobnik včeraj predsedniku italijanske poslanske zbornice Lucianu Violanteju v osebnem pismu v imenu državnega zbora in v svojem lastnem izrazil globoko sožalje ob nenadni in boleči izgubi številnih življenj, so sporočili iz kabineta predsednika DZ. (STA) Potres z žariščem pri Koprivnici LJUBLJANA - Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so včeraj zabeležili močan potres iz oddaljenosti 170 km vzhodno od opazovalnice v Ljubljani. Potresni sunek magnitude 3, 7 je bil ob 17. uri 18 minut. ZarišCe potresa je bilo na Hrvaškem v bližini Koprivnice. V Sloveniji so potres čutili prebivalci Ormoža in okoliških krajev, so sporočili iz Uprave RS za geofiziko (UG). (STA) Avstrijskemu poslancu odvzeli imuniteto DUNAJ - Avstrijski parlament je danes soglasno sprejel odločitev, da poslancu Svobodnjaške stranke Petru Rosenstinglu, ki je pred dvema tednoma pobegnil v tujino, odvzame imuniteto. Odvzem poslanske imunitete je zahtevalo državno tožilstvo, ki bo za pobeglim zdaj lahko razpisalo mednarodno tiralico. Rosenstingla sumijo, da je oškodoval banke in civilne osebe za približno 29 milijonov mark. (-STA/dpa/APA) V TEREZIJANSKI IN JOŽEFINSKI ČETRTI URBANISTIKA / TRŽAŠKI OBČINSKI SVET Rumene tablice kot spomin na preteklost Včeraj predstavili delo komisije za toponomastiko Sklep o sanaciji starega mesta Občinska uprava bo dobila finančna sredstva iz sklada "Urban" Evropske unije Po zgledu nekaterih drugih mest, na primer sosednjega Vidma, bodo tudi v Trstu ob oz. pod tablice z uradnimi naslovi namestili še tablice s starim imenom ulice oz. trga. Studijo o toponoma-stiki dveh tržaških predelov, Terezijanske in Jože-finske Četrti, je opravila občinska toponomastiCna komisija. Gre za posvetovalni organ, v njem elani sodelujejo zastonj, kot je bilo povedano na vCe-rajšji novinarski konferenci, sestavljena pa je po znanstveno-kulturniškem ključu. Tržaški podžupan Roberto Damiani, ki je predsednik te komisije, je uvodoma želel podčrtati, da so pri sestavi komisije skušali upoštevati različne stroke in pa tudi kulturne značilnosti mesta. Komisijo namreč sestavljajo prof. Antonio Trampuš, izvedenec za toponomastiko, Claudio Grisancich, kultumik-pe-snik, prof. Franco Firmia-ni, docent umetnostne zgodovine, Miroslav Košuta, slovenski pesnik in ravnatelj Slovenskega stalnega gledališča v Trstu in novinar Fabio Pa-gan. O pripravi naCrta za ovrednotenje starih krajevnih imen in nekdanjih poimenovanj ulic in trgov je spregovoril prof. Trampuš. Povedal je, da so se pri starih imenih osredotočili na obdobje 1830-1840, ko je bilo mesto na višku svoje moCi. Glede predelov pa so izbrali tedanje in tudi današnje mestno središče, ker je prav v osrčju mesta NOVICE Ravalico ravnatelj tržaške Caritas Škof Evgen Ravignani je včeraj imenoval Maria Ra-vahca za novega ravnatelja škofijske humanitarne organizacije Caritas. Ravalico je prevzel mesto duhovnika Maria Del Bena, ki je bil kar devet let na krmilu organizacije. Novi ravnatelj, ki je star 57 let, je dobro znan zlasti v mestnih sindikalnih krogih, saj je bil več kot dvajset let eden od vodilnih funkcionarjev lokalne sindikalne zveze GSL. V zadnjem času se je Ravalico konkretno ukvarjal s problemi priseljencev. Predstavitev »črne« knjige o komunizmu Stranka komunistične prenove prireja v petek, IS.maja predstavitev in javno soočenje o »Cmi knjigi komunizma«, ki je izšla v Franciji, pred kratkim pa tudi v italijanskem prevodu pri založbi Mondadori. O tej sporni knjigi bodo spregovorib univerzitetni profesor iz Lecceja Antonio Moscato, zgodovinar in pisatelj z Reke Giacomo Scotti in deželni svetovalec Fausto Monfalcon. Srečanje bo ob IS.uri na strankinem sedežu v Ul.Tarabocchia 3 (prvo nadstoopje). Protipožarna vaja na ladjah Ob premogovnem terminalu je bila včeraj redna protipožarna vaja, ki jo je priredilo pristaniško poveljstvo. Požar so tokrat simulirali na ladji »Formo-sa Trident« (Malta) in na italijanskem plovilu »Bulktrieste«. Vse se je seveda najboljše izteklo, saj so že nekaj minut po alarmnem kticu prišli na kraj simufirane nesreče gasilci, reševalci in tudi vlačilci, seveda poleg enot pristaniškega poveljstva. V Miljah zbirni center za pomoč kampanijskemu prebivalstvu V Miljski občini so začeli z akcijo zbiranja pomoči v korist prizadetega prebivalstva Kampanije. K sob-damostni pobudi so pristopili miljska občinska uprava, ki je dala na razpolago svoje prostore, civilna zaščita in miljski skavti, ki zbirajo rjuhe, odeje, spodnje perilo, obleke in proizvode za osebno higieno. Zbirni center bo odprt vask dan od 10. do 12. in 17. do 20. ure, do nedelje 24. maja v občinskih prostorih v Ul. Roma 20. Dodatne informacije nudijo po tel 274938 in 272153. Novo glasilo »Villaggio« Center za poklicno izobraževanje »Opera Villaggio del Fanciullo« bo jutri, ob 11. uri v sejni dvorani Novinarskega krožka na Korzu 13, predstavil prvo številko novega glasila »Villaggio«. Predstavitev knjige Deželni inštitut za preučevanje zgodovine osvobodilnega gibanja in Oddelek za zgodovino na Tržaški univerzi bosta jutri predstavila knjigo Marine Rossi z naslovom »I Prigionieri dello Zar«, ki govori o itabjanskih vojakih avstro-ogrske vojske v ruskih lagerjih v obdobju 1914-1918. Knjigo bosta, ob 17.30 v glavni učilnici zgodovinskega oddelka v Ul. Economo 4, predstavila univerzitetna profesorja Giovanna Procacci in Teodoro Sala. III Jfl ISŠlil I lili prihajalo do najpogostejših menjav pri poimenovanju. Z njimi je posamična »oblast« želela tudi na takšen način izpostaviti svojo moC. V imenu komisije (včeraj sta jo zastopala Trampuš in Grisancich) je bilo še reCeno, da postavljanje tabel s starimi imeni nikakor ne pomeni beg v preteklost, temveč gre za ovrednotenje in nazoren način prikazovanja zgodovine in razvoja Trsta. Med drugim gre tudi za zanimiv prikaz sprememb v miselnosti, saj so nekdaj ulice poimenovali po dejavnosti, ki je bila značilna za posamezni predel, kasneje pa so se posluževali imen osebnosti, glede na politične okoliščine so izbirali umetnike ali pa »narodne junake«. Rumene tablice, dve za vsako ulico ali trg, bodo predvidoma namestili v drugi polovici junija. V zvezi s toponomastiko je bilo na včerajšnji novinarski konferenci povedano še, da bodo pristojni uradi v kratkem sporočili imena nekaterih dosedanjih odsekov ulic v predmestjih. Med zahtevnejšimi nalogami komisije pa je priprava načrta za toponomastiCno ureditev Opčin. Po eni strani gre za težnjo po meditvi, ker imajo nekatere ulice na Opčinah ne-slutene »podaljške«, kar raznim službam ustvarja precejšnje težave, po drugi pa za ovrednotenje krajevnih značilnosti, po vzorcu, ki so se ga držali glede mestnega središča. Potrjeno je bilo, da bo komisija upoštevala tudi slovenska krajevna ime- na, kako bo komisija opravila nalogo, pa bo predvidoma znano oktobra. Podžupan Damiani je ob zaključku želel opomniti še na vrsto odvečnih polemik, do katerih je prišlo v mestu prav v zvezi s poimenovanjem ulic. Tako je na primer spomnil, da v isti občini ne moreta obstajati dve enako ali zelo podobno poimenovani ulici: ker se je župan Staffieri tik pred iztekom svojega mandata zelo potrudil, da je žrtvam fojb posvetil ulico (gre za kratek odsek drevoreda sv. Andreja, za katerega pravzaprav nihče ne ve), bi bilo treba najprej razveljaviti to poimenovanje in šele nato nameniti žrtvam fojb morda uglednejšo ulico. bip Tržaški občinski svet je v ponedeljek ponoči po pričakovanju odobril načrt za rubanistično sanacijo starega mestnega jedra, ki je v javnosti znan kot »projekt Ulice Capitelli«. Načrt, ki ga je predložila odbornica za urbanistiko Ondina Bar-duzzi, je bil odobren s široko večino glasov, saj so proti glasovali edinole svetovalci NZ in indi-pendentisCnega gibanja »Nord libero«, medtem ko so se predstavniki Lige in FI-LpT vzdržali. Kljub takemu izidu glasovanja pa med razpravo ni manjkalo polemik in kritičnih puščic na raCun Illyjevega odbora, tudi s stranki nekaterih zastopnikov večine, kot sta Giorgio De Rosa (LD-Oljka) in Alberto Russi- gnan (zeleni-Oljka). De Rosa, ki je načelnik svetovalcev Oljke, večkrat pa nastopa, kot da bi bil predstavnik opozicije, je uvodoma dejal, da enkrat toliko soglaša z usmeritvijo odbornice Barduzzijeve, s katero je večkrat v ostri polemiki. Podčrtal je, da je načrt za sanacijo starega mesta na splošno precej pomanjkljiv, je pa skrajni čas, da ga uprava odobri in tako prižge zeleno luči za prepotrebna dela. Illyjev odbor ni odgovoren za velike zamude pri tem posegu, je rekel še De Rosa, ki je vso politično odgovornost za nastale težave naprtil prejšnjim mestnim upravam. Načelnik skupine Oljke, kot skoraj vsi sve- TRŽAŠKA POKRAJINA / KOMISIJA ZA PROZORNOST Pokrajini delitev prispevkov Dežela pa naj sestavi popoln seznam obstoječih društev Na včerajšnji novinarski konferenci na glavnem sedežu Tržaške pokrajine je pokrajinska svetovalka Adele Pino Kreus v svojstvu predsednice svetovalske komisije za prozornost predstavila analizo kriterijev za podeljevanje finančnih prispevkov za kulturne in rekreativne dejavnosti. Po obrazložitvi zakonskih postopkov in raznih notranjih pravilnikov je Pinova priznala, da se pokrajinska uprava pri podeljevanju prispevkov v glavnem drži pravilnika. Ob tem pa je nesporno tudi dejstvo, da organizacije, ki se posvečajo ženskim problematikam ne prejemajo nikakršnega prispevka že vse od leta 1995. Prvi sklep svetovalske komisije je, da gre spremeniti deželne kriterije za dodeljevanje finančnih kvot Pokrajinam in to v dubu najširše decentralizacije. V tem smislu naj bi Dežela poverila Pokrajinam dejansko delitev vseh prispevkov posameznim organizacijam na teritoriju, medtem ko bi sama deželna uprava poskrbela za sestavo čim popolnejšega uradnega seznama vseh obstoječih organizacij. Tak seznam bi obenem nedvomno olajšal vse postopke za podeljevanje prispevkov, ki bi jih tako doslej upravljala ena sama javna ustanova (Pokrajina) brez večjih zmešnjav. Na novinarski konferenci je odbornik za kulturo Manfredi Poilucci uradno sporočil, da je pokrajinski svet pravkar skoraj soglasno (proti le Mario Bussani -SL) sprejel sklep, po katerem bodo bistveno olajšani postopki opravičevanja uporabe prejetih prispevkov: društva bodo namreč pristojnim uradom odslej predstavila le seznam stroškov, brez prilaganja vseh dokaznih dokumentov. tovalci, ki so sodelovali v razpravi, je izpostavil nevarnost, da bi Trst izgubil sredstva, ki jih Evropska unija namenja sanaciji starih mestnih jeder. Gre za tako imenovani »načrt Urban«, na osnovi katerega so zgledno sanirali že celo vrsto zgodovinskih središč posebno v Nemčiji in v državah severne Evrope. Bruselj v zameno za dodeljena finančna sredstva zahteva od mestnih uprav, da pri urbanističnih posegih spoštujejo zgodovinsko dediščino ter da hkrati zgradijo nekatere javnokoristne objekte. Tudi v (nekdanjem) starem delu Trsta bodo morali tako zgraditi sprejemni center za odvisnike in za ženske, ki so žrtve nasilja, ter večnamensko kulturno središče za potrebe vseh mestnih komponent. Med ponedeljkovo razpravo je seveda odjeknila tudi znana polemika o načrtovanih gradnjah pred cerkvijo Sv. Silvestra, proti katerim so odločno nastopih evangeličanska skupnost, tamkajšnji prebivalci in tudi nekatera naravovarstvena združenja. Na zahtevo Piera Camberja (FI-LpT) se je občinski odbor obvezal, da bo Se enkrat proučil to vprašanje in da bo podprl tiste projekte, ki bodo najmanj oškodovali pročelje cerkve ter njeno vraščenost v tamkajšnje okolje. Računajo, da se bodo gradbena dela za sanacijo starega mesta začela jeseni. H INDUSTRIJA./ EZIT h Za danes napovedan obisk ministra Bersanija Danes bi moral pripotovati v Trst minister za industrijo Pierluigi Bersani, in sicer kot gost ustanove za industrijsko cono Ezit. Če ne bo prihoda v zadnjem trenutku odpovedal zaradi drugih obveznosti, se bo minister udeležil sestanka vodstvenega sveta Ezita, ki ima na dnevnem redu razpravo o perspektivah industrije v Trstu in o vlogi, ki jo lahko za promocijo tega sektorja izvaja industrijska cona. Na sestanek je vodstvo Ezita povabi-loi tudi predstavnike krajevnih oblasti, ki bodo skupaj s predsednikom ustanove Cosolinijem orisali razmere v tržaškem proizvodnem sistemu, medtem ko je zaključna beseda rezervirana za ministra. Bersani naj bi se osredotočil na vprašanja prilagajanja industrijske politike novim razmeram evropske integracije, na probleme globalizacije trgov in na mesniCevanje načel administrativnega federalizma. Tržaška promocija vina Chianti classico Konzorcij za znano in zgodovinsko zaščiteno vino Chianti classico je pripravil srečanje Tržačanov s to znano toskansko kapljico. V nedeljo bo namreč tim.- Magnalonga, pobuda, v okviru katere bodo štirje javni lokali (Hairy’s Grili v hotelu Duchi d’Aosta, bufet Al Canal, Re di Coppe in enoteka Nanut) namenoma odprti in bodo ponujali vsak svoj krožnik, seveda skupaj z vinom. Tisti, ki bodo želeli sodelovati na Magnalongi, se bodo morali prijaviti (tel. 636226), potujoča pojedina pa jih bo stala 25.000 lir. IZGINILO JE 18 MILIJONOV LIR Kraja iz neprekinjene blagajne V nedeljo je trgovec položil denar, a o pologu ni ne duha ne sluho Kaj bi z osemnajstimi milijoni, kolikor se mu jih je do sobote nakopičilo v blagajni trgovine? Neki tržaški trgovec se je v nedeljo, kot običajno, podal do agencije št. 4 Tržaške hranilnice v Ul. Ginnastica 11, zvil šop bankovcev v sveženj in jih položil v škatlo neprekinjene blagajne, ki jih avtomatično inkasira in vknjiži. Izvrstna tehnološka iznajdba, si reCe človek, potem ko je spravil denar na varno. Toda popolne varnosti ni. Tudi pri takih izvrstnih banCniških pripomočkih se včasih lahko zatakne, še zlasti Ce si nekdo izmisli še učinkovitejši tehnološki pripomoček, ki prejšnjega nevtralizira. Prav to se je očitno zgodilo pri agenciji št. 4 Tržaške hranilnice v Ul. Ginnastica, kajti ko se je trgovec včeraj zglasil v omenjeni banki, ni bilo o njegovem nedeljskem pologu osemnajstih milijonov lir ne duha ne sluha. Denar je skratka namesto v banko poromal v neke druge roke, ki so si izmislile napravo, s katero so škatlo neprekinjene blagajne po pologu denarja zaustavile ter jo poklicale nazaj, pobrale sveženj bankovcev in jo odkurile. Zadevo seveda proučuje leteči oddelek tržaške kvesture, kjer ne izključujejo možnosti, da gre za že preizkušen sistem, s katerim so že marsikoga oškodovali. Tihotapljenje rib Uvoz rib s Hrvaškega v našo deželo je podvržen različnim carinskim predpisom. Medtem ko je prodaja na tržaškem ribjem trgu deležna določenih carinskih olajšav, morajo v ostalih pokrajinah odšteti nekaj denarja več. Zadnje Čase pa se je dogajalo, da je neki uvoznik prodajal večje količin® rib izven tržaškega območja ter se prt tem posluževal carinskih olajšav, preh' videnih, kot reCeno, za tržaško pokrajino. Finančni stražniki iz raznih popraj in dežele so s poenoteno akcijo sto pili nezakoniti prodaji na prste. R1® so zaplenili, tako da je moral njihov la stnik poleg mastne globe doplačati ca rinsko razliko, da jih je lahko sp® odkupil. etacija dveh :pečevalcev mamil stu so vCeraj aretirali dva raz ilca mamil. Gre za 27-letn®8 Zanina in 28-letno Michelo ki so jima bili agenti leteCeg^ a že nekaj časa na sledi. Fant ki sta živela skupaj v majhn® mju v Ul. Udine, sta prodaja količine mamila tržaškim th n ter se uri tem nosluževala # OPČINE / ODPRTJE ZGRADBE ZA SOLSKIM POSLOPJEM Nov objekt za slovenske in italijanske učence Uporabljala pa ga bo lahko tudi openska skupnost »Prosti Cas naj človek uporablja za razvedrilo in za utrjevanje duševnega in telesnega zdravja: z zaposlitvijo in študijem po svobodni izbiri, s potovanji v tuje kraje, s Športnimi vajami in prireditvami, ki Pomagajo ustvarjati bratske odnose med ljudmi vseh narodov in kultur.« To misel iz Svetega pisma je prebral občinski svetovalec Igor Dolenc prav na začetku prireditve ob odprtju novega večnamenskega sre-dišča, ki je zrastlo v rekordnem času 13 mesecev na dvorišču za poslopjem openskih osnovnih šol. Morda ni naključje, da je Dolenc spregovoril prvi. Leta 1990 je kot Član openskega jusarskega odbora zastavil vprašanje strukture, ki bi obogatila opensko šolsko ponudbo; ko je bil nekaj let pozneje izvoljen za občinskega svetovalca, je predložil amandma k občinskemu proračunu, ti je predvideval vključitev postavke o prispevku v višini 300 milijonov kr (ki je bila nato zvišana na 500 milijonov) za zgradbo. Dolenc je bil torej včeraj popoldne vidno zadovoljen, ko je videl, kako je tržaški Podžupan Roberto Damiani s škarjami (na sliki) - ki sta mu jih na pladnju ponudila učenka prvega razreda slovenske osnovne šole Franceta Bevka Erika Ferluga ter učenec prvega razreda italijanske osnovne šole Degrassi Matteo Brenči - prerezal trobarvni praznični trak. Nasmejana in prav tako zadovoljna nad opravljenim delom pa sta bila tudi predsednik openskega jusarskega odbora Pavel Milič in Predsednik Vzhodnokraškega rajonskega sveta Zoran Sosič, ko jima je Damiani izročil krpico zele-Uo-beloUdečega traku v spomin na Včerajšnji dan. S tem je bilo tudi na otvoritveni svečanosti potrjeno sodelovanje trojice - jusarjev, rajonskega sveta in občine - ki je obrodilo novo, za Opčine prepotrebno zgradbo. Stavba stoji v senci lip, cedrov in oipres; obdaja ga zeleni tepih angleške travice. Po vhodu brez arhitektonskih zaprek vodi širok hod-nlk v večji, s parketi tlakovan prostor, izoblikovan v obliki črke L, ki ga je mogoče s premično steno razdeliti v dva samostojna, pravokotna prostora. Na eni strani je obešen košarkarski koš, na isti strani je tudi postavljeno veliko stensko ogledalo, primemo za vadbo baleta. Poleg sanitarij je v stavbi še nekaj prostorov: eden je namenjen skladišču športnih in rekreacijskih rekvizitov, dragi je še prazen. Gostje, učenci, učitelji in vaščani so zasedb veliki prostor potem, ko je openski župnik Zvone Strubelj na dvorišču blagoslovil objekt in je bil prerezan tradicionalni trak. Organizatorji so povabili na odprtje tržaškega župana Riccarda Illyja, ki pa so ga upravne zadeve zaustavile v Rimu. Namesto njega je prispel podžupan Damiani s kar tremi občinskimi odborniki: Mario Tere-so Bassa Poropat (šolstvo), Ubertom Fortuno Drossijem (splošne zadeve) in Roberto Tommasini (ekonomat). Damiani je povedal, da pomeni prisotnost otrok dveh narodnosti, ki ne čutijo razlike med sabo, temveč le bogastvo v medsebojnih stikih, spodbudo in zgled za vse mesto. O novi strukturi je menil, da ne gre zgolj za telovadnico, pač pa za prostor združevanja za skupinske dejavnosti. Njegova zahvala jusar-skemu odboru in rajonskemu svetu je bila zato res občutena. Občinska odbornica za šolstvo Bassa Poropat je za njim dejala, da gre za pomemben dan za obe šoli, ki bosta sedaj končno razpolagali s prepotrebnim objektom. Predsednik openskega jusarskega odbora Pavel Milič je pripravil nekaj zapiskov o poteku del za gradnjo objekta, a jih je pustil kar v žepu, ko je sprevidel, da je ob tolikšnem številu otrok bolje spregovoriti kratko in jedrnato. Ko bi jih prebral, bi povedal, da je občina leta 1995 pripravila načrt za gradnjo stavbe in zaprosila jusarski odbor, ali bi lahko delo »sponsoriziral« s sredstvi, ki jih je prištedil v desetih letih umnega poslovanja. Predvideni strošek je znašal 650 milijonov lir, po preureditvi načrta s popravki, ki so jih zahtevali jusarji pa je poskočil na 800 milijonov lir. Ker jusarski odbor ni razpolagal s tolikšno vsoto, se je občina odločila, da bo manjkajoče sama dodala. Pred dvema letoma je dežela izdala po-voljno mnenje za uporabo predvidenih sredstev jusarskega odbora, tako da so oktobra istega leta začeli z deli. Sledil jim je arh. Marino Kokorovec, izvedlo pa tržaško podjetje Savino. Novembra lani so bila dokončana. Milič se je - namesto te zgodovinske obnove - omejil na poudarek vloge jusarskega odbora, ki je uresničil željo obeh didaktičnih ravnateljstev po primerni strukturi. Služila bo šolam, a tudi openski skupnosti, saj je jusarski odbor podpisal ustrezno konvencijo z občino za uporabo prostorov, ko ne služijo šolama in vrtcema. Predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta Zoran Sosič je podčrtal pomen sodelovanja treh inštitucij (rajonskega sveta, jusarskega odbora in občine), ki je obrodil pomemben uspeh, napovedal pa je tudi druge nove družbene strukture, ki bodo kmalu zrastle na Opčinah, in sicer rekreacijsko središče in jash. Za italijansko didaktično ravnateljstvo predstavlja nova struktura »zelo pomembno darilo«, za slovensko didaktično ravnateljstvo Stanko Cuk pa je zgradba sploh »razkošen objekt«, v katerem se bo še bolj krepilo prijateljstvo med mladimi. In prav mladi, otroci obeh vrtcev in obeh šol, so imeli nato glavno, zaključno besedo. V prostoru so prebiti že dopoldne, ko so se pomerili na športnem dnevu. Popoldne pa so pozdraviti goste s pesmimi v slovenščini in italijanščini. Zaključek je bil skorajda obvezen: skupno so zapeli pesem o openskem tramvaju, najprej v italijanščini, nato v slovenščini. A slovensko besedilo so peli samo slovenski otroci... M.K. HT BOLNIŠNICA / TRŽAŠKI ZDRAVNIKI Manj plačani kot v Furlaniji Zdravniki delajo tudi v slabših delovnih pogojih - Kmalu protest Tržaški zdravniki, 1 delajo v mestnih bolni: nicah, so obupani. De lajo v vse bolj neureje nih pogojih, prejemaj Pa nižje plače kot njihc yi kolegi iz Furlanije i iz drugih italijanski dežel. Zadeva se vleč že dalj časa in je postal pcitno tako huda, da ie uspelo »združiti prav vseh devet sin dikalnih organizac: zdravnikov, ki so izda ^Ceraj zelo ostro skupn tiskovno sporočilo. Manjše plače nis edini vzrok ogorčeneg Protesta, pa čeprav je t eno od najbolj boleči °dprtih vprašan Tržaški zdravniki delaj ^ strukturi, ki je »vse državnega pomena,« ka zahteva, seveda, tud Primerno odgovornos Prejemajo pa nižje plač ^pt na primer zdravnik so zaposleni Tanjših bolnišnicah n kmečkih in gorski območjih v Furlaniji. Tržaški zdravniki opozarjajo predvsem na vse slabše delovne pogoje. Uradna sprememba Krajevne zdravstvene enote v Zdravstveno podjetje je povzročila še nadaljnjo birokratizacijo zdravniške službe: »zdravniki postajajo vse bolj knjigovodje,« so zapisale sindikalne organizacije v svojem sporočilu. Drug problem, ki ga zdravniki - in z njimi, posledično, tudi občani - občutijo na lastni koži, je vse večje utesnjevanje bolnišniških oddelkov. To povzroča nejevoljo med zdravniki in jezo bolnikov in njihovih sorodnikov. Dogaja se tako sledeče: zaradi nižjih plač in vse slabših delovnih pogojev iščejo najboljši tržaški zdravniki, predvsem najbolj renomirani specialisti, zaposlitev drugje, kar bo postopno privedlo do velikega obubožanja tržaškega zdravstva. Iluzorično bi bilo misliti, da bi ta pobeg zdravnikov vsaj odprl nova delovna mesta mladim zdravnikom. Tudi mladi zdravniki iščejo zaposlitev drugje, v bolnišnicah, ki jim zagotavljajo boljše finančne in delovne pogoje, o čemer zgovorno pričajo domala prazne lestvice za zaposlitev zdravnikov na Tržaškem. Sindikalne organizacije tržaških zdravnikov ugotavljajo, da niso doslej opazile nobene pripravljenosti niti dežele niti zdravstvenega podjetja, da bi izboljšali sedanji položaj. Zato so napovedale mobilizacijo zdravnikov, kar pomeni, da bi v kratkem lahko prišlo tudi do protestnih akcij v zdravstvenem sektorju. URADNA ODREDBA Kopališča v vsej pokrajini obvezno odprta ves dan Pristaniško poveljstvo je izdalo odredbo, po kateri bodo morala javna kopališča obvezno »obratovati« do večera, točneje vsak dan od 9. do 19.30. Načelnik poveljstva Sergio De Stefano je nekoliko spremenil odredbo iz leta 1995, po kateri so bila lahko kopališča med dnevom za nekaj ur zaprta, kar se bo lahko sedaj zgodilo le ob slabem vremenu. De Stefano je na vče- rajšnji novinarski konferenci (na sliki - foto KROMA) dejal, da so kopališča v naši pokrajini v glavnem skrbno urejena in da odgovarjajo zdravstvenim ter varnostnim predpisom. Glede nekaterih drugih predpisov, predvsem kar zadeva ureditev športnega ribolova, bo pristaniško poveljstvo izdalo posebno odredbo, komaj bo dobilo iz Rima ustrezna u-radna navodila. POKRAJINSKI KOMITE n Za postopen in miren prehod v evro Pozornost starejšim Na Tržaški prefekturi je včeraj opoldne prefekt Michele De Feis predstavil dosedanje delo Pokrajinskega komiteja za evro in program nadaljnjih dejavnosti tega organizma, ki ima nalogo, da pripravi prebivalstvo in ekonomske operaterje na - sicer postopno - triletno tranza-cijo iz državnih valut v skupno evropsko plačilno enoto. Komite, ki mu predseduje sam prefekt in ga sestavljajo predstavniki raznih ekonomskih in socialnih kategorij, je najprej izvedel monito-ražo sedanjega stanja predvse v sklopu same sestave komiteja. Nadalje je komite sklenil, da je potrebna široka informacijska kampa-nija tako v šolah in na univerzi, kot tudi preko sredstev množičnega obveščanja. Danes se bodo glede tega sestali vsi tržaški ravnatelji, kar zadeva javno upravo pa je bila ustanovljena posebna delovna skupina, ki jo sestavljajo predstavniki Banke Italije, Pokrajinske direkcije Zakladnega ministrstva, Pokrajinska davčno- računovodska služba, Deželna di- rekcija za dohodke in predstavniki bančnega sektorja. Največ pozornosti gre seveda posvetiti starejšim ljudem, ki se bodo soočali z največjimi težavami. V ta namen bo pokrajinski komite angažiral predvsem organizacije, ki se posvečajo prostovoljstvu, saj so slednje starejšim občanom najbližje. Da bi bil prehod do evra čim manj travmatičen, je skrb tudi ostalih ustanov: Tržaška pokrajina je v sodelovanju s Trgovinsko zbornico priredila seminar, na katerem so biti poglobljeni predvsem ekonomsko-računovodski aspekti. Na voljo so tudi informacije preko interneta, ki jiti nudi prav tako tržaška zbornica. Razne pobude je programirala Zbornica komercialistov, organizacije za zaščito potrošnika in osrednja italijanska telefonska družba. Slednja je razpisala literarni natečaj na temo uvajanja evra in razširjenosti interneta, namenjen pa je vsem nižjesrednejšol-cem F-JK. Nagrada za prvih trideset najboljše uvrščenih bo potovanje v Strasbourg in Bruselj. NOVICE Pomorska postaja: predlog za prihodnost Kongresni center na Pomorski postaji nameravajo razširiti. Postal naj bi kongresni pol deželnega značaja. To dejansko pomeni, da bi ga morali opremiti Se z eno dvorano, ki bi sprejela vsaj tisoč ljudi. Predlog za razširitev prihaja s strani tržaške sekcije Junior Chamber Italiana in konzorcija Pro-motrieste in so ga včeraj predstaviti na tiskovni konferenci. Načrt bodo vsekakor bolje obrazložiti in poglobiti na zasedanju, ki ga bodo prirediti v soboto, 16. maja ob 9.30 na Pomorski postaji. Naslov zasedanja bo: »Pomorska postaja: predlog za prihodnost«. Uhajanje nafte z grškega tankerja Morje pred pomolom št. 2 družbe Siot v Novem pristanišču so včeraj predpoldne neprijetno obaril vali grdi naftni madeži. Med raztovarjanjem grškega tankerja »Tomis Providence«, ki je zasidran ob omenjenem pomolu, je namreč začelo uhajati nekaj goriva v morje. Na srečo so se uslužbenci, ki so pretakali gorivo, zavedli nezgode in takoj prekinili pretakanje. Madeže so za silo takoj počistiti, nakar je njihovo delo izpopolnilo specializirano podjetje. Razstava v Rižarni odprta šedo petka V Rižarni je še do petka, 15. maja, na ogled fotografska razstava Cristine Nemez z naslovom »Do pekla in nazaj«, ki je posvečena preživelim nacističnim uničevalnim taboriščem. Ob delavnikih si razstavo lahko ogledamo med 9. in 18. uro. DOLINA / MAJENC/V98 Predstavili Čukov roman Sinoči se je prireditev zaključila In tudi letošnja Majen-ca, ki so jo organizatorji obogatili z raznovrstnimi kulturnimi prireditvami, se je sinoči izpela. V slovo ji je zaigrala domača godba na pihala, poslednje dejanje pa je bilo slovesno podiranje maja, ki pa seveda ni tako radostno kot postavljanje. Med pomembnejše dogodke zaključnega dela tradicionalne dolinske prireditve pa gre nedvomno uvrstiti ponedeljkovo krstno predstavitev romana domačega (v najožjem pomenu besede) avtorja Marija Cuka Pena majskega vala(f. KROMA). V prijetnem ambientu nekdanje torkle, sedanje galerije Torkla, se je v ponedeljek zbralo lepo število ljudi. Dogodek je bil dvakrat slavnosten: pred domačim občinstvom se je prvič kot romanopisec predstavil pesnik Marij Cuk, sicer poklicni novinar, njegova najnovejša knjiga pa je prvo leposlovno delo obnovljene založniške dejavnosti ZTT. Zato so uvodne besede namenili prav temu spodbudnemu dejstvu. V imenu založbe je zbranim spregovoril Andrej Furlan, ki je podčrtal, da se založba po nekajletnem NOVICE Pihalni kvintet Korffej bo v nedeljo nastopal v Marijnem domu v Rojanu Slovenska glasbena šola/Koncertna pobuda Rojan v sodelovanju z mednarodno akademijo Musiči artis in Ljubljanskim festivalom vabi na koncert pihalnega kvinteta KORFFEJ, ki bo v nedeljo, 17. maja ob 20.30 v dvorani Marijinega doma v Rojanu. Kvintet Korffej sestavljajo Tjaša Kuštrin - flavta, Gregor Kovačič - klarinet. Spela Knoll - oboa, Neža Gruden - rog, Katarina Gale - fagot sodeluje tudi pianistka Darja Mlakar. Izvajalci so študentje drugega in tretjega letnika Akademije za glasbo v Ljubljani. Skupaj sodelujejo že poldrugo leto pod mentorstvom profesorja Božidarja Tumpeja. Darja Mlakar pa je študentka četrtega letnika Akademije za glasbo v Ljubljani pri profesorici Dubravki Tomsič-Srebotnjakovi. Nastopali so že v Ljubljani, Mariboru, Škofji loki, Ajdovščini in na Koroškem. V letu 1997 so se udeležili tekmovanja mladih glasbenikov in dobili II. nagrado ter priznanje za najbolje izvedeno obvezno skladbo. V okviru ciklusa »Mladi virtuozi« Ljubljanskega festivala so 10. februarja letos nastopili v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata. Mladi glasbeniki nam bodo predstavili dela avtorjev 20. stoletja, ki so po vsebini in značaju zelo različna. Takšna dela pa so že postala železni repertoar tovrstne zasedbe. Na sporedu bo tudi delo slovenskega skladatelja Primoža Ramovša. H.M. Nastopi gojencev konservatorija Tartini V okviru niza nastopov gojencev Tartinija, bo danes zvečer (začetek b 20.15) v dvorani konservatorija klavirski večer posvečen Schumannu in Lisztu. premoru »ne zgolj slučajno« predstavlja prav z domačima avtorjema. Skoraj istočasno je namreč izšel kriminalni roman Sergeja Verča, ki so ga sinoči predstavili v Gregorčičevi dvorani. Zbirko leposlovnih del so poimenovali Momik, po vetru, ki piha z morja proti kopnemu, za to in ostale zbirke pa bo kot oblikovalec skrbel Rado Jagodic. Marij Cuk se je zbranim v Torkli kar sam predstavil. Povedal je, da roman predstavljajo na Majenci, ker je z njo povezan, saj se opisana zgodba začenja prav na tradicionalnem dolinskem prazniku. Vsebine ni želel podrobneje razkriti, podčrtal pa je, da ljubezenska zgodba med Slovencem in Italijanko prinaša globje probleme življenja na tem območju. K nakupu knjige je na predstavitvi spodbudila tudi Suzi Bandi, ki je prebrala krajša odlomka iz Čukovega romana Pena majskega vala. Konferenca je posvečena vsem problemom manjšine V petek bo v Gregorčičevi dvorani programska konferenca, ki jo prireja Slovenska kulturno gospodarska zveza za Tržaško. Organizatorji pobudi pripisujejo velik pomen, nanjo pa so povabili tako predstavnike tržaške občinske uprave (srečanja se bo udeležila odbornica za šolstvo) kot tudi slovenske vlade in parlamenta (pristojnih organov za Slovence v zamejstvu in po svetu). Pred petkovo konferenco smo se pogovorili s predsednikom SKGZ za Tržaško Brankom Jazbecelh. Za Slovensko kulturno gospodarsko zvezo je programska konferenca novost Kaj je botrovalo odločitvi o takšnem srečanju za Tržaško? »Predvsem dejstvo, da smo zadnji pokrajinski občni zbor imeli skoraj pred dvema letoma, se pravi, v obdobju, ko so bile razmere bistveno drugačne od sedanjih na Tržaškem. V tem vmesnem času se je marsikaj zgodilo, zlasti lansko leto. Zato smo sklenili, da ne čakamo konca mandata oiganov, M so bili takrat izvoljeni in priredimo programsko konferenco prav z namenom, da se tržaška Slovenska kultumo-gospodarska zveza opremi z novo programsko platformo, na osnovi katere bo delovala še dobro leto do zaključka mandata organov.« V izhodiščih za konferenco je govor o krizi, ki je zajela tudi SKGZ. Kakšen pa je trenutni položaj zveze? »Torej zveza je prebrodila krizo, v katero je zašla, obdobje medvladja, v katerem je bila dobro polovico lanskega leta, je pustila za sabo. Zato izhodišče dokumentov za konferenco odraža težnjo, da je treba odvrniti pozornost od notranjih problemov zveze, ki so boli - kot pravim - že rešeni, in razmišljati o perečih problemih in o razvojnih perspektivah skupnosti.« Kakšen je po vaši oceni trenutni položaj manjšine? »Na konferenci želimo poudariti, da manjšina ta trenutek najbolj potrebuje dvoje. Mislim, da je oboje važno in je treba tudi oboje paralelno razvijati. Najprej gre za vlogo manjšine na Tržaškem. Manjšina se je po obdobju sklenitve Osimskih sporazumov razvijala v tesnem sodelovanju z naravnim zaledjem Trsta, zlasti z matico. V tem se je razlikovala s hotenji večinskega Trsta, ki je takrat zavrnil to obliko sodelovanja. V novih okoliščinah, ki so nastale po izvolitvi Illyjeve občinske uprave, mislim, da se lahko pogledi manjšine in na večine ujamejo. Zaradi tega je nastopil čas, ko lahko v sodelovanju s to upravo razrešimo najbolj pereče probleme, s katerimi se srečuje skupnost na Tržaškem. Tu mislim predvsem na šolstvo in začnemo tudi nastavljati neke nove projekte, kot se je dejansko tudi začelo na področju kulture, na primer. Ravno tako pa je pomembno, da izpostavimo ponovno organsko sode-lovnaje med manjšino in matico. Brez tega je manjšina obsojena na to, da postane suha veja. Zaradi tega mislimo, da je treba delati prav v perspektivi polnopravne vključitve Slovenije v Evropsko unijo. Ko bodo vsi deli slovenskega naroda, ki avtohtono živijo vsak na svojem ozemlju, pod eno streho, bo ponovno lahko prišlo do spleta interesov.« Kaj pa odnosi v sami manjšini in ali vsi tako razumejo razvoj dogodkov? »Kot zveza izhajamo iz tega, da je potrebno v manjšini dobiti način, kako učvrstiti vse tiste silnice, ki vodijo k povezovanju, združevanju, družbenemu integriranju skupnosti. To pa zaradi tega, ker smo pač politična skupnost, v politiki pa je naglas na tekmovanju, antagonizmu. Prav zaradi tega je pomembno, da v sferi civilne družbe pevladujejo težnje k integriranju skupnosti. Na tem področju je treba seveda še veliko storiti, ker navsezadnje manjšina prav v trenutku ko bo sprejet oz. bo stekel postopek za sprejetje zaščitnega zakona, potrebuje telo, ki se bo lahko suvereno pogajalo o vsebini samega zakona.« Kako bi torej opredelili namebnost konference? »Ponavljam, programska konferenca je pomembna tudi zato, da se zveza na Tržaškem opremi s posodobljeno programsko platformo. Vendar v osnovnem razmišljanju ne izhajamo iz potreb zveze oz. izključno iz potreb vanje včlanjenih organizacij, ampak skušamo kar se da zajeti celoten spekter problematike, s katero se danes soočamo na Tržaškem.« Breda Pahor DSI / V GOSTEH DR. IVAN ŠTUHEC Priprave na sinodo v Sloveniji l Tradicionalni ponedeljkov večer Društva slovenskih izobražencev (DSI) v Peterlinovi dvorani v Trstu je bil posvečen pripravam na sinodo v Sloveniji. O tem je spregovoril tajnik sinode dr. Ivan Štuhec (na sliki), večer pa je vodil dekan za slovenske vernike na Tržaškem dr. Zvone Strubelj. Dr. Štuhec je v svojem uvodnem posegu orisal potek priprav na sinodalno zborovanje ter tri velike sklope vprašanj, okoli katerih bo morala steči poglobljena razprava. Vprašanja so navedena v dokumentu, ki ima naslov Izberi življenje, ki je istočasno tudi geslo sinode. Sklopi vprašanj so sledeči: Nova evangelizacija, Človekova odprtost za skrivnostno in sveto ter Življenje iz vere - služenje in poslanstvo. Tretji sklop ima še tri dodatne podtočke: Življenje in odnosi v Cerkvi, Cekev v družbi in kulturi ter Cerkev na Slovenskem in slovenska država. Prvo sinodalno zborovanje, je še dejal dr. Štuhec, bo predvidoma čez leto dni. V začetku so bili predvideni roki krajši, a pokazalo se je, da je bil čas za razpravo prekratek, saj se po njegovem mnenju morajo slovenski kristjani komaj učiti razpravljanja o vprašanjih Cerkve ter o svojih predstojnikih in tudi o politikih. Na slovenski sinodi bodo sodelovali tudi Slovenci iz zamejstva in zdomstva, in sicer kot gostje. Dr. Štuhec je zamejce povabil, naj oblikujejo svoja vprašanja in določijo svoje prioritete in naj jih posredujejo. Pri tem je škofov vikar za tržaške Slovence msgr. Franc Vončina, ki se je udeležil večera, dejal, da je treba ta vprašanja poslati tudi na sedeže škofij, kjer se nahajajo slovenski verniki v zamejstvu (tržaško, go-riško itd.). Po besedah predstavnika mladih tržaških slovenskih katoličanov Iva Keržeta pa mora sinoda posvetiti več pozornosti zamejstvu in zdomstvu, pa Se problemu soobstajanja več narodnih skupnosti v isti krajevni Cerkvi, vlogi laikov in vprašanju verouka v šoli. Prav Iva Keržeta pa so na ponedeljkovem večeru predlagali, da se ga vključi v tajništvo sinode kot predstavnika zamejstva, (iž) VCERAJ-DANES Danes, SREDA, 13. maja 1998 SERVACIJ Sonce vzide ob 5.37 in zatone ob 20.27 - Dolžina dneva 14.50 - Luna vzide ob 22.01 in zatone ob 7.07 Jutri, ČETRTEK, 14. maja 1998 BONIFACIJ VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 20,9 stopinje, zračni tlak 1018 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 86-odstotna, nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 16,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Rodili so se: Leonardo Bullo, Andrea Romano, Alessandro Pierro, Andrea Gonzato, Francesca Muscia. Umrli so: 90-letna Stefa-nia Kovačič, 77-letna Giu-seppina Gabbino, 93-letna Antonia Ritossa, 80-letni Ferraccio Vecchiet, 62-letni Giorgio Logar, 86-letni Li-bero Pelizzaro, 64-letna Daniela Setz, 89-letna Francesca De Gravisi, 84-letna Au-gusta Mosetti, 84-letna Car-mela Carli, 86-letni Angelo Stocca, 87-letna Čarobna Filippi, 85-letna Alfia To-masella, 76-letna Alandra Bratina, 78-letna Bianca Sandrin. ' * LEKARNE Od ponedeljka, 11. maja do sobote, 16. maja 1998 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 UL Rossetti 33 (tel. 633080), UL Mascagni 2 (tel. 820002). Opčine, Nanoški trg 3/2 (tel. 213718) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Mascagni 2, Borzni trg 12. Opčine - Nanoški trg 3/2 (tel. 213718) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Borzni trg 12 (tel-367967). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacij6 KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije Kad deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel-573012. Dežurna zdravstvena služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. S PRIREDITVE TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi na otvoritev razstav6 usta govorna *'*-šuta in Nives M31 lovala bo vokalna Musiča noster nes, 13. maja oo ržaški knjigami- INSKA GLASBE' ■ koncertna SIGI ARTIS111 IŠKIM PESTIVA na koncert pjh ateta KORFF.EJ za glasbo v L) do v nedeljo-D.30 v dvora i v Rojanu: loma v t\uj , • nski glasben^ •H del\P*f ©TMLM® ©LimOS©! JAROSLAV HAŠEK DOBRI VOJAK ŠVEJK Režija Stanislav Moša danes, 13. t. m. ob 16.00 RED G jutri, 14. t. m. ob 16.00 RED I Marko Sosič BALERINA, BALERINA v interpretaciji Lučke Počkaj Režija Branko Završan Danes, 13. t. m. ob 20.30 KULTURNO DRUŠTVO RDEČA ZVEZDA iz Saleža ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA v sodelovanju z ZVEZO SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV prisrčno vabita na predstavitev novih leposlovnih del Skrivnost turkizne meduze SERGEJA VERČA in Pena majskega vala MARIJA CUKA Srečanje z avtorjema in igralko SUZI BANDI bo danes, 13. maja 1998 ob 20.30 v agriturizmu Milič v Zagradcu Prisluhnili bomo petju okteta ODMEVI TK Vljudno Vas vabimo na otvoritev razstave ier Alberta Sirka O umetniku bosta spregovorila NIVES MARVIN in MIROSLAV KOŠUTA sodeluje vokalna skupina MUSIČA NOSTER AMOR danes, 13. maja ob 18.30 v TRŽAŠKI KNJIGARNI, Ul. sv. Frančiška 20 - Trst KINO ARISTON - Danes in jutri je dvorana rezervirana. EKCELSIOR AZZUR- RA - 18.30, 20.15, 22.00 »Sesso e potere«, i. Du-stin Hoffman, Robert De Niro. EKCELSIOR - 18.35, 20.25, 22.15 »So cosa hai fatto«, r. Kevin VVilliam-son. AMBASCIATORI -Danes zaprto. NAZIONALE 1-16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Codi-ce Mercury«, i. Bruce VVillis, Alec Baldvvin. NAZIONALE 2 - 17.30, 21.00 »Titanic«, i. Leonardo Di Caprio, Kate VVinslet. NAZIONALE 3-16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Brek-down«, i. Kurt Russell. NAZIONALE 4 - 17.00, 19.30, 22.00 »Jackie Brovvn«, i. Robert De Niro, Bridget Fonda. MIGNON - 16.00, 22.00 »Vibrazione anale«, pron., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 18.30, 20.20, 22.10 »Full Monty MONTECARLO 19.30, 22.30, 0.45 Dnevnik, 13.30 Šport Aktualno: Soldi soldi Film: Cenre sotto il sole (vojni, ZDA *58) Glasba: Forte fortissima Film: Risvegli (dram., ZDA ’90, i. R. De Niro) Film: Il dubbio (krim., ZDA ’61, i. G. Cooper) 13.00 Videostrani Festival Brežice 97 Vsakdanjik na kmetiji Danes na Primorskem Dobrodelni koncert Videostrani Nad.: Sosedje (22. del) Oddaja za zamejce v Italiji: Med Sočo in Nadižo Dnevnik, vreme Vi sprašujete, župan odgovarja Nad.: Sosedje (23. del) Kako biti zdrav? Dnevnik TV Primorka fr" Slovenija 2 10.05 11.05 12.00 13.05 14.00 15.00 15.10 16.40 18.00 18.05 19.20 19.30 20.30 22.35 22.40 23.30 Vremenska panorama Tedenski izbor. Nadaljevanka: Alzačani ali dve Matilčdi (Fr., 4. del) Pomp Dokumentarna oddaja: Izraelci in Arabci - 50-letna vojna Kviz:.Lov za zakladom Euronevvs. TV prodaja Film: Ti loviš (Slovenija) Oglasi Nanizanka: Iz dobrega gnezda (Nemčija,"zadnja epizoda) TV igrica: Kolo sreče Vaterpolo: Slovenija -Danska (kvalifikacija za BB prvenstvo Evrope) Nogomet: Finale pokala PPZ Oglasi Nadaljevanka: Končni obračun (VB, zadnjidel) Kviz: Lov za zakladom 0.35 0.40 Oglasi Napovedniki Koper 15.00 15.45 16.15 17.30 18.00 18.45 19.00 19.30 20.00 20.30 21.00 21.50 22.05 Euronevvs Alpe Jadran Italijanska šola v Sloveniji: Položaj in perspektive Vesolje je... Program v slovenskem jeziku: V njihovem imenu Primorska kronika Tv dnevnik, šport ■ Otroška oddaja: Ecchec-cimanca Sredozemlje Skrivnosti 20. stoletja Aktualna tema: Meridiani - Nemci v Sloveniji TV dnevnik, vreme Nogomet: Chelsea - Stuttgart (pokal pokalov, finale) TV dnevnik Vsedanes 'N Radio Trst A 8'00, 10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.00, 13.00, l9-00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, ^es Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kro-nil