Slovenska archeologia, Časopis Slovenskej akadém ie vied, R očnik II, B ra­ tislava 1954, 160 str. Nova številka arheološkega vestnika, ki ga izd aja Slovaška akadem ija znanosti, je tehnično ravno tako bogato oprem ljena, k ak o r je bila p rv a številka. Tisk in reprodukcije so odlične in v polni m eri služijo res znanstvenim n a ­ menom. V sebinsko je pa nova številka posvečena zvečine problem om , ki se dotikajo slovanske arheologije. R ecenzija je to k rat le ena in obravnava razpravo Jana D ekana o začetkih slovaške zgodovine in o V elikom oravski državi. Pavol Caplovič p odaja v »Slovanskč pohrebište v N itre pod Zoborom« po­ ročilo o slovanski nekropoli, ki je bila o d k rita v N itri. Ta nekropola ima n e­ k atere čisto tipološke posebnosti, posebno glede izdelave S- obročkov, katerih p en tlja je tu k a j izredno široko skovana. P letene ogrlice, dalje pletene zapestnice s kačjim i glavami, n ek a te ri p rstan i itd. im ajo n ajb ližje analogije v belobrdski k u ltu rn i skupini. D rugi objekti, kakor posam ezni prstani, im ajo pa zopet an a­ logije v kottlaški skupini. Med uhani so tudi nekateri, ki im ajo boljšo zvezo s severnim i slovanskim i pokrajinam i. Zanim iva je tudi av to rjev a ugotovitev, po k ateri je del tu k a j najdene keram ike bil izgotovljen samo v ritu a ln e nam ene, ki se ni u p o rab ljal kot v sakdanja keram ika. Grobišče datira avtor v čas od druge polovice X. do začetka XI. stoletja. N aslednjo razpravo je napisal Zdenčk V ana: »Mad’ari a Slované ve svetle archeologickÿch nâlezu X,—XII. stoleti«. V te j zelo obširni razp rav i zasleduje avtor problem etnične pripadnosti belobrdske k u ltu rn e skupine. Ta nadvse pom em ben problem je bil reševan že n a razne načine, vendar pa nikdar niso dospeli raziskovalci do končnega rezultata. M edtem ko so to k u ltu rn o skupino n ek ateri tu ji znanstveniki različno tolm ačili in jo tudi različno opredeljevali, je večina slovanskih znanstvenikov sp reje la sklep, da so nosilci belobrdske k u ltu re zvečine bili Slovani. V ana je v svoji študiji znova načel to vprašanje, ki ga je n a dokaj zanim iv način skušal rešiti. V endar p a ne glede n a to, da je njegovo tolm ačenje v precejšnjem n asp ro tju z dosedanjim glediščem , nastaja resno vprašanje, koliko je njegova hipoteza točna. Po m nenju V ane se Je sicer belobrdska k u ltu ra širila po vsej k arp a tsk i kotlini, vendar pa p o stav lja njen center v srednje P otisje. D alje sklepa avtor, da se je ta k u ltu ra razvila delno n a slovanskih, delno pa n a ogrskih elem entih. Med belobrdsko k u ltu ro razlik u je avtor tri razvojne faze, katere tudi različno opredeljuje. Končni njegov sklep je, da je ta k u ltu ra last dveh narodov, Slovanov in O grov in da Je na O grskem etnično ni mogoče opredeljevati. Vana im a n ek a j točnih in tu d i sprejem ljivih domnev, vendar je mogoče o mnogih še veliko razpravljati. V ečkrat so ga za­ vedle tudi razprave, k i so bile n ekdaj čisto tendenciozno pisane, n a katere se pa v svoji štu d iji v veliki m eri n aslan ja (n. pr. trd itev o obstoju kottlaških predm etov ob B latnem jezeru, k atere je povzel po D inklage ju , ne da bi se prepričal o n jen i resničnosti). Ni njegova krivda, da v erje tn o ni im el na raz­ polago m arsikakšno jugoslovansko razpravo, ki bi m u om ogočila izpopolnitev ali pa tu d i drugačno klasifikacijo. O m enil bi tudi, da je njegova k a rta najdišč skupno s samim opisom najdišč zelo p o m an jk ljiv a. G lede na literatu ro , ki jo je imel, je u p o rab ljal pač im ena, ki so v n je j uporabljena. Tako označuje nek atere lokalitete v Jugoslaviji še po ogrskih kom itatih (Vršeč, Ternes), druge zopet po novih federacijah (Ptuj, Slovinsko; Junuzovce, C horvatsko), tre tje po n ajbližjem večjem m estu (n. pr. Belo brdo, Osek), če trte po p o k rajin ah (n. pr. Scheraunitz [Žirovnica] v K ransku), pete pa po državi (n. pr. Vinca, Jugoslavie). Ne gre sedaj za to, da so včasih im ena še izpred prve svetovne vojne, za k a r pač avtor ni mogel vedeti, k ak o se danes im enujejo (saj pogosto še sami ne vemo), m islim pa, da bi bilo bolje, ko bi vsa naša najdišča označil pod Jugoslavijo. Zdi se mi pa, da se mu je ta pom anjkljivost v rin ila tudi p ri drugih državah, ne samo pri naši. Poleg tega m oram pa tudi še om eniti, da je nem ogoče K öttlach uv rstiti m ed najdišča belobrdske k id tu rn e skupine, k a k o r je to storil avtor. T akšnih in po­ dobnih m om entov je še mnogo, v k a te re se p a tu ne nam eravam spuščati. Nemogoče je tudi v celoti spreje '' ' 1 ' >teze o izvoru belobrdske kulture, N adrobno se m islim pa tega pro i na drugem m estu. N aslednjo razpravo sta napisala Szöke Béla in N em eskéri Jânos: »Archeo- logické a antropologické poznatky z vÿzkum u v Bešenove p ri Šuranoch«. Na te j m edtem ko se o n je n i etnični govoriti tudi še na drug način. lokaliteti so poleg grobišč odkrili tudi druge objekte, ki ravno ta k o k ak o r grobišča p rip ad a jo raznim periodam . Tako so tu k aj najdeni grob te r n ek ateri drugi objekti in predm eti iz m lajše kam ene dobe. D alje so n ajd en i grobovi u njetiške k u ltu re, latenski grobovi, žgani grobovi iz predgradiščanske dobe in grobovi iz m lajše gradiščanske dobe. Vse gradivo obravnavata a v to rja tako z arheološkega k ak o r tudi z antropološkega gledišča. Po m aterialu sodita, da je n ajm lajše odkrito grobišče bilo u p o rab ljen o v XV. stoletju. Po gradivu in po antropoloških izsledkih m islita av to rja, da j e grobišče slovansko, p ri čem er pa m enita, da je glede na prisotnost staroogrskih puščic te r še n e k a te rih drugih predm etov, d alje pa tudi glede n a tre p a n ira n je lobanj te r glede n a štiri lobanje, ki im ajo tu ran id n e znake, bil dokaj intenziven vpliv ogrskega etnika. V članku »A varsko-slovenskč pohrebište v Barci, okres Košiče«, je Jan P astor podal poročilo o raziskovanjih leta 1951, k je r je v plasteh z B iikk k u lturo bilo odkrito tudi avaroslovansko grobišče. O novem belobrdskem grobišču pa poroča Ludm ila K raskovska v članku »Staroslovenské pogrebište v M äste pri Bratislave«. To grobišče pa je bilo slučajno odkrito in doslej še n i sistem atično raziskano. T v J os. Korošec Slovenska archeologia, Časopis S lovenskej akadém ie vied, R očnik III, B ra­ tislava 1955, 328 str. Tako po velikosti kakor tudi po vsebini je tre tja številka časopisa Slovenska archeologia najobširnejša. V n ajv ečjem delu se peča z v p raša n ji in poročili predzgodovine, v čem er se rav n o tako precej razlik u je od p re jšn jih dveh številk, k je r so bili prvenstveno zastopani drugi problem i. V endar so pa tu d i v tej številki posam ezni članki, ki se dotikajo v p raša n j zgodnjega sred n jeg a veka in slovanske te r m adžarske arheologije. Izredno zanim iva je razp rav a »Slavonska k u ltu ra v Češkoslovensku«, ki jo je napisal Bohuslav Novotny. A vtor ob rav n av a vsa doslej znana najdišča s slavonsko k u ltu ro na področju Češkoslovaške, katerih je danes že izredno ve­ liko število. Po vsem kaže, da je vpliv slavonske k u ltu re na češkoslovaške p o k rajin e bil veliko m očnejši, kakor je bilo soditi po dosedanjih podatkih. V celoti je zbral avtor na Č eškem in M oravskem 21 lokalitet, na Slovaškem pa 20, t. j. skupaj 41 lokalitet, od k aterih večina ni bila doslej znana. K lju b tem u so pa tudi vsi doslej zbrani podatki om ejeni v glavnem le na posam ezne ele­ m ente, od k ate rih je najpom em bnejši k u p a n a nogi, ki je sicer ena n a jk a ra k te - rističnejših o blik za slavonsko k u ltu rn o skupino. N ovotny poleg tega om enja tudi posam ezne oblike, katere so pa, k ak o r se mi dozdeva, lah k o nastale tudi pod drugim k u ltu rn im vplivom, ne pa pod vplivom slavonske k u ltu rn e skupine. T ako se mi zdi, da bo močan vpliv m ed posam eznim i prim eri tudi s strani lengyelske k u ltu rn e skupine. Žal pa danes, ko še ni raziskano ozem lje med Savo in D ravo, te r so tudi najd b e n a ozem lju O grske zelo p om anjkljive, ni mogoče soditi o podrobnostih vplivov posam eznih k u ltu rn ih skupin, ki so ležale jugovzhodno od češkoslovaških pokrajin. V drugi razp rav i M aria N ovotnâ »Medené n âstro je a problém n a jsta rše j t’ažby medi n a Slovensku« obravnava v p raša n je b ak ren ih izdelkov te r v p ra­ šanje p ridobivanja b ak ra na Slovaškem. P rih a ja do sklepa, da so, glede na razširjenost najdišč bakrenega orodja na Slovaškem te r glede n a kem ijske analize, že v eneelitiku pridobivali tudi n a Slovaškem baker, m edtem k o n a j bi bili b akreni izdelki, ki pripadajo še neolitiku, im port v te k ra je . K lju b tem u pa, da se je po m nenju avtorice bak er pridobival tu že v neolitiku, se bakreni izdelki tega časa ne m orejo u v rstiti v nobeno ustrezno k u ltu rn o skupino. Avto­ rica pa kljub vsem u pušča še odprto v p ra ša n je n ajsta re jšeg a prid o b iv an ja bakra na Slovaškem. Y članku »Nalezv hlinenej p lastik y v Košolnej« L’udm ila K raskovska po­ roča o nek aterih fragm entih statuet, k i so bili n ajd en i v Košolni m ed neolitičnim gradivom , ki ga pa nadrobneje ne k lasificira. C yril Am bros analizira osteološko gradivo psa, ki je bil najden v N itranském H radku p ri Š uranu in k ulturno prip ad a badenski skupini. Y članku »C hvalovskd ja sk y n a a pilinské jask y n n é pohrebiskâ v Juhoslovenskom Krase« d aje J u ra j B ârta opis jam e v H valovu. P rvič je bila ta jam a naseljen a že v času tra ja n ja B iikk k u ltu re, k asn eje pa