Posamezna Številka 30 vinarjev.
Štew. 96,
V Ljubljani, v petek dne 9. maja 1919.
*•#> ia cela 'eto , K GO-—, /a pol leta . K 30'—.
•	«	tetri	'ata . „ 15.—, „ en mesce _ 5'—v
RMniitvo la upravništuo: Kopitarjeva ulica štev. 0, — Telefon štev. 50.	  ■
DNEVNIK
Inserati: Gnostcipiis petitvrsis (72 mm široka In Sam visoka ali nje prostor) za enkrat po K V20. Poslano: Enostolpna petitvrsta K 1’—. — Izhaja vsak dan. izvzemšl nedelje in praznike, ob 2. url popoldne
Na s!r. (ine in stotine slovenskega prc» «valstva na Koroškem je zbel.alo pred podivjanim nemškim vojaštvom, da ,;i reši življenje. Povečini niso imeli rali toliko ča-vikj	naiP°tfcbnejše reči vzeli s seboj.
Njihove domove so Nemci popolnoma oropali in p: stili ponekod samo gole stene. Mnogo beguncev je brez vsakih sredstev bi je treba vsaj za prvi trenutek nujne po ttiočr. Apeliram pred vsem m* radodarna 8rc« t‘Ucga dela naroda, ki mu ic bila uso-
da med vojsko milejša in m čutil, kaj so voine gtezote, kaj je usoda beguncev, da prispeva za sklad za koroške begunce. Pii-spevke sprejemajo uredništva .vašega časopisja in odbor za koroške begunce, Ljubljana, Leor.išče. Imena darovalcev sc bodo bbja-,:'a,
Ljubljana, 8. majnika 1919.
Fr. Smodej.
»Sta vlada po
Sc-jrcž^osti isstaifSjcne. —
, Ljubljanski dopisni urad poroča *• maja zvečer; Včeraj se je dunajska vada obrnila na deželno vlado v Ljubljani s predlogom, da naj bi so danes ali jutri vršila pogajanja v Celovcu radi premirja in radi demarkacijsko črte na Koroškem. Deželna vlada se je izjavila nekompetentna za sprejem in obravnavo take ponudbe, vsled česar je odstopila predlog centralni vladi. Ista je danes preko predslavitelja Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na Dunaju, Josipa Pogačnika, izjavila nemško-av-strijski vladi, da jo poverila vrhovno Poveljstvo, da se preko Dravske divizijsko komande pogaja radi ureditve ko-roSkih dogodkov in da bodo vsled tega
delegati odpotovati v Celovec.
delegati Dravske divizijske oblasti jutri prišli v Celovec na pogajanja s tamkaj prisotnim nemško-avstrijskim državnim tajnikom za vojne stvari dr. Deu-tschom.
Ljubljanski dopisni urad poroča
8.	inaia: Danes ob štirinajstih je nom-ško-avstrijski državni tajnik za vojne stvari dr. Deutsch javil dunajski vladi, da je na vsje koroški fronti izposloval ustavitev sovražnosti proti Jugoslovanom.
Ljubljanski dopisni urad poroča
8.	maja zvečer: Delegati Dravsko divizijske oblasti so to noč odpotovali preko Maribora v Celovec na pogajanja z Nemško Avstrijo.
Gjaženje jugoslovanskega kluba.
Posebno poročilo »Večernemu listu«, \
,. 111 Sarajevo, 9. maja. Bosenski hrvat-i | Poslanci dr, Sunarič, dr. Čabrajič in ostanejo v Narodnem klubu, do-
čirn izstopita iz Narodnega kluba fra Di-dak Butitič in fra Gjalič ter vstopita v Jugoslovanski klub.
Proti socialistom.
Posebno poročilo »Večernemu listu«.
m Split, 9, maja. Oblasti so izvršile tae preiskave v prostorih delavskih or-nizaeii ter -aretirale več socialistov. Te
aretacije so v zvezi z državnim prevratom, ki so ga socialisti — po mnenju nekaterih — namerjali izvršiti dne 1, maja.
Po žalostnih dogodkih na Koroškem se je naša javnost zelo razburila. Najprej se je na ves glas obravnavalo vprašanje, kdo je kriv teh dogodkov. To vprašanje se je popolnoma napačno zastavilo, kajti vsakdo ve, kdo je kriv. Torta če se je že enkrat začela tako vpraševati, je potrebno, da se odgovori na. to vprašanje popolnoma jasno in brez pridržka, kajti radovedni ljudje; zapeljani po skrivnostnem namigava-nju časopisja, menijo, da sc skrivajo za koroškimi dogodki nepopisne tajne. Naj torej pride vse na dan! Naj se zaslišijo člani vlade, naj izpovedo vojaške oblasti, kar vedo, naj dado odgovor poveljniki posameznih odsekov na Koroškem, naj se zabeležijo izjave častnikov in vojakov, daj se zapišejo vsa dejanja po deželi, ki so se zgodila po polomu in naj se vse to objavi. Javnost bo prišla do popolne jasnosti, ki bo — bojimo se — tako jasna, da za ves nar rod ne bo preveč laskava.
Razburjenje, ki je nastalo v nas po umikanju na Koroškem, je znamenje popolne nezrelosti- Nekateri časopisi so takoj planili na dan in zagnali krik, kakršen se ob času narodne nesreče za zrel narod no spodobi. Stranke so začele kričati in kazati s prstom na druge, češ, tam so krivci, pograbite jih! Deževalo je zopet enkrat »izdajalcev« in drugih še manj čednih naslovov. Kakor tatovi na pogorišču so nekateri skušali odnesti kaj s Koroškega, kar bi bilo njim ali njihovi stranki v prid. Bili so to grdi, zelo grdi prizori n žalostni izrastki našega javnega življenja.
Koroški Slovenci vse to gledajo. Oni, ki so ostali doma in trepečejo pred nemškim bajonetom, in tisti, ki so pribežali sem, se potikajo med nami brez strehe in oskrbe, brez perila in obleke, ter čakajo dne, da se vrnejo na svoj dom. Naše prerekanje je pred njihovimi očmi dvakrat bolj žalostno. Povzpnl-mo se torej od praznih besed in puhlih prepirov do dejanj! Prispevajmo v sklad za koroške begunce — vsak vinar bo lajšal njihovo bedo. Odprimo jim svoje domove. Oni pričakujejo od naa dejanj in ne gostilniško politikel
Železniška zveza med Francijo in Jugoslavijo.
Posebno poročilo »Večernemu listu«.
Belgrad, 8. maja. V Parizu so končani dogovori glede ustanovitve direktne železniške zveze med Francosko in
Poincarš tolaži Italijane.
Posebno poročilo »Večernemu listu«,
Reka, 8. maja. Z ozirom na Wilso-novo objavo glede meja med Italijo in Jugoslavijo, ki je v italijanski javnosti zelo neugodno delovala, je izdal pred-jednik Poincarš je naznačil pot in Fran-poslanieo Italiji, ki so jo priobčili vsi italijanski listi na prvi strani. »Gior-nale d' Italia« piše ob tej priliki: »Predsednik Poincarš je zaznačil pot in Fran-
Ministrska kriza v Bolgariji.
Posebno poročilo »Večernemu listu«.
Reka, 8. maja. »Temps« poroča iz Sofije da je prišlo v bolgarski vladi do nesporazumljenja. ker je vlada prepovedala shod agrarcev, ki bi se bil imel vršiti 16. aprila. Socijalistični ministri 90 izjavili, da odstopijo. Vršijo se pogajanja s socijalisti z namenom, da se se-
Za trgovino in industrijo.
Posebno poročilo »Večernemu listu«.
Bel{fxad, 9. maja. Ministrstvo za trgovino in industrijo je ustanovilo po-, rfeben oddelek le - tega ministrstva. Ta oddelek bo vodil vse posle ministrstva ca trgovino in industrijo, ki spadajo v področje Hrvatske, Slavonije in Med-
Molitve m Švedskem.
Posebno poročilo »Večernemu listu«.
Reba, 8, maja, »Temps« poroča iz Stockholma: Volitve v švedski parlament, ki so se vršile prvič po novi radikalni volilni reformi, so popolnoma uničile prejš-
njo konservativno večino. Od 85 mandatov, ki so jih imeli konservativci preje, so dobili sedaj 37 mandatov, dočim so sc povišali socialistični od 21 na 59.
Ilova stranka.
kraljestvom SHS, ki jo smatrajo v Franciji za francoski trgovini zelo potrebno.
cija pojde zvesto po njem; bratovskemu pisanju velikega francoskega časopisja se sedaj pridružuje mnenje tiste-gaT ki je najodličnejši predstavnik Francije. Rekli smo že, da je Francija z nami; poslanica predsednika Poinca-r6ja potrjuje našo besedo in nam je odškodnina za poslanico Wilsonovo.«
stavi vlada pod predsedstvom Teodo-rova, ki hoče dati vladi značaj narodnega edinstva. V merodajnih krogih ne pričakujejo nobenih resnih nemirov in so prepričani, da boljševizem ne bo uspel pri bolgarskem narodu.
murja. Novi urad bo vodil poseben načelnik, ki bo neposredno podrejen ministrstvu, kateremu bo moral poročati
o	vseh tekočih zadevah trgovinskega in industrijskega značaja.
Zagreb, 9, maja. »Narodna Politika« poroča z dobro poučene strani, da nameravati likvidirati stranki Narodnega kluba, starčevičanska in napredno-demokrat-ika (Lorkovičeva) ter da se hoče namesto tijih osnovati novo »hrvatsko narodno itranko«. To stranko bi vodil dr, Trum-bič, ako ne vstopi prej v Pribičevičevo lemokratsko stranko. Stranka ne bo ime-!a izrazitega kulturnega programa, social-no-gospodarski bi bil splošen, a politični •laj bi nadaljeval politiko starčevičancev. i)ni, ki se za to stranko zavzemajo, upajo, la jim bo uspelo, pridobiti tudi del radi-tevcev, ko je njihov vodja zaprt. Zato predlagajo nekateri, naj bi nova stranka >revzela Radičevo republikansko taktiko,
medtem ko se drugi starčevičanci temu odločno upirajo, V Dalmaciji je nova starčevičanska hrvatska narodna stranka izgubila vsled osnovanja Jugoslovanske ljudske stranke ves teren, medtem ko se banovinski voditelji narodne stranke trudijo v Bosni, da bi pridobili dr, Sunariča in nekoliko njegovih osebnih prijateljev, ker se dr, Sunarič še ni odločil, ali naj vstopi v ljudsko stranko, kakor to zahteva ves kler. Nova stranka se bo stavila na razpolago dr, Trumbiču, ko se vrne. »Hrvat« in »Novo Vrijeme« bi prenehala izhajati, a »Obzor« bi imel postati glavno glasilo nove stranke. Veliko število duhovnikov v starčevičanski stranki se odločno upira načrtom, ker z nezaupanjem motri tradicije in delo dr, Dežmana, dr. Škrmina in dr, Lorkoviča, znanih kult. bojevnikov.
Ameriški mornarji za našo deco*
Posebno poročilo »Večernemu Hstu«.
Split, 9. maja. Ameriški mornarji so včeraj popoldne priredili v gledali* šču zabavo s petjem v korist naši deci.
Jadran" zopet ustaven.
Posebno poročilo »Večernemu listu«.
Split, 9. maja. List »Jadran« je pet ustavljen za 8 dni po nalogu arne-riškega admirala. Ta prepoved je v zvfr1 zi z nekim dopisom iz Šibenika.
Organizacija srbskih in hmatskih gledaliških igralcev.
Posebno poročilo »Večernemu listu«.
Belgrad, 9. maja. Semkaj je doŠel j odposlance zagrebškega vseučilišča ra-j di dogovorov o skupnem delu hrvatsK^1 in srbskih gledaliških igralcev.
Belgrajsko gledališče.
Posebno poročilo »Večernemu listu«,
m Belgrad, 9, maja. Upravnik gleda* lišča v Belgradu, Milan Brol, je brzojavno pozvan iz Švice, da bo vodil dela pr*
; zgradbi narodnega gledališča.
la umetnost.
,	X
Posebno poročilo »Večernemu listu«.
m Belgrad, 9. maja. Ministrstvo za prosveto bo osnovalo poseben oddelek za umetnost.
No ve poštne znamke.
Posebno poročilo »Večernemu listu«,
m Belgrad, 9, maja. Minister za pošto in brzojav je poveril izdelavo načrtov 2*
\ nove poštne znamke slikarju Križmanu«
i
Proti boljševikoiH.
Posebno poročilo »Večernemu listu«,
m Sarajevo, 9, maja. Srbsko druStvo je poslalo vladi zahvalo radi njenega enet-gičnega nastopa proti boljševiškemu g1' banju.
Nova tvornica.
Posebno poročilo »Večernemu listu*-
m Osjek, 9, maju. Slavonska družb" za gojenje prešičev osnuje v Osjeku tv®r' nico za prekajevanje mesa. Mestna ob^1® je odstopila družbi v to svrho potreb zemljišče. Družba namerava v najkrajsc času pričeti z zgradbo tvormce.
Novi veliki župani.
LDU Zagreb, 8 maja. Današnje »Nži rodne novine« priobčujejo imenovanja n vih velikih županov. Imenovani so za
j^ždin dosedanji ogulinski veliki župan Milan Vieman, za Zagreb odvetnik Marjan Horvat, za Osjek nadinženir Dragutin Šaj, &a Ogulin bakarski senator Juraj Kučič, za cžego odvetnik-notar dr. J, Polovfpo, za Hospič vladni tajnik Ivan Petranovič. Se-“^ii. veliki župan v Osjeku dr. Dragutin ončič je poklican v službovanje k deželni
V	v- dosedanji veliki župan Požege dr.
asiUj Miloševič pa je imenovan za načel-. a državne policije v Zagrebu, Obenem “®'rovljenih cela vrsta višjih upravnih Hikov, ki so se kompromitirali za av-strii6.kega režima.
čakaj se poteguje Stalila za Uskol
Posebno poročilo »Večernemu listu*.
, Reka, 8. maja. »Epoca« priobčuje 'is m o znanega amerikanskega pisatelja .‘ errona, v katerem ta pripoveduje, da j® neka mednarodna družba finančni-'nv bolela dobiti koncesije za izrabljanje Reke in dalmatinske obali v plovno svrhe. Na ta način bi bila italijan-ka trgovina na Jadranskem morju bopo noma uničena in zato sc bori Ita-i.la proti tem mednarodnim finančnikom. —
, LDU Dunaj, 8, maja (DunKU.) Večer-javljajo, da je predsednik narodne «PS«ne Seitz v današnji seji glavnega n odklonil, da ga pošljejo kot vodjo ^msko-aavstrijske delegacije na Franco-
LDU Dunaj, 8. maja. (DunKU.) (Na-'^dna skupščina) Poslanec dr. Wciskirch-a®r je poročal o posvetovanjih glavnega °dseka in naznanil, da je glavni odsek nanosil državnega kancelarja dr. Renncrja, Js prevzame vodstvo mirove delegacije; lodasta se mu kot politična svetovalca po-'lanca dr, Gurtler in dr, Schonabuer,
^ LDU Berlin, 8. maja. (ČTU.) Minister ^oske je izjavil, da zaradi urejenih raz-®)er v Berlinu dosedanje varnostne čete Jtiso več potrebne. Namesto njih bo nasto-P1* stražni oddelek, močan okoli 3000 mož.
Razprava radi umora Liebkechta.
f . LDU Berlin, 8. maja. pOunKU.) V po-«u dvorani v Moaibtu je začela danes jLVtla razprava proti devetim pripadni-r ? gardne konjeniške strelske divizije, j, uniora Liebknechta in Luxemburgo-Odrejene so dalekosežne priprave, da ‘ek razprave ne bo motil,
Ilešiča priznala samostojnost Finske.
LDU Helsingfors, 8. maja- (DunKU.) v) j?r. je sporočil angleški konzul finski a<«. ie Angleška pripoznala samostojnost
Finske. »Agence Havas« pripominja k temu, da bodo glasom telegrama, došlega istočasno iz Pariza, stavili pri tem gotove pogoje.
k Vsm okrajnim glavarstvom, županstvom in drugim uradom. Primorani vsled koroških dogodkov iščejo koroški begunci na Kranjskem in Štajerskem zavetja. Mnogi izmed njih so dvakratni begunci: pregnani z Goriškega so se naselili na Koroškem, a sedaj so drugič pognani po svetu. Česar niso ti reveži izgubili pri begu iz Goriškega, so izgubili sedaj pri begu s Koroškega. Posamezni niso rešili ničesar, kot golo življenje in cape na sebi. Dolžnost vseh oblasti, okrajnih glavarstev, županstev itd. je pomagati tem ljudem, Življen-ska kruta usoda jih je izmučila in zato je dolžnost vsakega in zlasti tudi vseh javnih organov, pomagati ljudem, ki niso sami zakrivili svoje bede in trpljenja, z besedo in dejanjem. Brez mrmranja, brez obotavljanja mora se jim priskočiti na pomčo. Zato poživljata poverjeništvo za socijalno skrbstvo m posredovalni urad za begunce vse oblasti, da povsod m ob vsaki priliki nudijo* tem največjim i-evežem glede stanovanja, dela, obleke, prehranjevanja, begunske podpore itd. pomoč. Poverjeništvo za ; socijalno skrbstvo bo izvršuje svoje dolž-i nosti za slučaj kakih pritožb raci postopanja proti beguncem, storilo proti krivcem energične korake. Begunci, ki bi :meii kake tozadevne pritožbe, naj se zglass pri posredovalnem uradu za begunce v c.;ub-Ijani. — Poverjeništvo za socijalno skrbstvo in po^tedovalui urad za begunce SHS v Ljubljani.
k Bjakovski škof zbolel. Iz Djakova poročajo: Dr, Angjelko Voršak, škof in generalni vikar Škofije bosensko - srijem-ske (djakovske) je težko obolel ter ne more več opravljati svoje službe, Vsled tega je imenoval za generalnega provi-karja omenjene škofije opata - kanonika Matija Paviča.
1 Nov lisi »Jugoslovanski Obrtnik« je začel izhajati v Ljubljani v Sodni ulici št. 11. Izhaja po enkrat na mesec in stane letno 8 kron. Prinaša zanimive članke obrtno-gospodarske vsebine.
k Vse prošnje in slične vloge na katerikoli državni urad v Belgradu, morajo biti pravilno kolkovane, ker romajo sicer brezpogojno v koš. Toliko v vednost, da ne bode nepotrebnega dela in morda škodo.
k Razpis služb. Za dvorazredne trgovske šole v območju deželne vlade za Slovenijo se razpisujejo za šolsko leto 1919 do 1920 štiri mesta učiteljev knjigovodstva, dopisja, trgovskega računstva in tr-govinstva. V poštev prihajajo tisti, ki imajo izpit za poučevanje naštetih predmetov na dvorazrednih trgovskih šolah. Ako bi pa teh ne bilo, sc bodo upoštevale prošnje tistih, ki so izpolnili pogoje, da se morejo pripustiti k izpitu. (Dovršitev nižje gimnazije, realne gimnazije ali realke in absol-viranje popolne javne trgovske akademije. Zadostuje tudi dovršena srednja šola in absolviranje abiturijentskega tečaja, Poleg
tega se zahteva najmanj triletno prktično delovanje v blagovni trgovini oz, v banki. Natančnejša pojasnila daje interesentom ravnateljstvo Slovenske trgovske šole v Ljubljani.
k Izpraševaina komisija. Za prehodno dobo do nove ureditve se je sestavila za učiteljske kandidate na dvorazrednih trgovskih šolah v območju deželne vlade za Slovenijo posebna izpraševalna komisija, ki sestoji iz sledečih članov: Franc Verbič, prof, I. drž. gimn., predsednik in izpraševalec za prirodopisje, prirodoslovje in blagoznanstvo; Josip Gogala, ravnatelj Slov, trgovske šole in izpraševalec za knjigovodstvo, dopisje, trgovsko računstvo in trgovinstvo, dr. Vinko Šarabon, prof. I, državne gimn., izpraševalec za trgovsko zemljepisje. Prijave za izpit naj se vlagajo pri ravnateljstvu Slovenske trgovske šole v Ljubljani.
k Razpis zdravniške službe. Deželna vlada za Slovenijo v Ljubljani razpisuje službo okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Podčetrtek, h kateremu spadajo občine Podčetrtek, Imeno, Sopote, Virštanj, Verače, Buče, Sv. Ema, Roginska gorca, Tinsko in Žusem. S to službo je združena osnovna plača 1200 K, pravica do šest petletnic po 100 kron in krajevna doklada letnih 300 kron od okraja. Prošnje opremljene s potrebnimi dokazili, naj se vlože do
1.	junija 1919 pri zdravstvenem oddelku deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani.
k Znižanje števila zdravnikov v naši vojski. Na izredni mesečni skupščini dru« šiva zdravnikov v Zagrebu se je sklenila iziava, v kateri se zahteva znižanje števila zdravnikov v naši vojski. Odpust vseli aktivnih in rezervnih vojaških zdravnikov naj bi se izvedel tako, da se rezervni zdravniki odpuste takoj, a aktivni po kon-cam demobilizaciji. Zahteva se tudi razpis natečajev za izvrševanje zdravniške službe pri vojaških formacijah. Vojaške bolnice naj bi se izročile deželni upravi, Vojaške bolnike naj bi prevzele civilne bolnišnice, a oskrbovalne stroške naj bi plača! erar. Razen tega zahtevajo zdravniki, naj se poveri likvidacija vsega vojaškega zdravniškega aparata ministru za narodno zdravje, ki bi mu morale vse vojaške formacije vposlati točne izkaze o vojaškem zdravniškem osobju in inventarju.
k Tatvina. V noči od pondeljka do torka je bil ukraden Janezu Brgantu v še-ferlu pri Škofii Loki konj (»fuks«) z belo podolgasto liso po celi glavi in belo grivo, s kolesel/nom in konjsko opremo vred škoda znaša 10.000 K. Kdor bi mogel povedati pravo sled, dobi dobro nagrado.«
k Iz Zagorja ob Savi. V nedeljo, 4. maja, se je v nekem kozolcu obesil va-pnencar J. L. — Vzrok: nesrečni alkohol. Kdaj bodo ljudje spoznali pogubnost pijančevanja? Kakor veša leta toliko časa okoli luči, da se osmodi in ukonča življenje, tako gredo nekateri za alkoholom, dokler jih ne pahne v nesrečo.
k Vukovarski dijaki za verouk. Listi poročajo: Zagrebški osrednji dijaški svet je poslal vukovarskemu dijaškemu svetu dopis z vprašanjem: »Kaj je končno z ve-
roukom?« Nato jc sklical odbor vukovarskega dijaškega sveta sestanek vseh dijakov višjih razredov, na katerem je neki pravoslavni šestošolec zagovarjal neobli-gatnost verouka v šoli. Pri tajnem glasovanju pa se je večina dijakov izrekla za •»bligatnost verouka v šoli.
k Poštnemu ravnateljstvu! Dne 5. maja sem oddal v Zidanem mostu v vlak, kateri odhaja ob 1, uri 14 minut popoldne, odprto razglednico, namenjeno v Ljubljano. To razglednico je naslovljenec v resnici 6. maja dobil, ali v kakšnem stanu. Ima li poštna uprava zato ljudi nastavljene, da se norčujejo iz poštenih ljudi? Ker je cela stvar naznanjena poštnemu uradu y Zidanem mostu (kolodvor), vprašam sl, poštno ravnateljstvo, ali misli v tem oziru tako postopati, da se krivec res izsledi in kaznuje, ali bo cela stvar zaspala? — Razglednica se nahaja pri ravnatelju pošte v Zidanem mostu, kolodvor, — Alojz Černe, policijski agent, Zidani most, kolodvor, k Imenik vojakov ljubljanske pehote ob prevratu 1918 bo izšel v posebni bro-šurici.
k Prenos zemeljskih ostankov srbskega kralja Stevana Prvovjenčanega. »Narodna Politika« poroča iz Broda:	Ko	so
Nemci, Madžari in Bolgari vdrli za časa vojne v Srbijo, je arhimandrit samostana Studcnice odnesel kosti kralja Prvovjen-čanega iz rodu Nemanjičev, iz Studenice v Ostrog v Črni gori. Kosti so v umetniško izdelani krsti, ki je ležala v večji od čistega srebra. To srebrno krsto je arhimandrit svoječašno zakopal v zemljo, nekje v Stu-denici, ter jo bodo te dni izkopali. Dne 30. aprila jc pripeljal arhimandrit Serafin Bal-tič v spremstvu nekega drugega pravoslavnega meniha kosti srbskega kra’ja Stevana iz Črne gore v Brod, kjer se je 1. maja vršila velika svečanost,
k Z-3 narodno prosveto. Iz Pečuha poročajo, da so osnovali društvo za narodno prosveto v Baranji in Pečuhu.
k Zaplenjena živila. Zagrebški listi poročajo iz Križevcev, da so 6. t. m, zaplenili na tamošnjem kolodvoru 20 vagp-nov živil, namenjenih za Ljubljano, Maribor in Celje, ker niso bili opremljeni s predpisanimi izvoznicami,
k Pogreša se od 26, avgusta 1914 pol-Eovnik Breindl bivšega 17. pešpolka, ki je baje pri GoIogary padel. Komur je o tem kaj znano, naj blagovoli pismeno obvestiti adjutanturo Dravske divizijske oblasti.
Iz Ljubljane.
1 Vseučiliška komisija ima svojo XIII. redno sejo v soboto, dne 10. t. m. ob 17. uri v deželni palači, Bleiweisova cesta 10, II. nadstr.
1 Sestanek igralcev »Ljudskega odra«.
V	nedeljo, dne 11. maja t. 1., se vrši ob
10,	uri dopoldne v Ljudskem domu sestanek vseh igralk in igralcev »Ljudskega odra«. Zadeva je važna; prosimo točne in polnoštevilne udeležbe, — Odbor »Ljud-*kega odra«,	,
1 Kapitan Dodero v Ljubljani. Jutri pričnemo prinašati v našem listu zanimivo Jgpvelo znamenitega italijanskega noveli-
sta A, G, BanlH. Romantična snov je jako zanimiva; pisatelj nas vodi v tuje kraje med divjake, kjer nas očara lepota in zlato srce zamorske kraljičine Jutranja Rosa, a istotako nas iznenadi nagla kapitanova smrt od roke zamorskega ministra Tururu,
1	I. splošno društvo jugoslovanskih vpo-kojencev v Ljubljani je imelo 6, t. m, društveni shod. Povabili smo tudi par občin, odbornikov in gospoda župana dr Ivana Tavčarja, kateri naj bi opravičil dne 15. aprila nam dane obljube. Točno ob določenem času je društveni predsednik otvoril shod in pozdravil mnogoštevilno dosle člane m zastopnika magistrata, ki š-e izjavil, d je gospod župan zadržan. Vrsta govornikov članov je povdarjala našo bedo in vzroke ter slučaje, kako gotovi ljudje bogatijo, imajo vsega, tudi živeža toliko, da se jim kvari, revni vpokojenec pa strada ter sc ga pošilja od urada do urada in se niti ne dovoli obljubljenih drobtinic od bogato naložene mize, četudi sredi mesta gladu umira. Županov odposlanec fe izjavil, da bo vse natančno poročal županu s pripombo, da jfe pomoč nujno potrebna in da se društvenim članom nakaže vsaj najpotrebnejše, Sklenilo se je proisiti gosp, za hitro in ugodno rešitev dne 15, aprila 1919 izročenih spomenic ter da se vpoštev® tudi naše tovariše vpokojence, ki živijo na deželi, Ker se je razdelitev društvenih izkaznic radi bolezni blogajnika zaka*><r.Ut, dobijo člani svoje knjižice v podeljelc, torek in sredo popoldne v Novi ulici 5, kamor je nasloviti tudi pismene društvene zadeve. Prijave in prispevke pa sprejemata gosp, Fabijani, šiška, Planinska cesta 197 in gosp. Šolar, Ravnikarjeva 'ulica v Ljubljani, Končno jc predsednik priporočal članom naj storijo svojo dolžnost, da se naše, sicer mlado, vendar že 700 članov bro-ječe prepotrebno nepristransko društvo hitreje razvija, da bo kos svoji nalogi, katero si je postavilo. — Predsedstvo.
1 Postajenačelnik južne železnice okraden. Postajenačelnik južne železnice v Zagrebu, Franjo Gornik, je potoval v ponedeljek v Ljubljano, kjer jc pri izstopu opazil, da sta mu bila ukradena usnjata ročna torbica in kovček. Škoda znaša 3000 K. Drugi dan so našli torbico in kovček popolnoma izpraznjena na postaji Zaprešič.
1 Služkinje, ki bi želele cenejšo obleko ali čevlje, naj se zglasijo v nedeljo ob šestih zvečer v prostorih »Zveze služkinj«,
1 Za mestne reveže je daroval gosp, Franc Kušar mesto venca na grob biago-pokojne gospe dr. Oražnove 50 K,
1 Našla s6 je danes zjutraj večja vsota denarja na Jurčičevem trgu; dobi se pri Mariji Šušteršič, Emonska cesta št. 4.
1	Zgubila se je mala rujava torbica na poti od državnega kolodvora v Šiški do magistrata, Ker v njej ni bilo razen mesečnega voznega lista za progo Ljubljana-Domžale na ime Ane B. ničesar, se naproša, da jo pošten najditelj odda pri Posredovalnem uradu za begunce v Ljubljani, Dunajska cesta 38/1.
Psiiisoite 4'/. iitavoo losoiifi!
Reperioir narodnega gledališča,
Drama.
9. maja, petek: zaprto,
10. maja, sobota: »Moj Bebi«. “VO abonenta,	,
11. maja, nedelja, popoldne: »Krojaček junaček«. C 2/52,
11, maja, nedelja, zvečer: »Moč teme«, A 50.	..
12, maja, ponedeljek:	»Revolucij«® svatba«. B 38,
13, maja, torek: zaprto,
14, maja, sreda: »Smrt majke vičev«. B 54.
15, maja, četrtek: »Moč tesne«,
Žane cene. Izven abonenta.
Opera,
9. maja, petek: »Bajaci« in '.Evelin**1 A 2/49.
10. maja, sobota:	»Mamzell	Nito*1'
che«, Izven abonenta,	;	JI
11, maja, nedelja: »Boheme«, abonenta,
12, maja, ponedeljek: zaprto.
Aprovizacila.
Iz seje mestnega aprovizacijsker-a o^' seka z dne 7, maja je poročati: Od četrt** naprej se prodaja na močne izkaznice P«
1 kg bele amerikanske moke na osebO'
Prihodnji teden se razdeljuje na izks*' nicc po pol kilograma koruznega zdrob* in po en kilogram bele amerikanske mo»e ! za osebo,
Mesina aprovizacija kupi od »Žitnega zavoda« 20 do 30 vagonov bele amerikaO' ske moke. Moko sc prodaja v vojni pro' dajalni v Gosposki ulici in jo dobi vsako« kolikor jo bo zahteval. Pri nakupu se mor* nakupovalec izkazati z izkaznico za moky< Moko se prodaja po K 4.66 za kg. Razdelu' ni načrt se pravočasno objavi,	^
Odsek sklene, da morajo odslej tu® " peki, kot so doslej trgovci, plačati vrc*c od prejele moke, Plačane zneske za vrece dobe peki pri povračilu vreč nazaj, ko *® je odračunala obrabnica.
Kakor že poročano, je dobila aproVI' zaeija 1 vagon amerikanskega Špeha vagon masti. Sedaj je aprovizacija dobite rt*
2 vagona amerikanskega speha. Razd<?*% tev se izvrši tako, da dobe zaenkrat okraji Špeh in se mast, ki lahko dalie ca* čaka, razdeli pozneje zopet po okrajih.
Vnovčevalnica za živino je naznam1* mestni aprovizaciji, da vsled skrčenja d* ' pozicijskih londov ni več v stanu, dajo meso po znižanih cenah A, I. in II. uradu*' ški skupini, Ravnotako tudi mestna apr°' vizacija ne more svoje B skupine presU*1 bovati s cenejšim mesom, ker vlada še o, danes ni nakazala obljubljenih subvend)* aprovizacija je pa že veliko prekoračila to svrho določeni denar, Ubožne akci.« morajo vsled tega, v kolikor se tiče pr ■ skrbe z mesom po znižani ceni, zaentf* ustaviti. Ker so s tem težko prizadeti situirani sloji, sklene odsek, nujno P?zV deželno vlado, da takoj preskrbi oZlt,°jj0 nakaže sredstva, da se vsaj še gotovo _ lahko vzdrži akcija z oddajo cenejšega sn. Kakor hitro utfodi deželna vlada za
»i aprovizacije, se takoj zopet prične raz-deljevati na izkaznice ubožnc akcije meso PO znižani ceni.
a Amerikanski špeh za IV. okraj dobe stranke iz Miihleisnovcga skladišča na Pjinajski cesti na odrezek št, 1. sladkornih *?kaznic za mesec maj po naslednjem reda: V soboto, dne 10. t. m. pridejo na vr-®to stranke s sladkornimi izkaznicami št. *' (Leskovec & Meden) dopoldne od 8. “° U. ure, št. 48 (Ješč, Rimska cesta) popoldne od pol 2, do 3. ure, št. 49 (Medica) °d 3. do pol 5. ure, štev. 50 (Jemec) od P® , do pol 6, ure. Vsaka oseba dobi pol ki'ograma Speha. Kilogram stanc 18 kron. strankam sc je točno ravnati določenega reda.
a Kis za Vlil. In IX, okraj. Stranke JjlU. in IX. okraja prejmejo kis v soboto, dne 10. t. m. na krompirjeve izkaznice pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: VIII. okraj dopoldne od 8. do 9. Ure št. 1 do 180, od 9. do 10. ure št. 181 do 360, od 10. do 11, ure št. 361 do kon-Ca- — IX. okraj popoldne od 2. do 3. ure št. 1 do 130, od 3, do 4. ure štev. 131 do 260, od 4. do 5. urešt. 261 do konca. Stranka dobi za vsako osebo po pol litra kisa. Liter kisa stane 2 K 20 vin. Pripravite drobiž.
Žena.
ž Koprena, Mnogim ženam pordečijo °h mrzlem vremenu nos in ušesa. Da od-Poniorejo temu zlu, denejo čez obraz gosto kopreno v misli, da se obvarujejo zime rdečice, S to kopreno sc neprilika le Poveča. Dih ust in nosa ostaja na kopreni, Premoči jo ter deluje na kožo ko hladen obkladek. Obenem koprena draži kožo, Posebno na uhu in na nosu, kjer je čvrsto Zategnjena. Žilice v nosu ostanejo s tem trenjem, draženjem in vlago v izVemadnem položaju in zato koprena ni sredstvo, ki bi zabranjevalo proti rdečici. Razlog tega je slabokrvnost. To se posebno opaža pri bledih deklicah, posebno v dobi razvilka, ž Beli pesek. Fini beli pesek ne služi lahko samo za umivanje posod v kuhinji, ampak tudi za roke. Posebno žene, ki delajo mnogo doma, po kuhinji, dobijo na 5°kah madeže, ki jih ne morejo tako naglo izprati. One bi morale imeti vedno posodo s toplim finim peskom. Prvo se roke zribajo s peskom, potem se jih mora umiti
2	milnato vodo,
ž Deset zapovedi za mlade žene. Car-®en Sylva, pokojna rumunska kraljica in Pesnica, je sestavila deset zapovedi za že-
2,°» ki bi pripomogle k srečnemu zakonu. -,e se glasijo: Ne pozabi nikoli, da si žena °^eka in ne polboga. — Ne čudi se nje-lj0virn slabostim. — Ne zahtevaj pogosto enarja od njega, skušaj se zadovoljiti s ,Cnb kar ti da vsak teden, — Če opaziš, a ima tvoj mož veliko srce, tedaj pomisli ,a to, da ima tudi želodec. Skrbi za želo-d 'da boš pridobila tudi srce, — Od časa
0	časa dovoli, da ima tvoj mož tudi zad-1° besedo. Njemu boš napravila veselje, sebi ne boš škodovala. ■— Čitaj pazno as°pise. Tvoj mož bo rad čebljal s teboj nainovejšib dogodkih. — V danih raz-
merah ne žalosti svojega moža. — Od časa do časa mu reci kako pohvalno besedo. Reci mu, da je najboljši mož, in povej mu, da tudi ti nisi brez vsakega pogreška. — Če je tvoj mož moder in marljiv, bodi mu dobra družina, če je podvzeten, bodi mu dobra svetovalka, — Predvsem spoštuj njegovo mater; pomisli, da je on ljubil njo prvo nego tebe. — Carmen Sylva je pozabila na prvo in važno: Če si nezadovoljna s svojim možem, če si z njim razočarana, ne reci to nikomur. Ne ponižuj svojega moža pred nikomur in nikoli.
Po svetu.
s Zvezdnato nebo v ljudski veri, V domišljiji narodov vseh časov, a tudi v modroslovju visoko razvitih narodov igrajo zvezde veliko ulogo. Z zvezdami je sko-ro vedno spojeno domnevanje, da najdejo tam duše ljudi novo domovino, To poetično praznoverje je spojeno z luno in zvezdami, posebno pa s takozvano »Rimsko cesto«. Luna velja kot bivališče blaženih bitij, ki so petnajstkrat tako veliki kot navadni ljudje in s kojih življenjem so spojene vsakovrstne predstave, V modroslovju se prikazuje luna najprvo pri starih Pitagorejcih kot mejno ozemlje med posvetno in nebeško sfero ter postane s tem dežela duš, iz katere slednje prihajajo in v katero se zopet vračajo. To vero je najti tudi pri Manihejcih, ki so jo najbrže prevzeli iz grških virov. Pri zvezdah je zaslediti dvojno obliko te vere glede duš. V orijen-lu je posebno razširjena vera, da postanejo duše po smrti — zvezde, ki so istega izvora kot duše. Soglasno z drugim nazira-njem pa stanujejo duše na zvezdah. Obe obliki ljudske vere sta prešli v grško mo-droslovje in o popularnosti te vere nam pričajo številni grški in latinski napisi na nagrobnih spomenikih. Rimska cesta predstavlja v ljudski veri solnčno pot ali pa pot, po kateri hodijo bogovi.
s Sodobna slika. Andrč Renard piše o sodobni spovedi, ki je dobra satira na sedanji položaj v človeštvu: »Oče, izpovedujem se, da sem se včeraj napil piva preko mere.« — »Zakaj si pil tako neizmerno in tako lakomno, sin?« — »Ker sem bil tako strašno žejen; sinoči sem bil namreč popolnoma pijan.« — »Kako? Zakaj si tako nizko pal, da prideš v tak položaj?« — »Da zadušim pekočo vest.« —■ »A kaj si storil?« — »Ukradel sem vse prihranke svoje žene, oče.« — Zakaj si to storil?« — »Najprvo zato, ker sem vse svoje izgubil v igri, a potem zato, ker ona ni več potrebovala denarja.« — »Zakaj ni več potrebovala denarja?« — »Ker je bila mrtva, jaz sem jo ubil,« — »Kaj te je privedlo do tega, jadni človek?« »Ker me je že več dni preklinjala in me nazivala z grdimi priimki,« — »A zakaj te je ona klela?« »Najbrž zato, ker sem zažgal hišo njenim sta-rišem, ker sem ji ubil brata z revolverjem, ker...«. Ko je slišal provensalski župnik to izpoved, je mislil, da je ta človek blaznih, zato je hitel iz spovednice po policaje in zdravnika. Grešnik pa ga je mirno čakal na cerkvenih vratih in mu dejal popolnoma mirno: »Jaz sem pred ječo hotel, da. se rešim pred Bogom, vi pa letite, da
me spravite v pogubo. Današnji župniki bi morali biti bolj krepkih živcev, ker je mi« lijone večjih grešnikov ko jaz, Vidi se, da niste bili v vojni!«
s Nov način prodajanja. Velik gospo« darski nauk, ki ga je prejela Amerika v svetovni vojni je, da vse, kar se imenuje postrežba, zelo veliko stane. Velika tvrd« ka Duffy-Ovas Company v Njujorku je iznašla zdaj poseben nov način pri proda-: jan ju: Kupovalci si postrežejo sami! Vse blago je razloženo po pultih tako, da ku-povalec lahko izbere pravo blago. Vse cene so na blagu točno zapisane. Oni redki uslužbenci, ki so še ostali, prejmejo plačilo za blago in ga zavijajo. V trgovini je čisto mirao, kupovalci so veseli, da gre kupovanje tako naglo od rok in radi kupujejo v ti trgovski hiši. Trgovina nima radi te vrste postrežbe toliko stroškov in je zato tudi blago znatno cenejše,
s Ameriški Pavliha, Sestala sta se dva trgovska potnika, neki Amerikanec in neki Anglež, Anglež je trdil, da ima vreme v Angliji le eno, a seveda precej veliko napako, da je namreč precej izpremenlji-vo. — Kakega dne, — je rekel, — gre človek na izprehod v lahki poletni obleki, ne da bi ga zeblo. Naslednjega dne pa ne more iti ven brez zimske suknje. — Ah, to ni šc nič, — je rekel Amerikanec, — to ni še nič proti vremenu v Ameriki. Moja dva prijatelja, Johnson in Jones sta se nekega dne sp-rla. Na polju je ležal več palcev visok sneg. Kreg je postal nekoliko buren in prijatelj Johnson je napravil kepo, katero je	vrgel na Jonesa,	ki	je stal	petnajst
jardov	od njega, Dočim	je	letela	kepa po
zraku,	— če mi verjamete	ali ne	— se je
vreme	naenkrat obrnilo	in	postalo je zelo
gorko, — in Jones je bil zadet — od kepe mislite? — Ne, opekel se je po celem obrazu z — vročo vodo!
s Sadimo hpe. Bodimo vredni dediči svojih očetov, ljubezen in naklonjenost do svete lipe naj se zopet zbudi v nas. Lipa. je najbolj medonosno drevo. Vsekako bi morala priti pri nas do nekdanje svoje veljave in domovinske pravice. Lipa daje čebelarjem obilo užitka. Lipa naj rasle pred cerkvijo, šolo, župniščem, na vasi še v; večjem številu kakor dosihmal. Ponekod imamo jako stare lipe, namreč po 100 in več let. Recimo, da je stoletna lipa samo 60krat medila in da so vsako leto odnesle čebele ž nje 6 kg medu, je to v 60 letih že 360 kg strdi, Ako računamo med po kroni kilogram (kar je vsekako jako zmerna cena za mirne čase), imamo od lipe 360 K dohodkov samo glede medu,
s Danske knjigotržnice zoper boljše -viško slovstvo. Kodanjski knjigotržci so sklenili, da ne bodo prodajali knjig iz evropske boljševiške zaloge. A tudi knjigo-tržci pokrajinskih danskih mest so edini v tem, da bodo bojkotirali boljševiško zalogo knjig, ki uživa denarno podporo so vjetske vlade. Ta umestna izjava danslol knjigotržcev doslej še ni bila dementiran s Eksplozija pri Kielu. V skladiš pri Kielu se je izvršila pri uničevanju mi nicije grozna eksplozija. Sosedne hiše si vse razdejane in daleč na okrog so razbite vse šipe. Veliko oseb je usmrčenih, 50 njih je dobilo hude poškodbe.
s Ponesrečen Edisonov poskus. Ko je
Edison odprl svojo delavnico v New Yer-sey, je imel ,v svoji službi Irca Barneya Gilhoolyja, ki je bil sposoben za vsako delo: enkrat je bil inžener, četrt ure potem kurjač, nato kočijaž, potem nakupovalec, hlapec, vodnik tujcev itd. Stanoval je s svojo obiteljo nedaleč od Edisonove tovarne in je imel na razpolago majhen voziček, v katerem se je vozil po potrebnih naročilih. Konj in voz sta bila nastanjena v hlevu poleg lrčevega stanovanja. Barney Gdlhooly je pa rad prav dolgo spal. Edino, kar mu ni dopadlo, je bilo to, da je moral vsako jutro prav zgodaj iz postelje konja krmit, še predno se je pričelo drugo delo. Pa se je vprašal: Zakaj sem vendar dan za dnem obdan od ljudi, ki ne delajo nič drugega, kakor da iznajdejo in izdelajo aparate v zadovoljenje vsakterih potreb človeka in živali? Ali bi ne bilo mogoče krmiti konja, ne da bi mu bilo treba vstajati z mehkega ležišča? Naredil je torej tako kakor njegov gospodar in je noč in dan premišljeval, kako bi se opravljalo krme-'aje njegovega konja samo od sebe, pa za-Vitonj. Slednjič je zaupal svoje skrbi Edisonu, tožil mu je, kako težko vstane in koliko lažje bi prenašal svojo usodo, če bi mogel s pomočjo gumba in električne žice iz postelje ven krmiti konja. Konj bi bil potem že nasičen, ko bi Gilhooly vstal in šla bi takoj lahko na delo. Edisonu se je cela stvar in pa zaupljivost Irca zelo do-padla. Začel je preimšijevati in je kmalu dobil primeren izhod. Še istega dne je šel s pomočnikom do Gilhoclyjevega doma in je napeljal električni tok iz stanovanja v hlev. Nad jaslimi so v žičnih zanjkah pritrdili jerbas ali košaro, v kateri naj bi bil shranjen konjev ovseni zajutrek do določenega časa. Poln veselja in ponosen na svojo srečno misel in svojega modrega gospodarja je napolnil Irec zvečer novo ko-šarp z ovsom in je šel spat. Takrat, ko bi bil sicer moral vstati in se opotekaje podati v hlev, je danes pritisnil kar na gumb poleg postelje, se je obrnil in spal naprej. Mislil je, da se lahko zanese kakor na amen v očenašu, da bo aparat dobro opravil in natresel konju zajutrek v jasli. Res, aparat je dobro opravil in je napolnil jasli kakor je bilo treba. Vendar pa konjiček kljub temu ni prišel do južine. Ja, če bi bili iznašli tudi sredstvo, s katerim bi bili konju preje povedali, kaj to pomeni, potem bi bilo že šlo. Ker pa to ni bilo mogoče, so pa napravili račun brez krčmarja. Iz najlepših jutranjih sanj je vzbudilo ubogo živalico popolnoma nepoznano ropotanje in škripanje žic, nato se je pa usul plaz ovsenih zrn v jasli. Bog ve, kaj si je konj mislil. Gotovo, da je to sovražen napad, ki se mu mora ogniti, kajti silil je nazaj od jasli proč in se je z vso močjo uprl v steno. V svoj največji strah je pa* slišal sedaj ropotanje in šum tudi od zadaj. Ko se pa ozre, hoteč videti novega sovražnika, zapazi, da je njegov naskok na steno imel uspeh, da se je stena udala in mu napravila lepo razpoko, skozi katero je srečno ušel ven na prosto. Poldrugo uro potem se prikaže srečni Gil-hooly na pozorišču preteklega boja, da se na lastne oči prepriča, kako se je obnesla
njegova genialna misel. Lahko si mislimo, kako je gledal: jasli polne, stena razdrta, konja nikjer. Po dolgem času ga najde na vrtu, kjer je napravil tudi že občutno škodo. Ni bil ravno prevzeten, ko je pripovedoval Gilhooly Edisonu o ponesrečenem poskusu. Avtomatičnega krmneja niso več uporabili in Irec je vstajal kakor prej in hodil zaspan v hlev, a godrnjal ni več. Mora že biti tako, si je mislil.
s Čudna določila pri pogrebih. Tudi pri nas so včasih pri pogrebih prav čudne navade, a se jih smemo le držati, če postava to dovoli. Drugače je bilo pa v prejšnjih časih na Angleškem, Če si je kak čudak izmislil glede svojega pogreba kako posebno naredbo, že je bd drugi tu, ki ga je hotel prekositi, Ker so bile nekatere želje malo preveč čudne, si je marsikdo mislil, da mu jih dediči ne bodo izpolnili. Zato si je zagotovil izvršitev s tem, da je naročil željo dedičem pod pogojem izgube vse dedščine ali pa velikega dela, ali pa da je zapustil dotični občini znatno svoto. Gotovo najbolj čudno teh odredb, kar jih poznamo, je ona slavnega pravnika Jeremija Benthama (1748—1832). Določil je namreč, da morajo njegovo truplo razrezati ali secirati, njegovo okostje pa obleči v obleko, ki jo je navadno nosil, in ga shraniti v stekleni omari. Njegov prijatelj zdravnik dr, Smith mu je željo dobesedno izpolnil. Ko je pa hotel preparirati uče-ajakovo glavo, so izgubile poteze na obrazu vsako podobnost s potezami umrlega jurista; zato mu je napravil neki francoski umetnik po fotografiji drugo glavo iz voska in to so postavili na okostje. Spravili so ga potem v nagačeno obleko, posadili v stol, v katerem je bil vedno sedel, dali mu sprehajalno palico v roko in postavili vse skupaj v omaro iz mahagonijevega lesa s steklenimi vrati. Omaro so darovali londonskemu muzeju v cesti Go-wer in tam jo lahko vidimo še danes. — Tudi advokat Anton Etterick, umrl leta 1703. v Poole na južni obali Anglije, je bil v tem oziru čudak. Določil je namreč, da ga morajo pokopati na posvečenem mestu, toda niti nad zemljo, niti pod njo, niti notri v cerkvi in tudi ne zunaj nje. Da bi si pa zagotovil, da se bo njegova poslednja volja res izvršila, je prosil za dovoljenje in ga dobil, da bi si sezidal krsto v zid lepe stare cerkve v Wimbornu, Izruvali 60 kos zidu, napravili lok in vzidali rakev iz škriljevih plošč. Za vzdrževanje krste in zidanega loka je zapustil cerkvi kapital z letnimi obrestmi okroglo 24 K.
V	krsti si je dal vsekati letnico 1691, ker je bil prepričan, da bo ravno tega leta umrl. Živel je pa še dvanajst let delj, do 1703. Število so spremenili, a tako slabo, da še danes vidimo obe. Pri pogrebu so položili truplo ravno tako v rakev kakor je bila poslednja volja umrlega. — Stara gospodična, Jane Besavick, je umrla okoli leta 1750. in je zapustila svojemu zdravniku, ki ga je imela več let, 25.000 funtov šterlingov (funt šterling = 24 kron) s pogojem, da njeno truplo balzamira in ga shrani. Vrh tega jo pa mora vsako leto enkrat pogledati v obraz, in sicer pred dvema verojetnima pričama. Da bi mogel izpolniti določbo zadnje točke, je položil
zdravnik truplo v hišo stare ure, in sicer tako, da je bil obraz ravno pod steklom, Id je pokrivalo preje kazalce. Nad to je prišel zastor. Če je prišel dan ogleda, je odgrnil kar zastor, zdravnik je pogledal v obraz in ogled je bil končan. Zdravnik je umrl leta 1813,, mumijo je pa prevzel naravoslovni muzej v Londonu. Ko so tega pozneje razpustili in noben drug ni hotel trupla prevzeti, so truplo z urno hišico vred pokopali. — Eden najbolj čudnih pogrebov je bil tudi oni majorja Petra ha-' beliiere, ki je umrl leta 1800. v Londonu. Zahteval je, naj pokopljejo njegovo truplo v grobu 10 čevljev pod zemljo, in sicer navpično z giavo navzdol. Opravičil je to svojo voljo s tern, da je stal že kot deček in pozneje kot mož vedno rad na glavi m da bi užival to veselje rad do dneva vstajenja.
s Pravljica o ssaufa. Tudi muf ima vojo pravl jico, ki nam pripoveduje, kako jo nastal. Lepa kneginja jo vladala enkrat na Ogrskem. Divjal je pa tam več let volk tako strašno, da so se začeli ljudje silno bati. Lovci so ga lovili# a zmiraj je ušel. Tedaj je pa kneginja spodbodla lovce, da ne mogoče bolj; onemu, ki ubije zverino, je obljubil svojo roko. Vse je hitelo na dvor; J-mači plemeniiniid iti tuji princi, vsaK s silno nado, da bo dobil volka in s tem roko mlado kneginje. Šli so drug za drugim na lov. a nobenemu ni bila sreča mila. Dobili so pa nekega dne popolnoma nepričakovano volka mrtvega na pašniku. Vsak snubač je sedaj trdiJ, da ga je on ubil. Kneginja je poslala po volka, da ga vidi tudi sama, in tedaj zapazi, <la manjka dober kos kožuha. Mislila si je, lcdor je volka ubil, ima tudi kožuh in razglasila je, da bo vzela tistega za moža, kdor ji prinese še om del kožuha. Brž so videli, da so vsi snubači lagali, ker nobeden ni mogel prinesti kože. — V prihodnji zimi se pelj<* kneginja nekoč na saneh na sprehod m vidi, da stopi iz kočo mlad pastir, rok® ovite s kosom volčje kože. Ustavi sani, pokliče pastirja in ga vpraša, odkod im& lepi kožuh. Odgovori: »Ubil sem volka« ki mi je raztrgal mojo kozo, in sem s* izrezal ta kos.« — Ti si torej tisti, ki jo ubil grozovito žival?« vzklikne knc' ginja začudena. »Ali ne veš, da sem oh* ljubila svojo roko tistemu, ki ubije volka?« — Mladi mož pravi, da pride 1° redkokdaj med ljudi in da ni o tem ničesar vedel. Kneginja je pa izpolnil® svojo obljubo, vzela je pastirja v sani# se peljala na dvor in se poročila z ni11?*'
—	Za poročno darilo ji je pa dal ženin tisti kožuh, dala si je napraviti iz njog» pravi muf in nosila ga je vsako zim Tako pove pravljica početek muf0*
s Strah pred krono. Angleška kraljica Aleksandra je imela pri 8la-V otvoritvi angleške zbornice pokazat-1 s krono na glavi. Zapazila pa ie> <jal krona, ki si jo je imela dati na gla » prav tista, ki je bila na krsti umrle kraljice Viktorije v Osborne. Šele na v®11 kraljevo prošnjo si jo je dala na gia • Gotovo ji je prišlo na misel, da smrti ne uide niti it rali ic a-
s Iz Wilsonovega življenja. Pravijo, da Ima Wilson zelo rad detektivske povesti in •to pozna vse pustolovščine Sherlock Hol-ttesa in Nick Cartersa. Predsednik dela »nogo na tešče. Njegov krojač je pravi taietnik, brivec je izvanredno vešč, ker >Wilson ves čas med britjem neprestano govori. Zelo ljubi francosko kuhinjo in tudi' * Mashingtonu imajo Francoza za kuhar-J®' Jedi ljubi dobro začinjene. Za časa nje-tf°v*ga bivanja v Parizu, je postavilo ministrstvo posebnega kuharja, a eno izmed pr-restavracij je poslalo v Wilsonovo ku-Bttjo svojega specijalista Murata.
s Dva tiča. Za časa vlade pruskega tralja Friderika Viljema I. se je dogodil v Potsdamu ta-le znamenit kriminalen slučaj. — Kralj je imel, kakor znano, Posebno ljubezen za takozvane »dolge Rojake«, iz katerih si je napravil posebno ' gardo velikanov. Žrtvoval je za to felike vsote. Daljši ko je Ml gardist, Uubši mu je bil. — Zgodilo se je pa, da IG eden od teh gardistov udrl po noči Šiloma v tujo hišo, da so ga zasačili m zaprli. Istočasno se je pa tudi zgodilo, da je neki častnik, ki je opravljal Vojaško blagajno, poneveril par sto tolarjev in potem drzno trdil, da ni bil on tisti. Tudi njega so zaprli in mu tako prepričevalno dokazali njegovo krivdo, da je bi! nazadnje primoran priznati svojo krivdo. Oba slučaja sta prišla isti dan pred vojaško sodišče. Glede velikanskega gardista niso mogli dobiti hodniki nobenega olajševalnega vzroka lI| s° ga obsodili po tedanjih barbarič-Postavah na smrt. Za častnika so Pa le nekaj dobili in so ga obsodili sa-^o na eno leto zapora. Obe razsodbi so Predložili kralju v potrdilo. Pozorno Jih jo prebral, presodil juristično upravičenost, potem se pa začel strašansko jeziti. Poklical je sodnike k sebi in se je zadrl nad njimi: »Oba sta naredila isto, Zato se morata oba enako kaznovati po Pravilu: Enaka pravica za vse. Samo to je prava pravičnost, ki ne pozna osebe.« — Sodniki so celo stvar še enkrat Natanko preiskali in ker niso mogli lastniku kazni zvišati, so obsodili še Kardista na eno leto zapora. S tem je oil kralj zadovoljen in potrdil je obe Razsodbi, saj je dobil po preteku enega 'Ota svojega ljubljenega 'gardista zopet fcazaj.
Mark T vv a i n.
/ Prevel Ign. Muri.
(Konec.)
»Iz vsega srca... celo ponosen sem Ja to. Tu -t- ta za te ... in ta za njo. Pro-ft*a si me za to, pa bi mi bila lahko uka-?a*a, ziakaj ti zavzemaš zdaj njeno mesto, ,^ar mi ti zapoveš, dosežeš, moram stopiti,«
Otrok je plosknil z rokami od veselja a®d svojo novo močjo in oblastjo, nato je u«aril fium lla njeno uho: enakomerni ko-Tak korakajočih mož,
»Vojaki, vojaki, Anica bi jih tako rada videla.J
»Videl jih boš, otrok moj; pa počakaj trenotek, imam naročilo zate.«
Vstopil je častnik, pozdravil in rekel: »Obsojenci so na mestus Sir,« Zopet je pozdravil in šel.
Državni poglavar je dal Anici tri male kroglice ,iz pečatnega voska. Dve sta bili beli, ena rdeča, Ta naj bi obsodila na smrt polkovnika, ki jo bo dobil, »O kako lepa rdeča! Ali so vse zame?«
»Ne, srček, so za druge ljudi. Duri tam, ki jih zakriva zastor, so odprte, pojdi skozi nje v sosednjo sobo, Tam boš videla v vrsti tri može, z rokami na hrbtu stoje,
—	tako — in vsak drži roko odprto kot skodelico. V vsako teh treh odprtih rok položi eno teh kroglic in zatem pridi nazaj k meii.
Anica je izginila za zastorom in pro-tektor je c stal sam.
Rekel je s svetim spoštovanjem: »V moji zmedenosti mi je prišla ta misel gotovo od njega, ki je povsod pričujoča pomoč tistim, ki so v stiski in iščejo njegove pomoči. On ve, kateri naj bo izLran za smrt, in mi je poslal tega čistega sela, da se zgodi njegova volja. Ljudje se lahko motimo, a On se ne moti nikdar. Čudovita so njegova pota in nerazumljiva njegova modrost.,, češčeno bodi njegovo sveto ime!«
Ko je mala vila stopila skozi zastor, je opazovala za trenutek z živo radovednostjo sobo, nepremične postave vojakov, in tri jetnike. Nato je spletel sijaj njen obraz in mislila je sama pri sebi: »Eden ol njih jc očka, poznam ga od zadaj. On bo dobil najlepšo kioglico!« Veselo je stekla k njim in polomila voščene kroglice v odprte roke. Potem je pokukala pod očetovo roko, ga pogledala s smejočim glasom in zaklicala: /-Očka, očka! Poglej kaj si dobil. Jaz jem ti dala'*
Polkovnik je pogledal nesrečno darilo, je padel na kolena in prepoln ljubezni in bridkosti pritisnil na prsi nedolžno izvrši-teljico njegove smrtne obsodbe. Vojaki, častniki, oba pomiloščena polkovnika, vsi so stali kot ohromeli vsled pretresljive ža-lojgre, nato jih je zmagalo genutje, njih oči so se napolnile s solzami. Slovesno, tiho molčanje je vladalo naslednje minute. Nato je šel častnik straže obotavljajoč se k svojemu jetniku, se doteknil njegove rame in rekel z mehkim glasom:
:Kakor mi je žal, Sir ,,, Toda moja dolžnost rrA ukazuje.«
»Kaj ukazuje?« je vprašal otrok, »Odpeljati ga moram ,,.«
»Odpelir.ti? Kam vendar?«
»Na .. na ., Bog mi pomagaj!,., v drug oddelek trdnjave,«
»Toda to znaj res ne gre. Moja mamica je bolna in jaz sem prišla ponj, da gse domov.«
Izvila se je, splezala očetu na hrbet in se oklenila z rokami njegovega vratu: »Pojdi, očka, zdaj greva domov,«
»Ubogi moj otrok, jaz ne morem. Jaz moram tukaj ostati,«
Otrok je skočil na tla in gledal začuden okrog sebe. Potem je stekla pred častnika, udarila z malo nogo nevoljno ob tla in vzkliknila:
»Povedala sem ti vendar, da je moja mamica bohia in ti si pač slišal. Pusti ga, da gre — moraš!«
»Ubogi otrok, da bi hotel Bog, da bi smel, a ne morem drugače, moram ga odpeljati, Pozor, straža!,,. Puško na ramo! ,,.«
Kot blisk je Anica odhitela. Naslednji trenutek se je že zopet vrnila in vlekla za roko višiege generala za seboj. Pri prikazni, pred katero je vse trepetalo, so se vsi vzravnali, častniki so pozdravili in straža je salutirala,
»Ukaži jim til — Moja mamica je bolna in potrebuje mojega očka; povedala sem jim že, pa me ne poslušajo in ga hočejo odpeljati.«
Višjemu generalu je bilo, kot bi ga zadela kap, »Tvoj očka, otrok?? Ali je to tvoi oeka?«
»Seveda! Bi! je vedno moj očka. Ali bi bila sicer dala lepo rdečo kroglico njemu in nikomur drugemu, če bi ga ne imela tako rada? Gotovo 116!«
Prepadenost se je zrcalila iz protek-torjevih potez in rekel je: »Bog mi pomagaj! Po satanovi zvijači sem storil najgroz-nejšo stvar, ki jo je kdaj kak človek storil
—	in nobene rešitve, nobene rešitve! Kaji naj storim, kaj morem storiti?«
Nepotrpežljivo in užaljeno hkrati jc zaklicala Anica:	»Ti	jim vendar lahko
ukažeš, naj ga izpuste,« in začela je jokali, »Reci jim torej vendar, obljubil si mi, da smem ukazovati, in zdaj, prvič, ko rečem, da nekaj stori, vendar ne storiš!«
Miloben blesk je legel na trdo obličje starega vojnika.
Položil je roko na glavo mali zapove-dovalki in rekel: »Bogu hvala in zahvala za rešilno naključje te nepremišljene obljube. In blagor tebi, da si me na to opozorila, ti orodje v Njegovi roki. Božje oko počiva na tebi, otrok moj! Straža! Poslušajte njen ukaz, ona govori po mojih ustih. Jetnik je pomiloščen! Izpusti-te ga na svobodo!
ZAHVALA.
Za izraženo sožalje ob smrti svoje
ŽENI
se najsrčneje zahvaljuje
dr. Ivan Oražen.
Povest o dveh zdravnikih.
Francoske spisal Louis Uibzcb. Prestavil Pal. (Konec.)
Počasi je izgovoril te besede. Peklen-»ki diplomat je Pr i el, da ga Olimpija razume. S svojini priznanjem je hotel naslikati Louisa kot velikega junaka, čeprav bi pokazal sebe v vsej svoji ostudnosti. Cospa Fouclrj )c opazovala tega moža ki ii »e prvikrat lazkril svojo dušo. A njen stud ni bil tako velik kot sočutje in ljubezen, ki jo je pri misli na Louisa naenkrat zgrabila z vso silo. Spoznala je mučeništvo svojega prijatelja. Muke, ki jih je pretrpel Za njo, so bile hujše od smrti. Vprašati se ni upala, zato je čakala. Oče Cčret je spoznal, da je najhujši del operacije izvršen; nož je tičal v rani in treba ga je bilo le še potegniti iz nje,
»Sedaj veste vse, milostljiva gospa; oouis je obenem hotel rešiti mojo čast in vaše življenje, ki mu je tisočkrat dražje. Osi je bil, ki me je prisilil, da sem mu odstopil prostor; on je bil, ki je čuval nad vami in vas rešil; a on je bil tudi, ki vas je ljubil in ki se hoče sedaj po dovršenem delu zmagoslavno in z obupom v srcu umakniti, dasiravno bi bil lahko zaigral svoje življenje. !n njegov dobiček je le grenka žalost in stud do moje krivde, ki mu bo neprestano plavala pred očmi. Oh, svetniki, h katerim molite, so si lažje zaslužili svoja nebesa!«
Olimpija se je dvigniia. Njene oči so se svetile. Doktor je bil kakor omamljen in hotel je, da bi bila njegova zmaga popolna.
»lu jaz, milostljiva gospa, jaz sem že napravil svoj sklep. Nočem živeti pri svojem sinu, ker bi mu bilo to zoprno. Danes sem se^za vedno poslovil od njega. Zanj je boljša popolna samota kot moja navzočnost, in kadar bo umrl, mi bo vsaj v daljavi mogel odpustiti moj greh,«
Olimpija ga ni več* poslušala; njen načrt je bi! gotov; pozvonila je in si dala prinesti klobuk in šal, ki si ga je hitro ogrnilo.
»Hvala, doktor, hvala za vse, kar ste mi povedali,« je rekla s trdim glasom in pustila očeta Cereta samega v salonu. Minuto pozneje so se odprla vrata ograje in se z žvenketom zopet zaprla.
»Ah, vendar enkrat!« je zmagoslavno vzkliknil stari zdravnik, in globoko dihnil iz polnih ursi. »To je bil napor! Kako ga ljubi! S kakšno silo odpira vrata! Beži, beži, moj ubogi Louis, brezsrčen človek bi bil, če bi se nji mogel še vedno ustavljati! Sedaj,« je nadaljeval, ko se je bližal vratom, »sedaj je moja igra doigrana; lahko grem... Naj bo,« je po kratkem odmoru otožno dostavil ta nenavadni mož, »čeprav bi še rad videl svoje vnuke! Naj bo! Louis bo bogat in srečen... Kaj bi si mogel želeti več?« In brezbrižno kot vedno je doktor cdšel, da bi napravil v soseščini nekaj obiskov.
Louis je bil v svoji sobi; male priprave za pot so bile končane. Pisal je pismo. Nenadoma je zaslišal na stopnicah korake. Boječ se, da mu ne bi motil njegov oče te
I	zadnje gi enko-sladke ure v rojstni hiši, je j skočil, da bi zapahni! vrata, a vrata so se široko odprla in na prag je st' pila Olimpija, razpaljena, zasopljena, onemogla vsled utrujenosti, nemira in ljubezni.
»Vi tukaj!« je vzkliknil Louis. — Kolena so se mu tresla in bal se je, da bo zblaznil ali umrl,
»Da, jaz; prišla sem vam povedat, da pojdem z vami, če odpotujete, da me pa ne morete tako zapustiti!«
»A kdo vam je povedal?«
»Naj bo kdor hoče. Poslušajte, Louis, ni več bolnica, ne prijateljica, sestra, vaša , (oh! ne odrecite mi tega imena!) vaša žena je, ki vas roti, da ostanete in jo poslušate.«
»Kaj govorite? To je nemogoče!« je omahnil Louis, »Če bi vedeli!«
»Jaz vem vse, prijatelj moj!«
»Oh, ne, ne, vi ne morete vedeti vsega!«.
»Vem, da ste premagali moje sovražnike, da ste plemenit človek in da hečete bežati iz strahu, ker imate pravico do moje hvaležnosti in do mojega srca. Vem, da sva oba siroti in da žalovanje po vaši materi ni vaša najhujša bolest. Vaš oče je bil ravnokar pri meni, priznal mi je vse. Odpustila sem mu. Odpustite mu tudi vi in privolite v.svojo lastno srečo.«
»Ne, ne, hočem se pokoriti; nemogoče je, Dozabiti kaj takega!«
»Torej me rajši izločite zapuščenosti in smrti, kot zavreči svoje pomisleke?«
»O, o tej sreči bi si nikdar ne upal sanjati!«
»Louis, pri spominu na vašo mater, ne obsodite naju; midva sva nedolžna; zakaj naju hočete kaznovati? Ponudim vam roko, podajte mi svojo.«
»Oh! — bodite blagoslovljeni!« je vzkliknil Louis in se srečen zgrudil k nogam grofice.
Pol ure pozneje sta se vračala gospa Fouchy in mladi zdravnik roko v roki na grad. Tiha, resna blaženost se je svetila na njihovem čelu in vnjihovih dušah, Olimpija se je, kakor bi se bala, da ne bi izgubila svojega prijatelja, pritiskala k njemu, Louis pa se je pustil peljati in ni ničesar mislil in ničesar iskal v svojem srcu kot svojo ljubezen.
Oče Ceret, ki ni bil zapustil vasi, jih je oddaleč opazoval; skril se je, da ga ne bi videla.
»En avant!« je rekel, »moje delo je končano; ne bosta pogrešala mojega blagoslova.« — Doktor se je pobit in otožen vrnil domov. On, ki je mislil, da bo trium-firal, se je čutil globoko v srcu premaganega, Dosegel je svoj cilj, a obremenjen z lastno kaznijo in zaničevanjem svojega sina. Skoraj bi bil pričel verovati v človeško vest. V nekem nedoločenem strahu pred večnostjo se je stresel. Njegova maska, ki je visela le še na eni nitki, m^i ie vkljub temu omogočila, da se je z dozdevnim mirom in stoicizmom pripravil na zad-
njo pot. Napregel je svoj voziček tn žviž* gajoč bičal ubogo kobilico, ki se je bila komaj odpočila od pota, ki ga je bila napravila ponoči. Ko je dospel na griček nad vasjo, je obrnil oče Ceret svoj voz in opazoval nekaj trenutkov grad pred seboj.
»Prijetno bi bilo na tem gradu,« je tiho rekel, »Eh! Ne bo preveč za Louisa in njegove otroke. Glej, glej! Kaj pa j® to?« je pristavil, ko je začutil, da je zdrsnila kapljica čez njegovo lice, »pa menda vendar ne jokam!« In minuto dolgo je opazoval to prvo solzo, Ali jo je posvetil Bo; gu? Kdo ve? Razmašil je stekleničico, jo je bil prinesel s seboj, in jo izpraznil 33 en požirek.	.
Temnilo se je že, ko je Louis zapusti* grad; obotavljal se je, iti domov; kaj n»f reče očetu? Polastili so se ga hudi dvofflj; Prčd vrati je opazil naval ljudi. »Aretiral* me bodo,« si je mislil, ko se je spomnil **a dvoboj, na katerega je bil žc popolnoma pozabil. A vzrok tega stekanja je bil dok' tonev voz; kobilica ga je sama pripeli3;11 domov; v njem je bilo mrtvo truc-lo, Ljudi® so mu prihiteli naproti, da bi ga pripravil*' Louis je smrtno prebledel in se skorai svestil. Hotel mu je puščati kri; a bilo 1® vse zaman, njegova umetnost ni zmogla nl' česar več, in ihteč se je zgrudil na kolc^3' Ljudje so spoštovali njegovo bolest in s® umaknili; kmalu se je razširila govoric3' da je doktorja zadel mrtvoud. Louis je 1° rekel, in vsi so verjeli, tudi Olimpija. Le o® je vedel za skrivnost tega samomora in j® čuval kot skrivnost med Bogom in rs'e3 njim.	,
p m
„m«r»
LDU. Zagreb, 8. maja. kurzi na današnji borzi:
Banka za trg:.. obrt iu industrijo Banica in hranilnica za Primorje na Košaku, novo delnice . Eskomptna in man.!, banka, Brod novo delnico Hipotekarna banka. Zagreb „ Jadranska banica, staro delnico Hrvatslca kreditna banka,
Narodna banka Zagreb ............
Obrtna banica....................
PoliedeUka nanka, ccečka puCka banka, nove delo. Z.omaljska banica, novo delnico . Slavonjska banka za les. industr.
Žaklju^0
•150
500
;st;o
570
42fl
250
05
»51
liisi'0
f>09
4C0
ritO
!>ao
1)00
41*5
«35
305
715
715
Simo rane, pri katerih se bolečino P0.^. vijo, i aj se obvežejo s Eollerjovim boločin® j. šajočhn, antiseptičnem, razredčenim dom“. C dvojuatili ali 2 specialni st0? pošlje za 19 K lekarnar F,. V. Eeller, S tu n j Elsatrg št. 245 (Hrvaško). Naj bi bilo ve“n°0gt-hiši. Mnogo priznalnih nisem. Omot in P | nlnn so računa posebe in najceneje. Cim ^ kdo skupno naroči, tem manj izda za posi
izdaja teli konsorcij »Večernega
Odgovorni urednik Viktor Ce«j'ctc.	.
Tiska Jugoslovanska tiskarna v Mudn