Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. Poštno-čekovni rač. 10.503. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „NAŠ DOM" Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 5. Telefon 2113 Cene inseratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—, četrt strani Din 500.—, >/« strani Din 250.—, Via strani Din 125.—. Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20. Naslov članka kaže na odnos Evrope do Amerike. Ta odnos je v naslednjem: Evropa je dolžnica, Amerika (Zedinje-ne države) pa upnica. Kdor je dolžnik, je v neprijetnem položaju, ker visi nad njim kakor Damoklejev meč dolžnost, da mora plačati. Kdor hoče to dolžnost izpolniti, mora imeti možnost, da lahko plača. Kjer te možnosti ni, tam tudi izplačila ne bo. Koliko bi Evropa morala plačati Ameriki? Evropske države so ameriškim Zedinjenim državam sedaj dolžne 11 milijard dolarjev v zlatu. Ogromna svota! Če bi se morala plačati v zlatu, bi zlata zmanjkalo. Letna odplačila evropskih držav Ameriki znašajo sedaj več kot 200 milijonov dolarjev. V drugem letu se bodo dvignila, leta 1940 bodo letna odplačila znašala 340 milijonov dolarjev, do leta 1980 pa se bodo dvignila do 400 milijonov dolarjev, v letih 1985 do 1987 bodo zopet znašala 200 milijonov dolarjev. Potemtakem bo svota vseh odplačil Evrope Ameriki v bodočih 55 letih znašala skupno 21 milijard dolarjev. Kaj takega Evropa seveda ne more in tudi nikdar ne bo mogla plačati. Če bi hotela te ogromne svote tekom 55 let izplačati, bi obubožala do popolnega gladu in popolne golosti. Evropejci bi bili berači, ki bi ne imeli nič jesti, nič obleke ter bi se morali umakniti v votline kot stanovanja, kjer je stanoval prvotni evropski človek. Evropa, ki je mati svetovne kulture, bi zagrmela v prepad, v katerem ' i z njo izginilo človeštvo in njegov napredek. Če bi Zedinjene države vztrajale pri svoji zahtevi, da mora Evropa plačati vse svoje dolgove, bi zlato v ogromnih "množinah se preselilo v Ameriko, iki bi sredi med kupi zlata ne znala, kaj bi z njim počela. Sreča na zlatu ne prebiva. Že sedaj Anglija pošilja zlato v velikih količinah v Ameriko. , S tem je Anglija pokazala svojo dobro voljo in hkrati tudi, da je bolj »no-bel« dolžnik, ki plača, kar mora plačati. Obenem pa je se kakor tudi Francija obrnila na vlado Zedinjenih držav z željo o odpisu ali vsaj reviziji dolgov. Ta želja je opravičena vsled gospodarskih razmer, ki vladajo v Evropi. Cene blaga so jako padle, in sicer pri vseh vrstah. Mednarodna trgovina se je zelo skrčila. Vsled tega je tudi možnost izplačila večjih svot v tuji valuti jako zmanjšana. To bi Zedinjene države morale upoštevati. Kako naj plača Evropa svoje dolgove? Mar v zlatu? Saj ga nima dovolj. Če ga pošlje v Ameriko, bodo valute posameznih držav izgubile znaten del svojega kritja in denar teh držav bo palel v svoji vrednosti. Ali naj plača v blagu? Zedinjene države so med svetovno vojno svoja posojila Evropi udejstvila he v denarju, marveč v blagu. Toda kako naj sedaj Evropa vrača s jje dolgove v blagu, ko pa se je Amerika zavarovala proti uvozu z visokimi carinami? Dne 15. decembra zapade obrok 126 milijonov dolarjev, ki ga morajo plačati nekatere države, osobito Anglija in Francija, deloma tudi Italija. Tri četrtine te svote odpadejo na Anglijo, ki je že začela precejšnje količine zlata pošiljati v Ameriko. Da bo to slabo vplivalo na angleški funt, se vidi iz dosedanjega njegovega padanja. Angleška vlada namerava narodno gospodarstvo svoje države obraniti s tem, da bo zvišala carino na uvoz ameriškega blaga, kar seveda Ameriki ne bo po godu. Kako bo se branila Francija, trenutno še ni prodrlo v javnost. Da pa bo morala storiti energične korake, je jasno že iz dejstva, ker se francoski državni proračun težko bori proti naraščajočemu primanjkljaju. Ako Zedinjene države vztrajajo pri svojem stališču, da mora Evropa plačati svoje dolgove, bode tudi Nemčija morala zopet začeti plač. vati svojo — vojno odškodnino. V Lozani je bilo letos med tistimi državami, ki prejemajo odškodnino, in med Nemčijo, ki jo mora plačati, sklenjen dogovor, ki znižuje nemška odškodninska plačila od 30 milijard na 3 milijarde mark v zlatu z določilom triletnega moratorija (odloga) izplačila. Ta dogovor ne bo v parlamentih posameznih držav ratificiran (potrjen), ako Zedinjene države ne pristanejo na odpis ali vsaj revizijo dolgov. Saj so evropske države doslej svoje dolgovne obroke Ameriki izplačevale po večini s svotami, ki so jih prejemale od Nemčije na račun vojne odškodnine. Ker Zedinjene države zaenkrat vztrajajo na tem, da se mora obrok, ki zapade 15. decembra, brezpogojno plačati, sta se Anglija in Francija dogovorili med seboj o izplačilu decembers-kega obroka. Ta dogovor vsebuje naslednje točke: Anglija je pripravljena plačati Zedinjenim državam decem-berski obrok svojih vojnih dolgov. Ministrski predsednik Francije je spoznal, da je tudi za Francijo najboljše, da prav tako plača svoj obrok vojnih dolgov. Anglija in Francija plačate svoja obroka s pridržkom, da se do prihodnjega roka nanovo prouči in u-redi vprašanje vojnih dolgov. Ta dogovor sta sklenili med seboj vladi o-beh držav, potrditi pa ga morata oba parlamenta. O lozanskem dogovoru, ki določa znižanje nemške vojne odškodnine in triletni moratorij za Nemčijo, sta se angleški in francoski ministrski predsednik dogovorila, da ostane v veljavi ter se bo odpovedal samo tedaj, če se ne bo mogla doseči od Zedinjenih držav končna preureditev in znižanje vojnih dolgov. Sestanek Male antante. Zunanji ministri: Jugoslavije, Čehoslovaške in Romunije se bodo sestali krog 15. decembra v Beogradu, da proučijo mednarodna vprašanja, ¡ki čakajo rešitve od zadnjega sestanka v mesecu maju. Bolgarske državne finance pridej; baje pod mednarodno nadzorstvo. V Nemčiji ped vlado generala Schlei-cherja. Nemški državni zbor je bil ot-vorjen dne 6. decembra. Po kratki razpravi o poslovnem redu so se vršile volitve predsednika zbornice. Za predsednika parlamenta je bil izvoljen na-rodno-socijalistični poslanec Gohring, za prvega podpredsednika pa član cen-truma Esser. Kako zgleda novoizvoljeni nemški parlament? Na otvoritveni seji dne 6. decembra so bile v nemškem državnem zboru ugotovljene te le skupine in ločine: narodni socijalisti 196 glasov, socialni demokrati 121, komunisti 10U, centrum 70, nemški nacionalci skupno z vinogradniki in deželno zvezo 54, bavarska ljudska stranka 20, nova frakcija (ločina), v kateri se nahajajo pristaši tehničnega sodelovanja, 11 pristašev nemške ljudske stranke, 5 kršč. socialistov in 1 hanoveranec, pa šteje skupaj 17 mandatov, kmetska stranka je zastopana s 3, nemška državna stranka z 2 in gospodarska stranka z 1 mandatom. Nemški državni zbor je bil dne 10. dccembra odgoden do sredine januarja. Anglija in Perzija v sporu radi petroleja. Med Perzijo in Anglijo je nastal spor, ker je odpovedala Perzija angleški družbi dovoljenje za izrabljanje petrolejskih vrelcev na njenem o-zemlju. Od angleške petrolejske družbe v Perziji je imela tudi Anglija kot država koristi in radi tega so prejele angleške bojne ladje, 'ki so zasidrane / Perzijskem ralivu, povelje, naj bodo pripravljene za vsak slučaj. Vse dolži ruske boljševike, da so zanetili Anglijo in njenimi kolonijami na oni spoi', ker neprestano rovarijo med Vzhodu. Velik uspeh Japoncev v Mandžuriji. Japonske čete so vprizorile novo ofenzivo, da očistijo pokrajino Jehol od kitajskih čet in prostovoljcev. Najprvo so z letali bombardirali mesto Šanan-'.)ao, ki leži zapadno od Sanajkvana. Tu je bilo glavno taborišče kitajskih čet. Japonska vojska je zaplenila sto poljskih topov in ujela 9000 kitajskih vojakov in častnikov, med temi tudi 8 generalov. Kitajski častniki, ki so pred meseci služili v novi mandžurski vojski in nato pobegnili nazaj h kitajskim Četam, bodo postavljeni pred izredno sodišče. KATOLIŠKEM Sv. Oče, tako poroča o njem sarajevski nadškof dr. Šarič, ki ga je papež Pij XI. sprejel 26. novembra, z občudovanja vredno vztrajnostjo izvršuje svojo apostolsko nalogo ter sprejema številne avdijence. Letos prihajajo v Rim zlasti francoski škofje, tudi novi dunajski nadškof dr. Innitzer je bil meseca novembra v Rimu. Sv. Oče je pokazal v r-Sr-gD^OTU z nadškofom dr. Ša-ričem, da so mu žnarič prmllS 1!) raz_ mere po vsem svetu. Na njega se ob racajo ne samo katoličani, marveč mu pišejo tudi mohamedani, židje, prote-stantje in pravoslavni ter pričakujejo v sedanjih težkih časih od njega moralne pomoči. Podzavestno živi v vseh teh prepričanje, da je rimski papež namestnik Zveličarja sveta. Sv. Oče je svež in krepkega zdravja vkljub svoji visoki starosti. Kot apostol dela ves dan in globoko v noč. Milost božja ga krepi. Kakšna sreča bi bila, tako zaključuje sarajevski nadškof svoje poročilo, ako bi današnji državniki uva-ževali njegove nasvete in njegova navodila! Bilo bi na svetu manj težav in liri z. Švicarski državnik gre v samostan. Predsednik državnega sveta dr. Per-rier je odložil svoje visoko mesto ter gre v Francijo, da vstopi v benediktinski samostan. Njegova preteklost je sijajna in doseženi uspehi veliki. Od leta 1912 je član kantonske vlade, kjer je načeloval prosvetnemu oddelku. Bil je predsednik katoliško-konservativne stranke v Švici, poslanec in podpredsednik švicarskega parlamenta. Bil je tudi član švicarskega odposlanstva na razorožitveni konferenci v Ženevi, kjer so ga izbrali za predsednika odbora za moralno razorožitev. Dr. Perrier je star 51 let, bil je vodil ii katoliški državnik v Švici in sijajen govornik. Njegov sklep, da gre v somostan, je napravil v švicarski javnosti velik utis. Herriot v cerkvi. Francoski ministrski predsednik Ilerriot je o priliki svojega obiska v Španiji bil tudi v mestu Toledu. V tem mestu je glasovita pre- stolna cerkev, ki spada med najbolj sloveče zgradbe na svetu. Herriot je to cerkev obiskal. V cerkvi ga je čakal pomožni škof, kateremu je francoski ministrski predsednik poljubil roko. Herriot si je natančno ogledal cerkev ter je bil navdušen radi njene izredne lepote. Podrobno in natanko je pregledal vse umetnine, ki je na njih bogata ta starodavna cerkev. Pred odhodom iz cerkve je Herriot njenemu varuhu ponudil darilo, ki ga pa je cerkveni varuh odklonil. Nato je Herriot ponudil nekaj bankovcev za popravilo cerkve. Tudi to je bilo odklonjeno. Naposled je ministrski predsednik stisnil duhovniku v roke bankovec 1000 francoskih frankov z določilom: »Vzami-te za Vaše siromake!« Ta Herriotov dar pa je bil sprejet. Vseučilišče za katoliške črnce. Katoličani v Zedinjenih državah so jako delavni ter se trudijo za napredek katoliške Cerkve na vseh področjih Občudovanja vredna je njihova požrtvovalnost na šolskem polju, in sicer od osnovne šole do vseučilišča. Sedaj gradijo novo katoliško vseučilišče v Nov. Orleansu, ki bode nosilo ime velikega misijonarja sv. Frančiška Ksaverja. Stroški za to vseučilišče so proračuna-ni na 5 milijonov dolarjev (okoli 300 milijonov dinarjev). Eden del zgradb, potrebnih za vseučilišče, je že dozidan, in sicer tisti del, ki je namenjen katoliškim dijakom črnskega rodu. Nedavno je kardinal Dougherty, nadškof v Filadelfiji, slovesno blagoslovil ta črnski del katoliškega vseučilišča. WIS C Û€MMê mêIi€€ © nošciifn zeleni Odvetnik dr. Natlačen v Ljubljani je sporočil Josipu Štraklu, posestniku v Križevcih pri Ljutomeru, da je \išje deželno kot apelacijsko sodišče v Ljubljani v znani kazenski zadevi radi nošenja zelenih kravat ugodilo njegovemu ugovoru zoper obtožnico državnega tožilstva v Mariboru. Prejel je ' tej z,adevi tudi že pismeno rešitev višjega deželnega sodišča, ki se mu je dostavila potom okrožnega sodišča v Mariboru. Rešitev višjega deželnega sodišča se glasi tako, da se obtožba zoper Josipa Štrakla in njegove tovariše Štu-heca Antona, Štuheca Alojzija, Slaviča Janeza, Vrbnjaka Slavka, Škrjanca Franceta in Slekovca Mateja ne dopu šča in se kazensko postopanje po § 208 I, 4 k. p. ustavi. Višje deželno sodišče se je v celem obsegu pridružilo zagovornikovim izvajanjem. Zlasti je višje deželno sodišče mišljenja, da se ne more pripisovati obdolžencem, da so nasprotniki obstoječega pravnega reda, ki temelji na načelu svobodne zasebne lastnine, saj zelena kravata ni znak takega na-ziranja. Z ozirom na trditev obtožnice, ugotavlja višje deželno sodišče, da noš-nja zelenih kravat torej ne more ustvariti kaznivega dejanskega stana po čl. 19 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Po mnenju višjega deželnega sodišča bi mogel biti podan dejanski sta po členu 4 zakona o zaščiti države, ko bi obstojala podlaga za sum, da so obdolženci nosili zelene kravate v nameri, povzročiti nerazpoloženje zoper zakone, državne naprave, uredbe in nared-be oblastev ali zoper politični red v državi. Za tako namero pa postopanje obdolžencev ne daje osnovnega suma, to je: dokazan ni subjektivni dejanski sta tega člena, ko obtožnica sama v tem pogledu ne more navesti nič po-7'tivn«?,a. CHede na vse to v dejanju obtožencev ni najti nikakega dejanja, ki jji bilo kaznivo po kazenskem zakonu ali po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi, vsled česar se je moralo odločiti, da obtožba ni dopustna in da se kazensko postopanje ustavi. S to rešitvijo višjega deželnega sodišča se je ta zadeva končnoveljavno rešila, kajti zoper to rešitev ni nikake nadaljne pritožbe. lir Me„S1.60S| p€€Si 1®!" feSMKSIHfeSS. 1 W\ Ni ►VII Buna cïm tISIl iSH MB Prostovoljna smri v duševni zmede* nesii. Radi neozdravljive bolezni se je ustrelil v Košakih pri Mariboru posestnik in vpokojeni orožniški straž-mojster Alojz Jerič. Ksnadna smrt. V Lircerjev mlin v Loški ulici v Mariboru je prišel dne 9. dec. 1.1. 691etni Martin Goričan iz Po-Jbrežja in kupil vrečo moke. Ko pa je za ;Tel vt£čq d a ramo, ga je zadela kap, da je bil takoj mrtev". Vlom s precejšnjim plenom. Dne decembra je bilo vlomljeno v stanovanje A. Kutina, hišnega posestnika v Krčevini pri Mariboru. Svedrovec je odnesel par tisoč dinarjev. Roparski napad. Na večernem po-vratku iz krčme Kekec na Košakih pri Mariboru je bil nekaj korakov proč od gostilne udarjen iz zasede po glavi Štefan Glaser, ekonom iz Kamnice. Ko se je zgrudil vsled udarca, so se ga lotili 4 neznani moški in mu iztrgali denarnico. SLnavka se širi po mariborski oko* lici. Na živinčetu, ki je bilo dne 22. m. m. kupljeno na sejmu v Mariboru, se je pojavila v hlevu nekega kmeta v Dobrenju slinavka. - Pcštna vreča je bila od neznanca u-kradena iz poštne ambulance vlaka Kotoriba—Maribor na postaji Rače— Fram. V vreči so bila priporočena pisma in 3000 Din v bankovcih. Mrtvega so našli. V Cogetincih v SI. goricah so našli mrtvega v mlaki krvi mlinarskega pomočnika Para. Imel je globoke rane na glavi in je podlegel nasilni smrti od neznane zločinske roke. Pred sodniki radi umora lastnega o-troka. Dne 7. dec. je odgovarjal pred mariborskim senatom zverinski oče Jožef Kolmanič iz Bučkovcev. Obtoženi je popival julija tri dni po Prekmur-ju, kjer je bil ob slovesu radi izzivanja Porcelan čisti.. čistilka VIm bleščeče sijajno! Iz čiste in lepe porcelanaste posode diši jed mnogo prijetnejše! In to omogoči VIM. VIM odstrani hitro in lahko vse ostanke in sledove jedil, ker vsebuje milo. Poleg tega ne pušča VIM nikoli prask, marveč čisti temeljito in pazljivo. v jr«-8i CISTILKAVIM CISTI VSE i tepen. Vrnil se je ves pobesnel domov, preklestil ženo ter otroke in jih nagnal iz hiše. Žena in trije otroci so se skrili na podstrešje, v sobi je ostala na postelji le še petletna, od rojstva pohabljena Milica. Nečloveški oče je zagrabil v živinski besnosti ubogo revico in jo metal od enega zida v drugega, da je otroku zlomil nogo, kri se mu je razlila po možganih in je revica na posledicah težkih poškodb umrla. Obtožen, zverinski oče je prvotno orožnikom od Male Nedelje vse priznal, v preiskavi in na razpravi pa je krvavo dejanje tajil in trdil, da je otrok sam padel s postelje in se smrtno poškodoval. Orožniki in priče so ovrgli zagovor in senat je prisodil Kolmaniču 12 let težke ječe. Gospodarsko poslopje pogorelo s pridelki in orodjem. V Bukovcih pri Ptuju je presenetil nočni požar posestnika Jožefa Njegača, kateremu je uničil gospodarsko poslopje z vsemi pridelki in orodjem. Napad na spečega v listnjaku. Pred dnevi so prepeljali v ptujsko bolnišnico hudo poškodovanega posestniškega sina Alojzija Polanca iz Čermljenšaka. Kakor je sam izpovedal, je dne 2. t. m. v pijanem stanju zašel v listnjak posestnika Matije Čeha v Trnovskem vrhu, kjer je zaspal. V spanju pa je naenkrat začutil hude bolečine po vsem telesu. Ko se je prebudil, je zapazil, da ga obdeluje z vozno ročico viničar Na-rat Jožef s Trnovskega vrha. Polanec se je zaradi udarcev onesvestil. Nezavestnega so prenesli v Ornikovo hišo, kjer so mu rane izprali in odkoder ga je njegov brat spravil domov. Poklicani zdravnik je odredil prepeljavo v bolnico. Radi uboja iz ljubosumnosti i leta rebije. Dne 10. oktobra je usmrtil 35-letni posestnik Alojzij Domitri iz Iža-kovcev posestniškega sina Alojzija Pet ka s sunkom z nožem v prsa iz ljubosumnosti, v pijanosti in razdraženosti. Mariborski senat je obsodil Dimitrija na 4 leta robije, na 51etno zgubo častnih pravic in na plačilo zneska 1897 dinarjev. Pojasnilo. Na razna vprašanja, zakaj nista dobila izplačano zavarovalnine g. Jožef Pernat, Leskovec, pošta Slov. Bistrica, in g. Jakob Hauptman, Spodnji Duplek, podajamo s tem javno pojasnilo, da zaradi tega ne, ker je po § 5 pravilnika zavarovalni odsek ugotovil, da sta bila" uba polno zavarovana in sicer g. Jožef Pernat za 125.000 Din, dobil izplačno 46.0C0 Din, in g. Jakob Hauptman je bil zavarovan za 33.000 Din, dobil izp^čano le Din 15.000. — Zavarovalni ods-" je moral to objaviti v listu, da bodo oni, ki se zanimajo, zakaj nista imenovana dobila zavarovalnine, vedeli za vzrok. — Zavarovalni odsek. V prepiru radi izogibanja zaklan. V nedeljo dne 4. t. m. je nastal med kolesarji in pešci na cesti pri Št. Vidu pri Ptuju radi izogibanja prepir. Iz prerekanja se je vnel pretep, v katerem je obležal v mlaki krvi 261etni Jernej Murko, sin posestnika na Pobrežju. S težkimi poškodbami na glavi, ki so bile prizadjane z noži, so omenjenega prepeljali v ptujsko bolnico, kjer je podlegel poškodbam. Po neprevidnosti ustrelil prijatelja. Trije mladostni prijatelji: posestniški sin Lovrenc Doberšek iz Trnove, občina Vrhloga pri Makolah, Franc Unuk in Stanko Brumec so se podali v Do-beršekov vinograd v Sredce pri Peč-kah. Domači sin Lovro je vzel doma skrivaj ključ od kleti in povabi seboj še oba prijatelja. Po nesrečni povojni razvadi je vtaknil v žep še nabasan revolver. Ko je hotel natočiti vino, je oddal samokres tovarišu Unuku, kateremu se je po nesreči orožje sprožilo in 9mmska krogla je šla skozi prsa Stanka Brumeca, ki je bil sklonjen nad zabojem, iz katerega je jemal jabolka. Smrtnonevarno ranjeni je še šel sam iz kleti, kjer se je pa zgrudil in obležal mrtev. Prestrašena tovariša sta mrtvega z všlikim naporom zavlekla v gozd in ga tamkaj odložila. Ustreljenega sta našla dva kmeta in pričela je preiskava. Prava krivca sta zvračala prvotno krivdo na neznane napadalce, ki so pobili Brumeca, med tem ko se je jima posrečil pobeg. Ponovno in ločeno zaslišanje obeh fantov je zapletlo oba v protislovje in sta konečno priznala istino, kakor je zgoraj opisana. Valilnica, moderno urejena z vsemi stroji, last g. Sečka pri Rakičanu v Prekmurju, je pogorela. V ognju je po- gnilo tudi 450 kokoši. Škoda je prav velika. 69 jetnikov je izpustila jetnišnlca celjskega okrožnega sodišča. Izpuščeni so bili do 1. aprila 1933, potem bodo morali odslužiti še ostanek kazni. Uboj. Na Dobrni je bil ubit z žreblj? okovanim kolom 221etni posestniški sin Jože Flis, ki se je vrnil nedavno od vojakov. Nevirno obstreljen. V celjsko bolnico je bil prepeljan občinski tajnik Edvard Višnar iz Huma ob Sotli. Omenjenega je obstrelil dne 6. decembra pred-poldne neki nameščenec steklarne v Straži in ga nevarno ranil. Vlom. Trgovino gospe Ivanke Elsner v Litiji je obiskal v Miklavževi noči svedrovec in odnesel iz dnevne blagajne 200 Din. Razbil je c krampom malo Wertheim blagajno, kjer pa ni bilo ni-kake gotovine, ker jemlje trgovka vsak večer izkupiček seboj na stanovanje. Vlomilec je moral dobro poznati hišn^ razmere. Vlomljeno je bilo v posojilniško blagajno v Stični na Kranjskem in odne šenih 500 Din v bankovcih. Smrtni zabodljaj z nožem. Na Javr-niku pri Koroški Beli pred Leskovče.vo krčmo je nekdo smrtno zabodel z nožem na Miklavžev večer brezposelnega delavcp I. Mavriča. Ogenj uničil hišo in škedenj. Dne 3. decembra v noči je podtaknila neznana požigalčeva roka ogenj na škednju trgovca Antona Koširja v Kovorju na Kranjskem. Požar je s Skednjem vred, ki je bil poln krme, uničil še hišo, ki je bila pod isto streho. Le mokrotno vreme je preprečilo, da ni Za temi svečanostmi pa se skriva beda, pomanjkanje in nezadovoljnost ljudstva, kar posnamemo iz sledečih dogodkov. Predstavitelji inozemskih držav, ki so priznale sovjetsko vlado, in inozemski časnikarji so imeli do zdaj velike prednosti pri nakupovanju svojih potrebščin. V posebnih trgovinah »Insna-ba« so mogli kupiti za sovjetske de-' narje prav poceni vse mogoče stvari,' Zdaj jeseni so pa sovjeti čisto nepričakovano izdali naredbo, da je inozemskim diplomatom in časnikarjem prepovedano kupovati potrebščine za sovjetske denarje. Kakor ruski državljani morajo zdaj tudi ti stati v vrstah pred trgovinami, a plačati vse v tuji valuti.' V Magnitogorsku na Uralu je lačna delavska množica kričala: »Doli ino-stranske pijavke krvi!« Porušili so stanovanje inozemskih inženirjev in iz-ropali sovjetske trgovske prostore. Težko ranjeni so bili trije inozemski inženirji, 2 Amerikanca in 1 Nemec. Da je gospodarski položaj v Rusiji •celo težak, kažeta tudi dve zadnji na-redbi, kateri so izdali sovjeti. Prva govori o odpustitvi delavcev, druga pa o zmanjšanju plače državnim uradnikom. Seveda trdijo sovjeti, da v Rusiji ni krize, toda sami naredbi kažeta, da je tam velika kriza. Delavce bodo nam reč zanaprej plačevali po delu, ne pa po potrebi. Zato bo dosti delavcev odpuščenih. Ti bodo izgubili karte za ži-vljenske potrebščine in se bodo morali izseliti iz delavskih stanovanj. Vrženi bodo z družinami vred na cesto, da — zmrznejo in poginejo. A vkljub temu sovjeti ne poznajo brezposelnih, še ve- Novi nemški kancler — general Schlei-cher s svojo soprogo. liko manj pa se brigajo za to, da bi jih podpirali, za kar vendar vse kapitalistične države skrbc po svoji moči. V zvezi s to naredbo je ukinjenih tudi o-krog 200 delavskih trgovin (kooperati-vov). Zanaprej bodo namreč delavce preskrbovale z vsemi potrebščinami tovarniške uprave same. V drugi na-redbi so po zmanjšane uradniške plače raznih kategorij kar za 50%. Tako poroča list »Russkij golos«. Iz tega je razvidno, da v Rusiji vlada huda kriza in da sovjetom zelo primanjkuje — denarja. $£ © iiiiClSif! Milili. t (Dopis kmeta izpod Pohorja.) Ni ga menda časopisa, ki ne bi — če tudi le mimogrede — omenjal sedajne gospodarske krize. Omenjajo se v številkah dolgovi, ki kakor skala težijo kmetski stan. Nasvetujejo se razni pripomočki, da se sedajna beda nekoliko omili, ker popolnoma odpraviti je itak ni mogoče, vsaj v doglednem času ne. Vsak hoče biti zdravnik in nasvetuje navodila, ki bi bila — vsaj po njegovem mnenju — za odpravo krize najuspešnejša. Žal, da se med temi zdravniki nahajajo tudi kosmatovestneži, katerim je patron ne sv. Jernej, ampak — njegov nož. Tako je neki ljubljanski list pred 3 meseci objavljal članke, 'kjer sta dva dopisnika kar 90 odstotkov zadolženih kmetov prištela med lenuhe, nemarne-že in pijance, s katerimi ni mogoče imeti usmiljenja, temveč se naj dolžne svote iztirjajo od njih do zadnjega vinarja. Zagotavljala sta, da priden, delaven, skrben in varčen človek nikdar ne pride v dolgove. Zato sta tudi s po-vzdignjenim prstom svarila, naj se zavoljo takšnih »pijancev« nikdo ne drzne dotikati hranilnih vlog po bankah in hranilnicah. Pozivala sta vse nesrečne zadolžence, naj takoj začnejo šte-diti in že kar danes odplačevati svoje dolgove. Pozabila pa sta povedati, kaj naj kmet dandanes prodaja, da bo za-mogel plačevati vsaj obresti, ker glavnico odplačevati je v sedajnih razmerah absolutno nemogoče. Ali je mar kmet, ki je pred tremi ali štirimi leti prevzel posestvo po očetu za takratno vrednost, sam kriv, ako vsled padca kmetskih pridelkov na vrednosti ne zamore več izplačevati dedičev in upnikov? Kaj mu koristi še tolika skrb in delavnost, če ni izhoda na nobeno stran! Ta ali oni si je popravil ali na novo postavil hišno ali gospodarsko poslopje ter pri tem rabil razven svojega še izposojeni denar, katerega je mislil v normalnih razmerah v nekaterih letih vrniti. Ali varčen in marljiv delavec, ki si je v teku let prihranil lepo svotico, da si je kupil njivo ali travnik, kjer si je hotel postaviti hišico. Ker pa je izdal ves prihranjeni denar za zemljišče, si je moral postaviti stanovanje z izposojenim denarjem, katerega v obrokih vračati, se je pis- V Ameriki bo te dni dograjen orjaški zrakoplov »Makon«. Enega najdaljših predorov pod reko Schelde v Briisslu na Belgijskem bodo ctvorili te dni. Kneževina Monako (ob francoskem Sredozemskem morju) Je odpravila it štednje svojo vojsko: 3 oficirje in 71 mož. meno zavezal. Prenehala pa je obratovati tovarna ali podjetje, kjer je delal; zaslužka ni in dolga odplačevati ne more več. Koliko je takih slučajev! Ali bomo vse te nesrečneže uvrstili med pijance in nemarneže? In koliko je slučajev požara, povodnji, vremenskih katastrof, dolgotrajnih bolezni itd., ki tudi občutno zakopljejo kmeta v dolgove! Ali je vsega tega kriva pijanost? In če smo res Slovenci razvpiti po vsem svetu kot pijanci in zapravljivci, zakaj se potem tudi druge države bavijo z razdolžitvijo kmetskega stanu?! Vza-mimo samo gospodarsko tako napredno Češko. Koliko je tam kmetskih gospodarjev, ki so dovršili gimnazijo in napravili maturo, obiskovali kmetijske šole in še le potem prevzeli posestvo, ter se z vnemo lotili umnega in naprednega kmetovanja. In tudi od teh jih je v zadnjih letih veliko zabredlo v dolgove. Ali je tudi Čehom, ki so — vkljub njihovim obsežnim pivovarnam — znani kot trezen in zmeren narod, povzročil dolgove alkohol? Nad vse je krivično torej, ako se drzne kdo, kar 90 odstotkov vseh ¡kmetskih zadolžen-cev poriniti med pijance. Eno je gotovo in neizpodbitno: Dokler bodo trajale sedajne razmero, je kmetom vsako odplačevanje dolgov nemogoče. Vsaj je ravno to, da je vrednost kmetskih pridelkov padla tako silno, da se kmetu niti delo z vinogradništvom, z živinorejo, s sadjarstvom, z lesotržtvom itd. ne plačuje več, spravilo kmeta v dolgove, oziroma mu popolnoma onemogočilo odplačevanje istih, Saj še tisti kmetje, ki so tako srečni, da nimajo dolgov, komaj shajajo; kako se naj potem reši zadolžena para. naj se mu še toliko trobi na ušesač že kar danes začni štediti in odplačevati. Tudi vse zaščite in moratoriji kmeta v takih razmerah ne bodo rešili. Uničile ga bodo obresti. Še le takrat, kadar bo kmet svoje pridelke prodajal vsaj z delnim dobičkom, bo tudi zamo-£el začeli svoje dolgove odplačevati. Kmetijska družba Marikcr in okoliš. Opozarja se, da je treba do novega leta plačati udnino za leto 1933; ker se je znižala, znaša samo 30 Din. Vsak ud dobiva »Kmetovalca« brezplačno in ima pravico v skladišču Kmetijske družbe (Meljska cesta 12) jemati kmetijske potrebščine, ki jih ona zalaga. Udnina se sprejema v skladišču Kmetijske družbe, pa tudi v trgovini Franc Klanjšek na Glavnem trgu. Prihodnji tržni drn v Mariboru bo v petek dne 16. decembra. Ker morajo biti na rojstni dan Nj. Vel. kralja v soboto dne 17. t. m. trgovine ves dan zaprte, se v sporazumu z mestnim na-čelstvom razglaša, da se preloži sobotni tržni dan na petek dne 16. decembra in bodo vsled tega tudi trgovine v Mariboru ta dan čez opoldne odprte. Trgovine v nedeljo dne 18. decembra dopoldne odprte. Združenje trgovcev v Mariboru objavlja, da bodo v nedeljo pred Božičem, to je dne 18. decembra trgovine v Mariboru dopoldne odprte. Čebelarska podružnica za Mozirje in okolico naznanja, da bode imela prvi redni letni občni zbor v nedeljo dne 18. t. m. ob devetih dopoldne v cerkveni hiši v Mozirju. Vabimo čebelarje in ne-čebelarje, da se občnega zbora v prav obilnem številu udeležijo. Lahko se bo tudi naročal cenejši sladkor za spomladansko pitan.'; oebel. Čebelarji, rešite svoje jubljenke grozne smrti od lakote! Čebelarski pozdrav! Sadjarska podružnica Št. Jurij ob južni žel. bo imela na Štefanovo svoj občni zbor ob 9. uri dopoldne v osnovni šoli. Ob tej priliki bo tudi poučno predavanje o sadjarstvu. Člani podružnice in vsi sadjarji se vabite, da pridete v obilnem številu! Sv. Jurij ob južni žel. Vsakoletni živinski in kramarski sejem, ki se vrši dne 10. dec., se je letos slabo obnesel. Živine je bilo malo in še za to ni bilo kupcev. Kje bo dobil kmet denar za davek, ko pa ne more prodati živine? Tudi ljudi ni prišlo dosti na sejem, ker nimajo denarja. Nekaj posebnega je bilo za ta dan to, da ni bilo sejmske sv. maše, kot je po navadi. Kadar ima trška občina sejem, se vedno vrši sv. maša. Kako da okoliška občina ni poskrbela za to! Iz laškega okraja. Živinorejska zadruga. Kmetje živinorejci preživljamo zadnja leta težke čase. Večinoma vsi po prftvicj tožimo, da imamo le i-gubo pri izreji živine. Le brez-i obzirni mešetarji še znajo pri teh nestalnih živinskih cenah odnesti dobiček. Zadnji čas je že, da se zganemo tako, kot so se živinorejci v drilgih naprednejših državah, na pr.: v Češki, Danski itd. Tudi na Gorenjskem in v raznih drugih 'erajih Slovenije so se že živinorejci organizirali i.er v skupnosti dosegli ne samo zboljšanje živinoreje, ampak tudi boljše cene pri prodaji živine. Enako je treba tudi pri nas delati. Zato smo kmetje s pomočjo srezkih kmetijskih strokovnjakov u-stanovili živinorejsko zadrugo. Ta ima namen Strokovno združiti živinorejce, da se zboljša tukajšnja živinska pasma. Delovala bo tudi za pravično ureditev cen ter svojim članom v slučaju nesreče pri živini nudila pomoč. Valimo vse razumne živinorejce, ki znajo ceni-i važnost in moč kmetske organizacije, da se priglasijo kot člani k zadrugi. Opozarjamo pa, da le tisti, ki podpišejo pristopnice pred novim letom, se bodo po pravilih zadruge vpisali kot člani za prihodnje leto. Prepričani smo, da bo zadruga kmetom-člamm v mar sikaterem oziru v pomoč, zato pristopajte! Kdor želi pravila zadruge, ali kakih drugih pojasnil, naj se obrne do katerega znanih odbornikov. * C€E€ m sefüsii p©r§ctt@. Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto dne 10. decembra so pripeljali špeharji 108 komadov zaklanih svinj. Svinjsko meso je bilo po 11—12 Din, špeh 13—14. Kmetje so pripeljali 4 voze krompirja po 1—1.50, 1 čebule- po 2.50—3, česen 8—10. Krmo na trgu ni bilo radi slabega vremena. Zelje glava 150— 2.50, kislo zelje 4, repa 2, hren 6—8, karfijola komad 2-^5, ohrovt 1—2, motovileč kup 1, radič 1, š^inača 1, koleraba 1. Jabolke 2—4, hi ke 3—7, grozdje 9, celi orehi 5, luščeni 16—'¿0, kostanj 1.50—1.75, pečen 4, fižol 2.50— 3.50, pšenica 1.50—175, rž 1.50, ječmen 1.50, koruza 1.50, oves 1—1.25, proso 1.50, ajda 1.50, ajdovo pšeno 5—6. Srna 1 kg 8—10, zajec 20— 25, fazan 15—18, Smetana 10—12, mleko 2—3, surovo maslo 24—26. Kokoš 20—25, piščanci 20—50, gos 40—55, puran 50—70, raca 26—30, domači zajec 4—25 Din. Denar še lig sreča! Bogastvo ne dela človeka srečnega. Marsikedo je že dvomil o resničnosti tega reka, dejstva izpričujejo istinitost zgorajnih besed. V Združenih ameriških državah, kjer poseda največ bogatinov svoj dom, so doživljali v preteklem mesecu slučaje, da se milijonarji nikakor ne počutijo srečne. Ako so se razpasli samomori v vrstah bogatašev, ne smemo misliti, da je ta pojav posledica gospodarskih skrbi. Možje, ki imajo dohodek 1 milijon dolarjev, niso prisiljeni vsled pomanjkanja poseči po prostovoljni smrti. Med 12.000 samomorilci v minulem letu v Zedinjenih državah je bilo 79 milijonarjev. Mnogo milijonarjev, katerim drugi zavidajo premoženje, životari prav žalostno in samotarsko. Nekateri so tako skopi, da si ne privoščijo niti najmanjšega veselja. Oblačijo se tako revno, skromno, da bi jih imel tujec za berače. Zopet drugi milijonarji pa si s časom v svoji domišljiji naslikajo, da so pravcati bogovi. Z resne strani trdijo, Ida Sta izvršila belgijski bogataš Lo-wenstein lil Švedski kralj vžigalic Ivar Kreuger samomor radi možganskega obolenja. Zopet druge prežene š tega sveta skopost. Znano je, kako so našli švicarskega milijonarja izstradanega v svoji postelji, pod katero je ležala tudi onemogla mačka. Večkratni madžarski milijonar, ki je izvršil samomor v starosti 86 let, je zabeležil v pismu, da mu je postalo samotarsko življenje neznosno. Isti občutek je nagnal tri amerikanske brate milijonarje v samostan. Mnogo milijonarjev napade tudi bojazen preganjanja in zasledovanja. — Eden od zlatopernatih ameriških bogatašev je imel svojo ladjo pod polno paro iz strahu, da bi ga kedo ne presenetil z napadom. Višek bogataške posebnosti je dosegel stari Alonzo Thompson, ki je zaslužil z ameriškimi železnicami mnogo —"mnogo milijonov. Prva žena mu je umrla, oženil se je v drugič. Ko je prestopila druga žena prag soprogove hiše, jo je čakalo izredno presenečenje. Prvič ni večerjala sama z možem, pri mizi je sedel iz voska izdelan kip — umrle prve žene. Kipu so postregli na krožniku od vsake jedi. Strežaj je najprej stregel kipu in potem je še le ponudil isto jed milijonarjevi ženi. Po večerji je morala druga soproga kip sleči in ga prav skrbno spraviti v posteljo. Zjutraj je kip oblekla, da je bil zopet navzoč pri zajutreku. Tako je šlo dan na dan. Ako je imela druga žena kako željo, kakor novo obleko ali obisk gledišča, je bil najprej vprašan za svet voščeni kip. Ko se je rodil temu milijonarju fan« tek, rojstvo otroka ni ničesar spremenilo. Voščeni kip je ostal tudi naprej glavna oseba in središče, krog katerega se je sukalo celo življenje v hiši. Nikakor se ne smemo čuditi, če je sinko, kakor hitro je nekoliko dorasel, zbežal iz strahotne hiše. Po pobegu sina je stari milijonar vedno bolj propadal. Domišljal si je, da živi sredi med duhovi. Ko je slednjič le umrl in je dru- f ga žena podedovala neizmerno bogastvo, je zapustila hišo groznih spominov, poiskala že poprej pobeglega sina in je uživala z njim bogastvo. Opozorilo" glede igre »Guzaj«. Iz raznih krajev okrog Celja smo izvedeli, da društva prirejajo igro »Guzaj«, pa ne po našem rokopisu. Ker imaTisk.sv. Cirila v Maiiboru avtorsko pravico, o-pozarjamo vsa društva, da se pred vpri zoritvijo pobrigajo pri nas za dovoljenje, sicer bodo imeli neprilike in stroške! Rokopis še ni dotiskan, ko bode gotovo, bo objavljeno. — Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Krščanska ženska zveza za Maribor in okolico priredi v nedeljo dne 18. decembra ob 7. uri zvečer v veliki dvorani Narodnega doma y Mariboru božičnico. Sv. Marjeta niže Ptuja. V nedeljo dne 18. decembra priredi tukajšnje bralno društvo popoldne po večernicah krasno versko igro »Žrtev spovedne molčečnosti«. Na to prireditev vabimo vse domačine in tudi sosede. Udeležite se je v obilnem številu! Sv. Bolfenk v Slov. goricah. Katoliško prosvetno društvo ima svoj občni zbor v nedeljo dne 18. decembra, po poznem sv. opravilu. Oplotnica-čadram. V nedeljo dne 18. dec. vprizori tukajšnje Katoliško prosvetno društvo sledeči dve igri: »Afindra, zamorska deklica«, žalosten prizor iz poganskih krajev v treh slikah, in »Za srečo v nesrečo«, žaloigra iz slovenskega iz3eljeniškega življenja v treh dejanjih. Prijazno povabljeni! Gornjigrad. Prosvetno društvo se pripravlja na izredno lepo igro »Prokleta«, ki se bo igrala meseca januarja, če se bo dala spraviti na naš oder, kar pa bomo seveda še poročali. Društvo si bo po možnosti nabavilo za zimo tudi nekaj lepih knjig, v kolikor mu bodo to pripuščale gmotne razmere. Sedaj v zimskem času tudi pridno segajmo po nedeljskem »Slovencu«, ki se dobi takoj po pozni maši pred pošto. Št. Janž pri Velenju. Kakor je bila Slomše-kova dvorana, farno «.«gnjišče, neobhodno potrebna, spoznavamo vedno bolj in bolj. Po njeni slovesni blagoslovitvi dne 9. oktobra je bilo v njej poleg Slomšekove slovesnosti že mnogo prireditev. Dne 30. 10. in dne 13. 11. se je igrala, če že ne z velikim finančnim uspehom, pa vsaj z moralnim, lepa in priljubljena igra »Pri kapelici«. Od 6. do 13. 11. je bila v njej nekaka sadjarska razstava, da smo na njeni podlagi spoznali s pomočjo veščakov vsaj nekatera strokovna imena tukaj uspe-vajočih sadnih vrst. G. šolski upravitelj kot predsednik podružnice je imel ob tej priliki kratki nagovor. Dne 13. 11. je bil v njej občni zbor lani ustanovljenega gasilnega društva, ki se je po zaslugi, g. Savineka, uradnika državnega rudnika v Velenju in drugih gasilcev nanovo vzbudilo iz svojega mrtvila. Vžgal je v nas s svojo sočno besedo idejo gasilstva, ljubezen do bližnjega, potrebna zlasti za sedanje čase. Ideja pc^taja kri in meso, 28 članov je plačalo doslsj članarino in za 4. dec. jo bil sklical g. poveljnik svoj prvi sestanek. Dne 27. 11. je dobro uspela izseljeniška prireditev. Poleg tamburaških in pevskih točk, deklamacij in gov g. župnika nas je razveselil govor bridko preizkušenega izseljenca Ternarda Učaka-.'a, ki je v lepi besedi pokazal iz lastne skušnje našim fantom in dekletom, kakšna nevarnost jim preti v tujini. Dvorana je bila popolnoma zasedena. Vojnik. To, kar smo preteklo zimo tako radi čitali v »Slovenskem gospodarju«, bodemo lahko sedaj videli ha vojniškem odru. Naši dob; o znani igralci so se namreč zadnji čas odločili, da postavijo na oder res nekaj zanimivega in izrednega: igro »Guzaj«, Igra je posnetek po Janu.š Golečevi povesti, ki je pa itak vsem dobro znana. Igrala se bo na Štefanovo dne 26. decembra in ponovila dne 1. januarja 1933. Vse mlade in stare, bližnje in daljne prijazno vabi na igro fantovski odsek Prosvetnega društva. Št. Jnrij ob južni žal. Tukajšnje prosvetno društvo priredi na Štefanovo popoldne v dvorani Katoliškega doma ljudsko igro s petjem v petih dejanjih »Guzaj«. Ker se govori, da bo tudi naše nasprotno društvo igralo ravno isto igro na isti dan, opozarjamo vse naše so-miselne ljudi, da je naša igra spisana v dru- &Ii potrebujete čistilno sredstvo ? Zgodaj zjutraj dosežete normalno lahkotno izčišienje, vzamete prejšni večer 2—3 dražeje ARTINA. Dobi. |o se v vseli lekarnah. -sebina | škatlice zadostuje za 4 do 6 krat Odobreno od Mmistai. «oc. politik« in narodnega zdravja San. oddeL S. Br. 12258 od 12. julija 1932. gem duhu in natančno po podlistku v »Slov. gospodarju«. Obenem z igro proslavi društvo 301etnico svojega obstoja. Za obilno udeležbo se priporoča odbor. Šmarja pri Jelšah. Tukajšnje Prosvetno društvo priredi v nedeljo dne 18. decembra, popoldne po večernicah, v Katoliškem domu lepo igro »Sveta noč živega mrtveca«. Se vabite, da pridete v obilnem številu. Dvorana bo toplo zakurjena. Nastopijo, tudi tamburaši z božičnimi pesmimi. P£etiija-Izlake. Društveno življenje v našem Prosvetnem društvu "se je zelo razgibalo. V nedeljo dne 4. decembra smo vprizorili igro v treh dejanjih »Pri kapelici«. Vsi igralci so svoje vloge dobro podali. Pa tudi udeležba Je bila zadovoljiva, — Prostovoljno gasilno društvo je na izseljeniško nedeljo v prostorih Prosvetnega društva predvajalo trodejanko: »Dve nevesti«. Čisti dobiček je namenjen za gasilne svrhe. — Na praznik dne 8. decembra je bili, akademija Marijinega vrtca. ¡1 Argentine na Umm v Švicar Tschiffely, ki je živel dolgo časa v Argentini, je prejezdil obe Ameriki in radi tega se je ovekovečil med Amerikanci. Za to izredno ježo si je izbral Tschiffely dva posebno krepka konja. Podal se je na pot aprila 1925 iz argentinske prestolice iz Buenos Ai- Država, ki na pozna krize. Otočje Tonga leži v Južnem morju in spada med polineška o-;točja. Šteje premnogo rodovitnih otočkov z milim južnim podnebjem in ga je odkril 1. 1643 slavni pomorščak Tassmann. Kapitan Cook ga je obiskal 1. 1773 in mu je dal ime Otočje prijateljstva in to pred vsem zaradi gostoljubnosti njegovih prebivalcev. Največji otok se imenuje Tongatabu in meri 607 kv. km. Na njem je prestolnica kraljice Salot Tubu, v bistvu velika vas. Podaniki te vladarice, ki jih je po zadnjem štetju 29.597, so dejansko najsrečnejši ljudje na 12 (Dalje.) Med tem, ko je lomil Rama kamenje iz zidu in je moral mrzlično delavnost radi rogovilenja po hiši večkrat prekiniti, mu niso dale mučne misli miru. Pobeg se mu je moral uprav danes posrečiti! Postajal je vedno bolj razburjen in nepotrpežljiv, čim dalje je gruntal. Kaj je še mogel storiti v Gudjeratu proti tolovajstvu, katerega so zagrešili napram njima v Bombayu! Videl je vedno bolj jasno, da se bliža zadeva koncu. Jutri so nameravali tolovaji zapustiti velemestno gnezdo. Gotovo bi ne odšli, ako bi ne dokončali svojega dela. In ta le Sahib, ta mož je bil kolovodja tolpe. Njega je videla Sita pred hišo tujca, kjer je pri-goljufal kačji mož 2000 rupij. Šlo je pa še za mnogo večje in obsežnejše lopovščine. Ni se mogel prav znajti v skrajno zapleteni zagonetki. Kaj je neki bilo z bakrom iz Damaska in kaj se je bilo dogodilo v Kalyanu? O vsem tem še ni bil zvedel ničesar. O posameznostih je bil mnogo premalo podučen. Le eno mu je bilo jasno liki beli dan, da se je ukradel Sahib v tujo hišo in se polastil tujčevega zaupanja. In sedaj je bil Sahib zopet tukaj. Kakor je zgledalo, je izvedel svoj načrt in nalogo. Ramova nepotrpežljivost je rasla in njegova slutnja o neki tajni pogubi se je stopnjevala do sigurnosti. On sam je trepetal v strahu za tujega moža in njegovo usodo. Ali so ga umorili? Nameravajo ga morda spraviti s sveta, ker hočejo sedaj naenkrat in tako nenadoma izginiti? Molil je iskreno, da bi mu podaril Bog prostost-, da bi rešil onega neznanca. Na vzhodu se je že svitalo, ko je izdolbel Rama v zid zadosti veliko luknjo. Potegnil se je skozi odprtino iz sobe in istotako tudi njegova sestrica. Vse je šlo po sreči. Dekletce je poslal nazaj v čumnato, naslonil se je preko lesene ograje na hodniku in opazoval notrajnost dvorišča, pripravljen, da izrabi vsako priložnost za beg. Mrcvarile so ga resne. resa in jezdil do meje Rolivije z občudovanja vredno naglico. Konja je zaja-hal zgodaj zjutraj, jezdil je do večera, nakar si je poiskal nočišče. Napravil je ogenj, nahranil ter napojil živali in nato je še sam večerjal. Drugo jutro je že bil zopet v sedlu. Živali sta morali večkrat prebiti mrzle noči brez hrane na prostem. Švicar je prejezdil južnoameriško pogorje Andov in je dospel v septembru v bolivijsko glavno mesto La Paz. Od tam je začela ježa skozi strahotno pustinjo med Limo in Tru-jillo, ikjer je že pomrlo ¿oliko potnikov, poginilo toliko živali. Vročina je bila neznosna, vode zelo malo. Za prehod skozi puščavo si je najel Švicar indijanskega vodnika z mulo, iki sta pa po 20urni neprestani ježi popolnoma onemogla. V mestu Quito se je moral zateči drzni jezdec v bolnico, ker se ga je lotila malarija. Šest tednov je čuval bolniško posteljo, nato pa osedlal svoja konja in jezdil sredi skozi pragozd. V Mellinu se je prepričal, da bi bilo nadaljevanje poti radi močvirij izključeno in se je ukrcal s konjama na par-hik v Panamo. Iz Paname je krenil zopet v pragozd !n tukaj je zašel. Konji so zgubili podkve, deževalo je kakor bi vlival iž škafa. Škornji so zgnili jezdecu na nogah, obleka mu je razpadla v capje. Ponovno ga je začela tresti malarija, da se je moral zateči v San Jose v srednjeameriški državi Costa Rica v bolnico, kjer je prebil nekaj tednov. Od tamkaj mu je bil prehod skozi republiko Nicaragua radi revolucije onemogočen, in se je moral s konjema nekaj časa voziti. Ko je sedel ponovno v sedlo, je pričel en konj šepati, dobil je žrebelj v nogo in ta se mu je vnela. Ko se je žival pozdravila, jo je brcnil drugi konj tako hudo, da bi jo bil moral gospodar ustreliti. Tschiffely pa ni hotel na ta način zgubiti svojega zvestega tovariša in je poslal težko poškodovanega konja v Mehiko k živinozdravniku. Po nepopisnih nevarnostih ter težavah, bojih z obcestnimi tolovaji je dosegel tudi on z drugim konjem Mehiko, kjer so ga burno pozdravljali, ker med tem časom se je že bila raznesla njegova slava. Njegovo največje veselje v Mehiki je bilo, da je našel svojega konja zopet zdravega. Ko je slednjič vendar le prijezdil na cilj v Njujork, so mu tamkaj tako postregli ter ga vabili na vse strani, da mu je že presedala gostoljubnost. Ukrcal se je v Njujorku na parnik in se je odpeljal z rekordnima konjema v svojo domovino, kjer se paseta po tamoš-njih rodovitnih pašnikih in Tschiffely tudi mirno životari, ko je bil nekaj časa junak celega sveta. Sv. Jurij v Slov. goricah. Dne 30. m. m. je umrla v visoki starosti 79 let Terezija Lor-bek, sestra uglednega kmeta Jakoba Lorbeka na Malni. Rajna je bila zglednega krščanskega življenja, bila je Marijina družbenica, tre-tjerednica sv. Frančiška ter mnogo let pri roženvenski bratovščini sv. Dominika. Blag ji bodi spomin! Na njeni sedmihi se je nabralo za novo bogoslovje v Mariboru 74.50 D. Bog plačaj! Sv. Benedikt v Slov. goricah. Naša nova ba-novinska cesta Sv. Benedikt — Ščavnica — Lomanoše je kos blatnega morja, globoko zre-zana, polna mlak, tako da je vožnja silno o-težavljena. Nekoliko boljše bi bilo, če bi se voda sproti odpeljavala po jarkih, pa tega nihče ne stori, ker še ni nastavljen cestar, če ravno bi bil zelo potreben. To leto se ni nič delalo. Ali se bo prihodnje? Naravnost prosimo bansko upravo, da drugo leto oskrbi tla-kanje ceste, ki je sedaj veliko slabša, kot je bila prej kot občinska ce-sta. Tudi v interesu prometa in trgovine je, da se prejkoslej dovrši, ker je ta cesta najkrajša in najugodnejša zveza Maribora z Gornjo Radgono in s Prekmurjem. Naj merodajni činitelji storijo vse potrebno! Ko bodo okraji vplačali svoje zneske, naj jih barska uprava ne nalaga v hranilnico, temveč prihrani za takojšnjo uporabo, da ne bo zopet izgovora, da se ne more dobiti denar iz hranilnice. Popolnoma po nepotrebnem bo cesta več stala, ker vsled odlaganja tlakovalnih del cestna proga veliko škodo trpi. Akcija za to cesto se je začela 1. 1924, zato vse prebivalstvo iskreno želi, da bi bila ob desetletnici, leta 1934, že dovršena. — V sredo dne 30. novembra smo tukaj pokopali vzorno vdovo Apolonijo Vakaj iz Trstenika. Umrla je v 76. letu svoje starosti. S svojim že pokojnim možem je pozidala čedno Vaka-jevo kapelo ob trsteniški cesti z denarjem, ki ga je v ta namen zapustil Leopold Vakaj, možev brat. Ker svojih otrok ni imela, je bila dobra botra 75 otrokom in njih velika dobrot-nica. Bila jim je prava duhovna mati. Kot dolgoletno tretjerednico in članico ženske Marijine družbe jo je na zadnji poti spremljalo izredno veliko žen in drugega ljudstva, jasen znak, kako je bila rajnica ugledna in priljubljena. Modro je uredila pravočasno svoje premoženjske zadeve in za novi zvon Srca Jezusovega pri Sv. Treh kraljih sporočila Din 1000. Naj ji bo B^g bogat plačnik za vsa dobra dela! Naj v miru počiva! Gornjigrad. Podvrgel se je že dvakratni težki operaciji na glavi g. Poznič Josip, oče misijonskega brata Valentina Pozniča, delujočega v Transvalu v Južni Afriki. Prvokrat je bil operiran v splošni bolnici v Ljubljani, a ker ni ozdravel, se je podvrgel drugi operaciji na vseučiliški kliniki v Zagrebu. Stanje bolezni je nevarno, tembolj, ker je mož že v visoki starosti 75 let. Dolgoletnemu naročniku »Slovenskega gospodarja« želimo skorajšnjega ozdravljenja. Sv. Jakcfo ped Kalobjem. Žalostno so zapeli zvonovi dne 13. novembra na Kalobju in pri sv. Jakobu in nam naznanili, da je nenadoma umrla vzorna gospodinja Rozalija Vodišek. Neverjetno se je vsem zdelo, toda žalibog je bilo resnično. Spričevale so to bridke solze in vzdihi njenega potrtega moža ter glasno ih-tenje štirih otrok po tako iznenada izgubljeni zlati mamici. Smrt, kako kruta si vendar ti! Tiho in žalostno so pristopali v obilnem številu tudi njeni sorodniki, prijatelji in znanci kropit in izkazat dragi rajni zadnjikrat na zemlji svojo ljubezen ter želet pokoja njeni skrbi ne samo glede lastne osebe in Site, ampak tudi radi nekoga drugega, ni znal sicer koga in kaj, a toliko je bilo pribito, da je velika lopovščina v polnem teku. In kar je doživel malo pred jutrom, je potrdilo njegovo bojazen. Sklenil je, da bo pomagal po možnosti neznancu, proti kateremu je naperila peklensko zlobna družba vse pogubo-nosne načrte. Spodaj so mrzlično delali. Šefkija je nosil na dvorišče preproge, pipe in razne druge potrebščine. Celo ropotijo je nagromadil na hodnik proti vežnim vratom. Modri, ki ni več zgledal tako staro in častitljivo, je bil zaposlen nekjj drugje, najbrž na drugem dvorišču, iz katerega sta že zaman iskala izhod. Cul je, kako je zabijal in trgal zaboje, videl je tudi, kako je nesel s Šefkijo neko veliko in težko orodje v notrajne dvorišče. Hrepeneče pa vedno zastonj je čakal na ugodno priložnost. Postalo je svetlejše. Spodaj so prekinili mohamedanci delo in so molili iz polnih grl jutrajno molitev. Naenkrat je potr- kalo prav glasno na duri. Šefkija se odpravi previdno odpirat. Že se usujeta skozi vrata kačji mož in njegov spremljevalec: »Sahib, si gotov?« »Tako napol, Omar! Ali je že zmešal Mohamed svoje zlato?« »Tekom pol ure morate biti proč! Kaj, zaboje ste zabili? Takoj izpuljite žreblje! Pokrove smete le pritrditi prav na lahko! Pozneje ne bomo imeli več toliko časa. V pol ure bom tukaj z avtomobilom.« In že sta zopet odhitela. Sahib očividno ni imel potrpljenja, da bi bil čakal tako dolgo. Še ni minula četrtinka ure, ko je že odnesel s Šefkijem prvi zaboj na cesto. Sedaj je najlepša priliiia za beg. Na luči spozna Rama, da sta odprla vrata na cesto. »Sita!« pokliče polglasno sestrico, »sedaj nama mora uspeti! Ne govori, vse stori, kar ti rečem! Rodi brez strahu!« Pregleda položaj. Hitro zloži izruvano ka- svetu. Ne vedo ničesar o gospodarskih krizah, ne potrebujejo niti uvoza niti izvoza, boj za obstanek jim je neznan. Rib, banan in kokosovih orehov ter vseh mogočih južnih sadežev je tu toliko, da jih ljudje ne morejo niti vseh porabiti. Čeprav je Salot Tu-bu vladarica otočja Tonga, upravlja v resnici deželo njen mož s pomočjo dveh ministrov, ki ju imenuje kraljica, kajti Tonga je samodržna država, ki noče ničesar vedeti o kak^m parlamentarizmu. Tonga je e-dina država na svetu, ki ne pozna revščine. Revščino bi tam smatrali za dokaz lenobe, blagi duši. Celo rožice krog njenega odra so sklonile žalostno svoje glavice, užaloščene, da je morala pokojna tako mlada zapustiti svet, stara komaj 49 let. Koliko spoštovanja, priljubljenosti in sožalja je pokojna uživala med svojci in okoličani, je najbolj živo predočila mnogobrojna množica-za njeno ovenčano krsto. Draga Zalika, zapustila si nas v najlepši dobi svojega življenja. Zdravja si iskala pri raznih zdravnikih, a bilo je vse zaman. Naši zemeljski zdravniki ti niso mogli pomagati, pa prišel je večni zdravnik, ki te je ozdravil, za vselej. Počivaj v miru, draga krščanska žena, in prosi tam gori za nas, ki gremo tvojo pot! Medija-Izlake. (O krajevnem nazivu.) V prejšnjem času se je naš kraj imenoval po cerkvonem patronu sv. Jurij, vas okrog cerkve pa se je imenovala Izlake. Pa tudi hiše so sedaj zaznamenovane s tem imenom in številkami. Uradno naziva se kraj zdaj Medija-Izlake. Tudi pošta ima štampiljko s tem imenom. Spadamo pa pod občino Ržiše, sedež Loke pri Zagorju. Mnogo ugodnejše bi bilo, če bi bil sedež občine v Izlakah. Ime Medija izvira iz starodavnega gradu Medija, tako se tudi imenuje znano kopališče, kojega zdravilni vrelec zlasti za očesne bolezni je že o-menjal Valvazor v svojem delu o slavi voj-vodine Kranjske. ,.. ; -:<..-:-,. Pišcce. Je res čudno, g. urednik, pri nas to, da so nas obiskale vse mogoče bolezni pred kratkim. Pa vsaka si je izbrala svojega odjemalca. Največ dela ima seveda davica v našem kotlu. Saj veste, g. urednik, da Pišec poprej ne zagledate, ko pridete v nje, a dalje tndi ne morete, ker vam to brani gorovje Orlica. In tako so nas objele vse bolezni, kar si jih sploh misliti morete. Nek želodčni katar nam je zadnjič skoraj g. župnika vzel, sedaj pa hoče angina g. kaplana vzeti. Pa smo se zarotili proti boleznim in jim ne damo ne župnika in ne kaplana, pa naj stane, kar le hoče! Dol pri Hrastniku. Žalostno so zapeli zvonovi pretekli teden, ko smo pokopali nadvse ljubljeno mamico in hčerko Miciko Jovan rojeno Kovač. Zapušča dvoje nepreskrbljenih o-trok in žalujočega" moža. Naj ti bo žemljica lahka. Dol pri Hrastniku. Dne 6. novembra smo igrali dramo »Rožmarin«, ki je bila dokaj dobro obiskana. Pretekli mesec so naši fantje ustanovili »katoliško akcijo«. Takoj so pričeli resno delovati. Pripravljajo se namreč na igro »Slehernik«, ki je polna lepih prizorov, pač za adventni čas. Kako se bo obnesla, še bomo poročali na tem mestu. Sv. Jurij ob južni žel. V okoliški občini so z odlokom banske uprave razrešeni kot občinski odborniki sledeči gg.: Lorger Franc, posestnik, Spodnji vrh; Po vale j Franc, posestnik, Sv. Primož; Rataj Jožef, posestnik in bivši župan, Hrušovec; Slomšek Franc, posestnik in bivši oblastni poslanec, Podgorje. Namesto teh so že imenovani drugi. Šmarje pri Jelšah. Dne 23. m. m. se je poročila Micika Jug iz Cerovca. Ravno ob tednu je šla obiskat svoje stariše na dom. Takoj drugi dan po prihodu domov je zbolela in takoj umrla. Vzrok bolezni je bilo najbrže vnetje slepiča. Njen pogreb se je vršil dne 5. dec. Dne 7. dec. pa je bil zopet velik pogreb Lorger Tomaža, mizarskega mojstra v Zastra-njah. Bil je dober mož, globoko vernega značaja. Naj v miru počivata! Zagreb. Dne 26. novembra je tukaj umrl Janez Kinderman. Bil je daleč na okoli znan mlinar, ki je povsod dobro delal. Na stara leta je šel v Zagreb, kjer je dobil delo ter ga izvrševal štiri leta. Umrl je dne 26. novembra ter mu je druga žena svečo priž-ala. Rad je hodil v cerkev in molil. Malo pred smrtjo je šel k spovedi, kakor da bi slutil, da bo kmalu umrl. Naj mu ljubi Bog dušo zveliča, njegovo družino pa tolaži Essen-Eerbeck v Nemčiji. Dne 27. novembra je praznovala naša zveza izseljeniško nedeljo in narodni praznik Dopoldne ob 11. uri smo imeli sv. mašo, katero je daroval g. komisar Goričar iz Diisseldorfa. Orisal nam je v lepi pridigi pomen izseljeniškega vprašanja ter žalostno usodo izseljenca, posebno samcev, kateri po veliki večini pozabijo na lepe domače običaje in se vdajo pijači in pokvarjenemu življenju. Pripovedoval je doživljaj nekega mladeniča iz Francije, ki je imel lepe prihranke, živel je svetniško življenje, svoj denar razdelil med uboge, postal je sam brezposeln in pozneje na cesti omagal in ni imel več prijatelja in ne domačih, ki bi mu bili dali v njegovih zadnjih zdihljajih tolažilne besede. Po sv. maši smo se zbrali v dvorani. Predsednik Lindič naznani navzočim pretuž« no vest, da je predobri msgr. dr. Anton Je-rovšek v Mariboru na hitro umrl. Imenovani je bil tudi nam velik dobrotnik. Navzoči se ob tem vsi dvignejo s svojih sedežev v znak' hvaležnosti. G. Tensundern, častni predsed* nik zveze, je nam orisal pomen narodnega praznika in zelo ostro zavrnil protivnike, ka-: teri nam predbacivajo, da smo politična or* ganizacija. Ni to politika, ampak nekaj na* ravnega, ako se priznamo za Jugoslovane, tako tudi Bog sam zahteva. Dalje je orisal vesele spomine na potovanje nemških dija-i kov po Jugoslaviji in kako globoko so si za* pisali v spomin vesele dneve, ki so jih pre* živeli v Jugoslaviji ter še enkrat izrazil pri-i srčno zahvalo merodajnim krogom, kakor tu-: di vsem drugim za prisrčen sprejem in izkazano ljubezen. Navzočim so se zasolzile o-1 či. G. komisar Goričar je govoril o pomenu izseljeniške nedelje doma in na tujem ter pozival navzoče k dobremu jugoslovanskemu prepričanju in da nam je domovina dobra mati. G. Vabič je orisal, kako ljubeznivo nas mati domovina Jugoslavija danes kliče: Sin moj, kje si? Ali si mi še «vest ostal? Hči moja, ali se nisi izgubila? S kako ljubeznijo nas danes mati domovina objema! Tisoče in tisoče pisem danes pišejo naši dragi v domovini. Prav danes pošiljajo tisoči v naši mili domovini goreče, ljubeznipolne molitve k Vsemogočnemu za nas. Z večkratnimi burni-i mi klici: »Živela domovina! Živel njen vja* dar Nj. Vel. kralj Aleksander in ves kraljevi dvor! Živela republika Nemčija in njen pred* sednik Hindenburg!« se je končalo zboro-: vanje. Moers-Maerbeck v Nemčiji. Radi vedno bolj naraščajoče brezposelnosti so postale tudi po* licijske odredbe vedno bolj stroge glede bivanja tujcev v Nemčiji. Vsak tujec mora imeti veljavni potni list, že ko spolne 15. leto. Zakonca mož in žena imata lahko en potni list, vendar pa mora biti tudi slika žene v potni list prilepljena. Priporoča se, da brezposelni in invalidi, ki nameravajo, ako se razmere zboljšajo, še delati, morajo svoje »Befreiungs-scheine« zamenjati. Drugače imajo lahko ne- in bi jo kaznovali po zakonu kot zločin. — Čim doseže Tongajec 16. leto svoje starosti, prejme od države 8 akrov rodovitne zemlje, ki jo mora obdelovati vse življenje in ostane tudi vse življenje njegova last z vsem, kar na njej pridela. Ko umre, se to zemljišče vrne državi In ga dobi drug polnoleten državljan, za vdovo in nedoletne o-troke ¡pa skrbi država sama. Kraljica Salot Tubu, ki ji je angleški kralj Jurij pravkar poslal komanderski križec britske države, se je vzgajala v Sydneyu. Obvlada angleščino popolnoma, a govori rajši v domačem jezt- menje pred izkopano luknjo. Ne navzdol po stopnicah, ker sicer trčiva ob oba lopova! Preko hodnika se plazi ob strani. Že prideta z drugim zabojem. Takoj se spusti na tla. Sita za njim. Zgineta po hodniku proti veznim vratom. Kakor strela, s pogledom pozivajoč sestrico, naj mu sledi, je preko ograje na hodniku in drči navzdol po lesenem stebru. Urno še ujame Sito in z bliskavico skozi vrata v drugi prostor. Soba je prazna. Že se vračata onadva. Niti za trenutek prenaglo nista dosegla skrivališča. Rama trepeče. Lopova stopata proti vratom. »Ne tukaj, Sahib, tukaj so plošče!« Gresta v nadaljno sobo. Rama čuje, kako dvigata in premikata kovinaste plošče. Njuni srci nabijata in Rama si mora držati pred usta roko, sicer bi bilo slišati njegovo glasno dihanje-Skozi le prislonjena vrata dobro vidi, ko korecata s težkim bremenom na hodnik. Pograbi sestrico za roko. Izbral si je novo skrivališče, takoj pri vratih, za grmado preprog in druge ropotije. Stisneta se drug ob drugega, da ju ni mogoče mimogrede opaziti. Kakor obsedena zbežita brez cilja " naprej. Podžiga ju samo ena misel, odbrzeti čim dalje proč od hudobnih ljudi, od Sahiba in kačjega moža. Ko je korakal Mohamed na trg, da bi se oskrbel z življenskimi potrebščinami, mu je sle-, dil neopaženo pridigar. Višji policijski oficir stoji pri vhodu v ulico. Brezskrbno maha svečenik mimo. Nekaj korakov naprej stopi pred odprto trgovino in prične barantati. Pridigar pa stopi k policistu, mu nekaj skrivnostno pošepne na uho in pokaže na Mohameda. Častnik zabuli neverjetno, da bi se sploh ikaj takega moglo goditi pred njegovimi očmi in stopi pred duhovnika. Omar se hitro zgubi v gnječi, stopi v avtomobil, v katerem je čakal nanj Ali. Mohamed baš hoče plačati, ko se pojavi ob ajem oficir, mu položi na ramo roko, mu na-< pove aretacijo in mu zapove, naj mu sledi. Nekako brezčuten ie že bil postal nod pre« prilike in ne dela. Vsi tujci morajo imeti tudi v potnem listu žig »Meldeamta«, kjer stanujejo. »Aufenthaltsbescheinigung« dobi vsak brez nadaljnjega, ki je že več let tukaj. Vsi drugi morajo pa vložiti prošnjo za isto. Zvesti delodajalcu in zvesti društvu sv. Barbare praznujejo 251etnico zaposlenja v rudniku: »Rheinpreussen«, ki prejmejo na sveti večer tudi nagrado 100 mark in častno diplome, '¿¡van Lindič, predsednik, Ivan Knap, Flor-ijaii Urana, Jernej Tovornik. Prvi je doma iz Mokronoga, drugi iz Št. Jurija pod Kumom, tretji iz Tržišča, četrti iz Kalobja. Sv. Barbara v Slov. gorisah. V mariborski bolnici je umrl Rudolf Ribič iz Zimice, star še le 28 let. Neizprosna jetika mu je končala mlado življenje. Radi so imeli rajnega Rudolfa vsi ljudje, ker ¿e bil šegav in vesel človek, bil je delaven član tukajšnjega gasilnega društva. Naj mu bo ohranjen časten spomin — Umrl je Kirbiš Mihael iz Prepol na Dravskem polju tukaj pri svojem bratu. Bil je član društva šentjanških gasilcev, kateri so mu v družbi z domačimi gasilci dali častno spremstvo na njegovi zadnji poti ob lepem številu domačih ljudi in njegovih rojakov z Dravskega polja. — Bela žena se je zopet o-glasila v Zimici te»- ugrabila 261etno Iiato Sodeč. Vsem bodi Bog mil sodnik! — Da pa ne boste rekli, g. urednik, da vam poročam same žalostne novice, hočem zaupati vam še kaj drugega. Na god naše farne patrone je bila lepa slovesnost v cerkvi. Mladenke Marijine družbe so si nabavile novo zastavo, katero jim je slovesno blagoslovil preč. g. kanonik Časi iz Maribora. Dal Bog jim obilo blagoslova in uspeha pod novim Marijinim praporom. — Zadnjič sem hodil po opravkih v Zimici in Jablancah ter so me razni možakarji izpraševali, zakaj ni tega in tega v našem »Slov. gospodarju« od Sv. Barbare. Ne bojte se, v bodoče boste našli iz našega kraja še več novic v našem ljubem znanem »Slov. gospodarju«. Zato poagitirajte pri sosedih in znancih ter prijateljih, da bomo število naših naročnikov na naši pošti povzdignili od 200 do 300. Saj za par kovačev lahko čita.š novice celo leto. — Dobili sme nove Mohorjeve knjige, katere se nam prav dopadejo z vsestransko vsebino, ki je poučna in zabavna. ifndshi pravnih. Namesto dosedanjih vprašanj in odgovorov bodemo usedli za prihodnje leto poglavje: »Ljudski pravnik«. 1. Prevzeto jamstvo. K. M. Š. p. C. Svoji uri ste dali pri urarju vstaviti novo pero, ki se je še isti dan po popravilu strgalo; po ponovnem popravili se je isto v tretje in tudi v četrto strgalo. Popravilo ste morali trikrat plačati, čeprav je dal urar jamstvo za 1 leto. Vprašate, če morate tudi za četrto popravilo olačati kljub prevzetemu jamstvu. — Ne. Če je prevzel urar izrecno jamstvo za 1 leto, potem odgovarja za kakovost popravljenega; če se je vsled drugih vplivov pero pokvarilo, n. pr. ako' se je isto strgalo Vsled nestrokovnjaške-ga navijanja ure, potem odgovarjate sami za vsakršno strganje peresa ter morate sami trpeli stroške popravila. V slučaju pravde boste morali dokazati pri sodišču, da je urar prevzel enoletno jamstvo. 2. Sklenitev kupne pogodbe. R. J. B. Kupili ste Zemljišče, katerega lastnika sta mož in žena, ga zaarali ter skoraj plačali. Vsled bo-lehnosti gospodarja ste pismeno napravo pogodbe odložili do ozdravljenja. Gospodar je pa tako težko bolan, da ne bo več okreval. V-pEašate; nli je veljavna kupna pogodba, ki jo napravite z ženo, ali počakate dotlej, da bo žena prevzela tudi možev delež po njegovi smrti. — Ker sta mož in žena solastnika, morale z obema napraviti kupno pogodbo dotlej, dtrkler sla še oba lastnika. Podpisa lastni-kov-prodajalcev morata biti overovljena pri sodišču ali notarju, drugače ne morete postati zemljiškoknjižni lastnik kupljenega zemljišča. Lahko pa mož pooblasti ženo ali koga drugega, ki more potem v njegovem imenu skleniti z Vami kupno pogodbo. Svetujemo Vam, da z napravo kupne pogodbe ne odlašate, marveč isto napravite takoj. Ostalo Vam bo pa že razjasnil odvetnik ali notar, kjer boste delali pogodbo, tako tudi glede plača-nja prenosnine. Lahko pa tudi notarja pokličete na dem. 3. Nekaznjiva bahavest. B. J. Z. p. K. Tožbo ste ustavili ter plačali vse stroške, sedaj pa pravi nasprotnik-sosed, da Vas je obul za 400 Din in da je zanj na sodišču pravice, za Vas pa ne. Vprašate, kaj storiti. — S tem, da ste plačali vse stroške, ste priznali upravičenost nasprotnikove zahteve. Na sodišču je za vse enaka pravica, čeprav je nož, s katerim se reže pravico, včasih bolj, včasih pa manj oster. Če se sosed baha, kakor navajate, kar lepo mirujte in se ne razburjajte ter se držite slovenskega pregovora: lepa beseda lepo me* sto najde. 4. Dogovor za napravo Jarka. B. J. Z. p. K, S sosedom sta se dogovorila, da bosta napra* vila nov jarek in sta se pismeno zavezala, da bosta delala vsak polovico. Pravite, da sosed sedaj noče delati in vprašate, če morate ves jarek sami napraviti. — Delati morate, kolikor sta se dogovorila. S sosedom bi morali sporazumno določiti začetek dela; ako ste pa že sami napravili polovico, tedaj ga lahko pozovete, naj z delom začne ter mu zagrozite, da boste sicer na njegove stroške izvršili. Nato bo pa treba te izdatke iztožiti. Poskusite z leipa. Soseda sta, zato se pobotajta in živita lepo v slogi. 5. Bcd-ia pravica po sestri, P. Fr. J. p. P. Vaša sestra in njen mož sta bila lastnika milijonskega premoženja. Bila sta brez otrok. Sestra Vam je večkrat pravila, da po smrti obeh pripade polovica zapuščine moževim in druga polovica pa ženinim sorodnikom. Ta delitev premoženja je bila med zakoncema dogovorjena. Isto Vam je pravil tudi svak, ki je letos umrl. Želite zvedeti, kam se obrniti in postopati v zadevi, da bo prav. — Če ni bilo med zakoncema nobene notarske po. godbe za slučaj smrti enega, oziroma obeh zakoncev in če ni Vaša sestra, ki je preje u-mrla, napravila nobene oporoke, tedaj je od njene polovice šla možu polovica, njenim sta-rišem, oziroma potomcem (bratom in sestram) druga polovica. Ker ne omenjate, da ste za svojo sestro dedovali, izgleda, da sta imela zakonca ženitovanjsko pismo, po katerem je mož postal po smrti svoje žene (Vaše sestre) edini lastnik celega premoženja. Če pa je temu tako, tedaj po smrti moža-svaka nimate nobene dedne pravice in ne morete nikogar prisiliti, da bi Vam kaj plačal. Sama obljuba, da boste dobili po smrti, še ne zadostuje, da fii v resnici kaj dosegli. Poizvedite z odvetnikom na sodišču za vsebino že* naglimi In prehudimi udarci usode, brez obotavljanja je sledil uradniku. Še le tedaj, ko so mu razložili na stražnici, da mora v preiskovalni zapor radi ponarejanja novcev, se je začel ustavljati z upravičenim izgovorom, da te obdolžitve ni kriv in niti mislil ni nikdar na kaj sličnega! Preiskovalni sodnik pa mu je potisnil pod nos potvorjene novce ter rekel: »Kako si pa razlagate dejstvo, da plačujete razne potrebščine s ponarejenim denarjem?« Mohamedov obraz se je razpotegnil v brezmejno začudenje, ki se je kmalu spremenilo v strah. Kmalu je začel uvidevati mučno zadevo in je zaupal uradniku svoje bridke doživljaje. Oči so se mu napolnile s solzami. Po preteku dobre pol ure so naznali Mohamedu uspehe preiskave v njegovi hiši. Zvedel je o najdbi čebra, v katerem je bil od kislin razjedeni baker, o katerem je sam poročal. Vrhu tega so izsledili dve polni vreči s ponarejenimi bankovci, čisto z vsem opremljeno ponarejevalnico, (ki je kazala očivid- ne znake, da je bila pred kratkem v polnem obratu. Rama in Sita sta tekla, kakor naglo sta le mogla, po ulici navzdol. Iz daljine so ju pozdravljale ladje in lesketajoča se gladina morja. Spoznala sta jambore, dimnike in antene preko-oceanskih orjakov, ki so počivali zasidrani v luki. Tekla in tekla sta. Še le tedaj, ko je zagledal Rama uniformo stražnika, se ga je oprijel občutek sigurnosti in je obstal. Ali bi se mu naj približal in mu vse razložil? Ni se mogel prav okorajžiti za ta korak. V vasi Senuyao ni bilo policistov, ni se upal nič prav zaupati tujcu. Moral je najti pot do patra, temu bi lahko vse povedal, on bi ga gotovo ne zasmehoval. Konec sledi, ku. Njena civilna lista znaša komaj 2000 dolarjev na mesec, a še to je za tamošnje razmere več nego preveč. Zgradila si je mično vilo in je kupila na Angleškem prvovrsten avto, s katerim obiskuje naselja na Ton-gatabuju. Šofira sama. Za obiske v provinco, na stotine drobnih o-točkov, ima lepo jahto. Otrok ima četvero, ki jim posveča ves prosti čas. Ljudstvo jo ima zelo rado, ker je zelo pravična. Njenega moža, ki je pijanec, pa ne marajo. Otočje Tonga pozna samo eno zlo in to so pogosti vulkanski po-* tresi, ker izgine .otok za otokom. nitovanjskega pisma in za potek zapuščinske razprave po svoji sestri. 6. Obseg preživitnih pravic po smrti enega opravičenca. P. N. K. Sv. F. — Z izročilno pogodbo iz leta 1927 ste bili dolžni dajati eno tretjino pridelanega zrnja, 80 kg težko svinjo, 20 kg soli itd. To ste morali dajati obema izročiteljema. Leta 1931 je eden izročiteljev umrl. Od sodišča ste prejeli sklep, da se na Vašem zemljišču izbriše služnost dosmrtnega stanovanja in realno breme prevžitka zapust-nice iz izročilne pogobe iz leta 1927. Še živečemu izročitelju ste lani dali polovico izgovorjenega prevžitka, s čemur je bil ta zadovoljen, letos pa zahteva celoten prevžitek. Vprašate, kaj storiti, če morate dajati še ves prevžitek in če je polovica vsled smrti enega prevžitkarja odpadla. — Vsebina in obseg prevžitnih pravic je po navadi razviden iz izročilne pogodbe. Iz sodnega sklepa izgleda, da ni bilo določeno, da prevžitne pravice po gmrti enega preidejo na drugega, tako da bi morali Vi odrajtovati celotni prevžitek. Vsled tega dajajte še živečemu izročitelju polovico vseh v izročilni pogodbi navedenih dajatev. Pri tem se pa ne sklicujte toliko na pisano pogodbo, marveč upoštevajte, kdo so izroči-telji in kake dolžnosti imate proti njima. §§fii¥Itš?§ii ZillCHi Naši predniki še niso ukrotili niti psa, ko so mravlje že redile syoje »krave« in gojile »gobe«. Davno pred človekom so čebele poznale zračenje svojih domov po načinih, ki jih danes rabimo v premogovnikih. Stroji za leganje jajc. Pri poskusu so neki hrošči živeli dve leti v zaprti steklenici brez druge hrane razen kožic, ki so jih odmetavali pri svojih spremembah. Čebele, mravlje, termiti, ose so v teku svojega razvoja spremenili svoje »kraljice« v stroje za leganje jajc, ki so popolnejši od vseh človeških strojev. Te kraljice se oplode le enkrat v življenju in so zato v svojem telesu razvile vrečico, v kateri ostanejo samčeve življenske klice žive. Vrečico imajo pri leganju po mili volji odprto ali zaprto in določajo tako spol in značaj potomstva, kajti iz oplojenih jajčec se izvalijo samice itd. Voh žuželk. Čudovit Je voh mnogih žuželk. Fabre Je imel samico veščo, ki se je rešila za-predka nekega majskega dne. Še isto noč je priletelo ¿0 samcev in jo snubilo, v teku nadaljnjih 8 dni jih je prišlo 8e 150, in sicer so morali prispeti iz daljave več kilometrov, kajti te vešče bo v dotičnem kraju zelo redke. Fabre je skušal naval snubačev zajeziti s tem, da je samico obdal z močnimi dišavami, toda duh samice je bil močnejši in prihajali so vedno novi snubci. Še le ko je mlado samico dal v zra-kotesno zaprto posodo, je prenehal dotok. Če je kakšnemu obiskovalcu odrezal tipalke, je ta tudi izgubil sposobnost, da bi našel samico, pa čeprav je bila ta samo 1 m oddaljena od njega. V tipalkah imajo namreč žuželke organe za vohanje, mikroskopično male jamice, ki so jih našteli v eni sami toalki nekega hrošča 40.0001 Moč žuželk. Če primerjamo moč žuželk z močjo človeka in njegovih tehniških pridobitev, moramo ugotoviti, da v marsičem zaostajamo za žuželkami. Če bi na pr. mogel kakšen skakalec doseči to, kar doseže navadna bolha v razmerju s svojo neznatnostjo, tedaj bi mu morali uspeti skoki preko nebotičnikov. Eiff-lov stolp, ki so ga zgradili z vsemi mogočimi stroji, ni razmeroma nič višji nego mravljišče, ki so ga postavile same nožice in čeljusti. Mravlja zmore brez napora breme, ki bi bilo, preneše-no v človeške razmere, enako teži zvrhanih tovornih vozov. Nagon žuželk. A nagon žuželk je še večji čudež nego njih telesna prilagoditev okolici. — Travnica leže svoja jajčeca v bližino gnezd nekih čebel, ki žive v zemlji. Ko se izvalijo ličinke, splezajo na cvetlice, ki jih te čebele obiskujejo, in Skačejo čebelam na hrbet. Na čebeli jezdi hro-šček toliko časa, dokler ne izleže čebela svojega jajčeca na cvetni prah in med. Tedaj se spravi na jajčece in ga izsrka. Nato zaspi in spi več let v celici, ki jo je ukradel čebeli. Večkrat se v tem času prebudi in vsakokrat v drugačni obliki, dokler ne zleti iz gnezda kot popolna travnica in se prične vse znova. In nihče ni živalice naučil, da mora vse to tako napraviti razven temnih nagonov, ki jih je podedovala z življenjem. Seveda tira nagon, ki je tako moder, žuželko marsikdaj v dejanja, ki se morajo nam, razumnim ljudem, videti nad vse neumna. Neka vrsta gosenic ima navado, da roma od doma in proti domu v gosji vrsti po svileni nitki, ki jo izločujejo te gosenice same. Fabre je nekoč takšen roj prisilil, da je poro-mal na rob okrogle posode in je potem pretrgal nitko tam, kjer je prehajaJa na posodo. Celo noč je goseničja vrsta romala po robu in ni našla poti ž nje. Ob zarji so bile živali vse otrple in nepremične; ko jih je solnce pogrelo, pa so se podale spet na pot po začaranem krogu — in tako so romale osem dni z ranjenimi nožicami in gladne. Še le deveti dan so pretrgale vrsto in so našle še pred nočjo pot domov. Njih vedenje je bilo po našem neumno, toda če natančno pomislimo, je vendar velika stvar v tem in dokaz za neko količino razumnosti, da so vkljub svojemu tisočletnemu nagonu, ki jih je silil v neumno ravnanje, naále same po sebi rešitev V kraljestvu žuželk Je na milijone takšnih čudežev, ki nas morajo presenečati. Tu je n. pr. zajedalstvo, pojav, da ena vrsta žuželk leže svoja jajca v Debeli ljudje dosezajo z vestno uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice izdatno Iztrebljenje črevesa brez vsakega napora. Mnogoštevilna poročila zdravnikov-strokovnjakov potrjujejo, da so tudi oni, ki bolujejo na ledvicah, protinu, revmatizmu, kamnih in sladkorni bolezni, zelo zadovoljni z učinkom naše »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnab, drogerijah in špecerijskih trgovinah, 5 telesa druge vrste: »deviško spočetje«, pri katerem se narodi do sto pokolenj brez oploditve po samcih, tu je n. pr« tudi sposobnost za prezimovanje, ki o-mogoča nekim žuželkam celo to, da spe pol stoletja in potem znova oživijo« S takšnimi primeri bi lahko nadalje-i vali v neskončnost. Raznoterosti. Prva naprava za umetni dež. Zavod za umetni dež v Leningradu je sesta-vil prvo aparaturo na svetu, ki more povzročiti umeten dež. Aparat je elek-trični stroj, ki deluje pod napetostjo 75.000 voltov. Prvi poskusi so se prav dobro obnesli in že grade novo mnogo večjo napravo za napetost 200.000 voltov, katero bodo preizkušali na visoki šoli za gozdrastvo. Postavili jo bodo v. visok stolp in delali umeten dež. Pont du gard v nevarnosti. Med Ni* mesom in Avignonom v južni Franciji se dvigajo ponosni ostanki ene najlepših rimskih zgradb: ostanki slavnega vodovoda, ki ga je dal zgraditi rimski cesar Avgust iz obsekanega kamna brez vsake vezilne snovi, ometa ali' apna. Vendar je vodovod brez posebne škode prenesel vplive stoletij posebno nad sotesko reke Gard, nad katero se boči kakor trinadstropen most. Spodnje nadstropje ima šest lokov, srednje 11, najvišje pa 36. Pred daljšim časom so začeli most uporabljati res kot most in težki tovorni vozovi drdrajo neprestano preko njega ter ga stresajo do temelja. Zgradba, ki ni bila temu lia-. menjena.^začenja kazati sedaj očitne znake razpada. Že se ločujejo posamezni kvadri od nje in padajo v sotesko, inženjerji pa so izjavili, da ne bo dolgo trajalo in se bo vse skupaj zrušilo. To bi bila velika umetniška in zgodovinska izguba, zato se sliši čedalje več glasov, da bi uporabo mosta oblasti — prepovedale. Strahovito breme. V neki hiši na Vogelweiderstrasse v Salzburgu sta živela osamljeno zakonca Osterwarsch nigg, ki nista občevala niti s sosedL Mož, bivši uslužbenec državnih železnic, je bil vpokojenec. Njegova žena je bila že več mesecev hroma in priklenjena na bolniško posteljo. Te dni je pa možu naenkrat postalo slabo in v hipu, ko se je sklanjal nad ženino posteljo, ga je zadela kap, tako da je padel z vso težo svojega telesa na hromo ženo. Moževo truplo je ležalo ves dan kot strahotno breme na nesrečni žen!, ki' se ni mogla ganiti, niti poklicati na pomoč tako glasno, da bi jo slišali sosedje. Še le pozno zvečer, ko je zavladala v hiši grobna tišina, so sosedje zaslišali njeno stokanje. Poklicali so rešilno postajo, ki je prepeljala truplo v mrtvašnico, vso izmučeno in od groze drhtečo ženo pa v bolnico. Opičji samomor. Mottershead, ravnatelj zoologičnega vrta v angleškem mestu Chesterju, pripoveduje naslednje: Med svojim dolgim opazovanjem živali nisem še nikoli doživel, da bi kakšna žival izvršila namenoma samo mor. Ena izmed naših opic pa je morala nekaj takšnega storiti. Gledalci so Na zunaj In znotraj uporabljan služi Fellerjev Elsa-fluid izvrstno tudi kot desinfek. sredstvo za roke, obraz, zobe, usta in dihalne 'organe in je radi tega tudi proti hripi priporočljiv. Pri grgranju pomešan z vodo, razred- čuje sluz in tako odstranjuje povzročitelje kašlja in hripavosti. Radi se ga poslužujejo tudi za obkladke za vrat in otekline. Proti revmatičnim bolečinam, prehladu, za masažo, trganju v členkih, bolečinah v križu, obrazu in vsem telesu se uporablja Fellerjev Elsaflu-id že nad 35 let. — Dobi se v vseh lekarnah in tozadevnih trgovinah po 6 Din, 9 Din in 26 Din. Po pošti najmanj 1 paket (9 poizkus-nih ali G dvojnih ali 2 veliki specijalni steklenici) 58 Din, šest takih paketov za samo 250 Din pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stu-bica Donja, Elsatrg 341, Savska banovina. Odobr. od Min. soc. pol. i nar. zdr. Sp. br. 509 od 24. III. 1932. se spočetka zabavali, ko so jo gledali, kako je odgriznila 2 m dolg kos od vrvi, iki je visela v kletki. Vrv je prinesla nato k nekemu drevesu v kletki in jo pritrdila k veji. Nato je napravila malo zanjko, ki si jo je z veliko hladnokrvnostjo položila okoli vratu. Potem je splezala tako visoko, kolikor ji je vrv dopuščala in je skočila z vso silo z drevesa. Smrt je nastopila takoj. — Mottersliead ne ve povedati vzrokov te živalske žaloigre. Vsekakor je dal strogo nadzirati ostale opice, da bi ne začele posnemati te igre«. Žaloigra mojstrskega strelca. V Bat-si pri Bratislavi je sedela pri omizju večja lovska družba. Mlinar Ladislav Aujecki, ki je imel srečo, da je tisti dan ustrelil srnjaka in je slovel med lovskimi tovariši za prvovrstnega strelca, je stavil, da bo odstrelil gorečo cigaro iz ust tistega, ki se mu v ta namen nastavi. Potegnil je samokres, ampak tako nesrečno, da se je petelin sprožil pri prijemu orožja v njegovi roki ter je krogla smrtno zadela njegovo svakinjo, ki je sedela na drugi strani mize. Aujecega je to tako potrlo, da je zbežal v gozd in se ustrelil v glavo. Tihi topovi. Pred kratkim so delali v Italiji poskuse z novimi, skoraj neslišnimi topovi. Italijanska inženjerja de Luce in Guerra sta napravila poseben izum, ki omogoča, da se pri topu, ki strelja, ne vidi dim in skotaj ne sliši pok. Poskusno streljanje je bilo v Ansaldo — ladjedelnici v Puzzuoli v Italiji. Pri streljanju so bili navzoči vojaški in tehniški strokovnjaki. Prve poskusne strele so oddali s 75milmeters-kim topom. Pri teh topovih nastane pri strelih navadno močan oblak dima. Sedaj pa se je pokazala le ozka beli meglica, ki je po nekaj sekundah izginila. Sicer silni pok topa se je zmanjšal na čuden šum, ki je bil podoben močnemu udarcu s kladivom. Ta pok se je Cul komaj nekaj sto metrov daleč in ribiči, ki so bili 300 metrov proč 'od obrežja, niti najmanj niso slišali, da bi kedo streljal. Uspeh poskusnega streljanja je bil tako velik, da so strokovnjaki navdušeno ploskali izumiteljema in ju celo objemali. Prav taki uspehi so se kasneje pokazali tudi pri topovih z večjim kalibrom. Kolikor je znano, je naprava, ki duši pok in dim, prenosna in se more pritrditi na vsak top. Pojasnjena zagonetka glede obersta raziskovalca. Že v našem listu smo večkrat omenjali angleškega obersta-raziskovalca, ki je izginil v notrajnosti brazilijanske divjine in je po trditvah duhovnika Letgersa mrtev. Omenjeni svečenik zagotavlja, da je dosegel tudi on najbolj oddaljeno točko južnoameriške džungle, do katere je prodrl angleški oberst Fawcett, katerega pa je doletela smrt. Dr. Letgers je amerikan ski misijonar, ki se je mudil kot misijonski tajnik 9 mesecev v divjinah. — »Zapustil sem taborišče napol naobra- ženega indijanskega plemena v Simon Lopaksu ob reki Ksingu«, pripoveduje amerikanski misijonar. »Tamkaj sem zvedel, da so tamošnji prebivalci videli Fawcetta, ko je bil na potu v notraj-nost. Pokazali so mi mulo, katero jim je prepustil po njihovi izpovedi. Pri prodiranju v džunglo sem sledil ober-stu v pragozd po poti, katero je moral on izsekati. Po tej stezi sem zadel na tabor divjega indijanskega plemena, kojega glavar je gotovi Aloquis. Čeravno sem se povspel pozneje še glo-bokeje v pragozd, nisem mogel več zadeti na sled izginulega Angleža. Ko pa sem posetil taborišče glavarja Aloqui-sa, sem opazil, kako so se indijanski otroci igrali z dvema daljnogledoma, z angleškimi biseri in s par vojaškima tornistrama. Ker nisem razumel jezika teh Indijancev, sem se lahko sporazumel z njimi le s pomočjo kazanja. Nisem mogel zvedeti, odkod da imajo tu omenjene predmete, čul sem pa, da je imenoval poglavar Fawcettowo ime. Z znamenji mi je dal razumeti, da se je mudil Anglež pred meseci pri njih. Prepričan sem, da sta tornistri, biseri in razni drugi predmeti oberstova last, ker do precl meseci še ni bil prodrl nobeden belokožec v to divjo pokrajino. Domnevam lorej, ali je bil polkovnik umorjen, ali pa je umrl na mrzlici v ujetništvu. Dokazi, katere sem imel sam v rokah, mi pričajo, da Indijanci niso hoteli izpustiti Angleža. Ako ga je pa pridržal Aloquis kot ujetnika v taboru, je gotovo, da ga je uničila mrzlica, ker ne more nobeden belokožec dalje časa vzdržati v tem neznosnem podnebju.« Človek proti naravnim silam — brez moči. Človek se z velikim ponosom naziva gospodarja narave. Vendar pa so moči, ki presegajo njegove sile. Po-gljemo n. pr. samo vremenske nepri-like! Kakšen slabič je napram njim! Če pa stopimo v vroče pokrajine, kjer vlada vlažno in vroče podnebje, spoznamo, da smo proti naravi naravnost brez moči. V Indiji, Burmi in Siamu, predvsem pa v srednji Ameriki, je na stotine mest, ki jih je prerasla džungla. Naskakovanje najsrditejših sovražnikov jih ni moglo ukloniti in zmleti v prah. Barbarske tolpe divjakov so prihajale s pogumom, odhajale poražene. Naenkrat pa je iztegnila svojo kruto, neprizanesljivo roko narava in jih takoj obvladala. Rastlinam zaje-dalkam se ne more dolgo z uspehom upirati nobeno naselje. Kadar se vržejo nanj, je izgubljeno. V nekaj mesecih prerasejo liane najlepše palače, svetišča in dvore. Kakor zelene kače se plazijo plezalke in ovijalke po zidovih na kvišku, povežejo strehe in terase ter iščejo naprej. Kar jim morda ostane, pa uničita vlaga in tropska vročina, ki dajeta tem rastlinam čudovito moč. Vlaga v zraku, ki uničevalno vpliva na človeška pljuča, hrani tropsko rastje z divjo silo, da poganja z nezlom-' ljivo odpornostjo. Tako se zgodi, da že v nekaj mesecih izgine pod zelenim poplahom najbujnejše mesto, najbolj cvetoča naselbina. Ljudje zaman iščejo, kako* bi prišli vanj. Džungla ga je spremenila v divjino, njih skrivnost pa je ohranila zase. Fes povzročil spor. Pri nekih paradah je turški predsednik Mustafa Ke-mal paša opazil nekega moškega, ki je imel fes na glavi. Fes je sedaj v Turčiji prepovedano nositi. — »Ali-ne veste, da so v moji državi odpravljeni stari mohamedanski običaji?« vpraša Kemitl paša tujca. — »Vem, toda jaz sem slučajno egiptovski poslanik«, je ta odgovoril. — Egiptovska vlada zahteva, da Kemal osebno prosi odpuščanja za to razžalitev. mm nova povesi Z novim letom bo začela v »Slov. gospodarju« izhajati povest »Skrivnostni studenec«. Snov te res zanimive, z dejanji bogato prepletene povesti je vzeta iz kmečkega življenja na vasi v povojnem času. Naslikano je kmečko življenje z ljubeznijo, s krivnostnim u-morom, z obsodbo po nedolžnem, s strastjo tihotapljenja itd. Eno dejanje podi drugega in zaradi tega bodo naši cenjeni naročniki in čitatelji komaj čakali prihodnje številke. Povest je privlačna od začetka do konca in bode zadovoljila vsakega, ki jo bo čital. Agitatorjem polagamo na srce, naj pri širjenju »Slovenskega gospodarja« nove naročnike opozorijo na novo povest, koje naslov že jamči, da je bo čitatelj vesel. SKRIVALNICA. Kje je lovec? Po lohllnCko lisfa došle vesli m novice. Ogenj Je uničil na Spod. Bregu pri Ptuju hišo Elize Maroh. Bešili so živino in nekaj pohištva. Vzrok požara je pokvarjen dimnik. Otrok umrl vsled opeklin. Enoletni Avgust Obstpetter v Šaleku pri Velenju se je pri peči tako opekel, da je dne 11. t. m. umrl vsled o-peklin v celjski bolnici. Pištolo Jo nosil v sukninem žepu Adolf Petrovič, posestniški sin iz Zgornje Pristave. Pištola se je sprožila in je lastniku razmesarilo levo stegno tako, da se je moral zateči v bolnico v Ptuj. Roparski napad. Zadnjo nedeljo zvečer krog 6. ure je mlad lopov napadel iz zasede v Ljubljani na koncu Gorupove ulice trgovko Franjo Stritihovo in jej je hotel odvzeti ročno torbico, v kateri je imela 400 Din. Vnel se je boj, v katerem je gospa kriknila: »Pusti, saj te poznam!« Ta krik je napadalca tako preplašil, da je pobegnil brez plena. Kmečka predstava v uariborskem gledališču. Kakor vsako leto, bo tudi letos v mariborskem gledališču predstava za kmetovalce-pkoličane. Vprizori se v nedeljo dne 18. t. m. ob treh popoldne veseloigra našega priznanega pisatelja Cvetka Golarja »Dve nevesti«. Ta yelezabavna veseloigra se godi na kmetih in i je imela zlasti v ljubljanskem in mariborskem gledališču velik uspeh. Car.'} so tudi za današnje težke čase zelo nizke in stane vsak sedež brez razlike 5 Din in vsako stojišče 3 Din. Naroča se lahko skupno več prostorov ustme-no ali pismeno na naslov »Narodno gledališče v Mariboru«. Naročila se sprejemajo najkasneje do petka dne 16. t. m. Po tem veljajo običajne dramske cene, ki pa so dokaj višje od gori naznačenih. Sv. Trojica v Slov. goricah. Katoliško izobraževalno društvo ima v nedeljo dne 18. t. m., popoldne po večernicah v samostanski dvorani svoj redni letni občni zbor. Vsi člani in čla niče ste vljudno vabljeni. — Odbor. Dobrna pri Celju. Služba organista na Dobrni, ki je bila razpisana v »Slovencu« dne 3. in 4. decembra, se je oddala sinu domačega cerkvenega ključarja Jožefu Božnik. Zabukovje. Umrl je v starosti 79 let Janez Gregorčič, velik dobrotnik cerkve in siromakov in odločno krščanski mož. Letos meseca februarja bi bil obhajal zlato poroko, a ni mogel zaradi bolezni. Njegovi ženi in drugim domačim naše iskreno sožalje! — Poročila se je gdč. Antonija Hvala, tukajšnja učiteljica, z g. Antonom Knap, profesorjem. Vrlemu, krščanskemu paru kličemo: Bog daj obile sreče ter blagoslova v novem stanu! Šmarje , pri Jelšah. Letošnji »Miklavžev večer« v Katoliškem domu nam bo ostal v neizbrisnem spominu. To Vam je bilo smeha, veselja, strahu, pričakovanja, pa tudi lepih darov. Dvorana nabito polna, oder v bajni bengalični razsvetljavi, častitljivi sv. Miklavž, cel trop parkeljnov, krasna skupina razkošno oblečenih angelov, da, to je bilo za otroke in za idrasle. Iskrena hvala prosvetnemu društvu! i- Prva nedelja se pri nas vedno slovesno obhaja, ker je to nedelja naših mož in fantov. Zadnjo prvo nedeljo pa se kar nismo mogli načuditi dolgim vrstam sivolasih starčkov, trepkih mož in odločnih fantov pri obhajilni /nizi. Hvala Bogu, smo še tukaj in kljub težavnim razmeram še nismo skopneli. Možje In fantje, neustrašeno naprej! Gornja Ponikva. Prosvetno društvo Slomšek vprizori v nedeljo dne 18. t. m. ob treh popoldne v domači šoli igro »Za srečo v nesrečo«, vmes poje cerkveni pevski zbor več pesmi. V trgovini 1305 Anton Plačan v Mariboru, Gosposka ulica 10 so pri zimskem ženskem in moškem blagu ter pri gotovih ženskih plaščih in moških suknjah znižane cene, ker je še izbira zelo velika. Razprodaja slik, okvirjev ter cerkvenih bo-* žičnih jaslic, tudi na obroke in po zelo; zmerni ceni. Alojzij Zoratti, Maribor, Taten^ bachova ulica 14. 1301 Čebelarjil Vse čebelarske potrebščine kupite po izjemnih cenah v trgovini Fr. Stupica, železnina in zaloga poljedelskih strojev v Ljubljani, Gosposvetska cesta 1. 1304 V dobro hišo išče se pridno, čisto dekle, ki zna kuhati in šivati. Detajlne ponudbe z označenjem plače pod šifro »Poštena 1933« na upravo lista. 1309 V petek in v soboto velika razprodaja pri licitaciji prevzetega pohištva: 14 omar od 100 Din naprej, kredence, 10 postelj, mize, stoli, odeje, moško in žensko perilo, kakor tudi obleka. Maribor, Strossmajerjeva ulica 5, Zidanšek. 1313 UMA OZNANILA V »Malih oznanilih. stane vsaka beseda Din 1.20. Najmanjša cena za oglas je 8 Din. Manjši zneski se lahko vpošljejo tudi v znamkah. — Upravništvo odgovarja na razna vprašanja samo takrat, ako je priložena znamka za Din 2.— za odgovor. Upravništvo. Kupim star in dobro ohranjen kotel za žga-njekuho od 30 do 100 litrov vsebine. Naslov v upravi lista. 1293 Proda se lepo posestvo 10 oralov. Naslov: F. Drozg, Velika Zimica 40, pošta Sv. Barbara pri Mariboru. Prodam lepo posestvo 5 oralov na prometnem kraju, 10 minut od Maribora. Naslov: Ptujska cesta 11. 1291 Prodam posestvo 1 joh, nova hiša z gospodarskim poslopjem za 25.000 Din. A. Kolednik, Strasgojnci 26, Pragersko. 1292 Vajenec se sprejme iz boljše hiše pri Kuharič Ivanu, kleparstvo, Ormož. Ugodna prilika. Po zelo znižanih cenah dobite manufakturo, pletenine, nogavice itd., ka-* kor tudi druge potrebščine za božične praznike samo pri Franji Zagožen, Badmirje 33, žel. postaja Šmartno ob Pakl. 1314 Za Božič! Vse potrebščine kupite najceneje v trgovinah Franc Senčar, Mala eNdelja in Ljutomer. 1312 Stare obleke dobro ohranjene proda starinar Samuh, Maribor, Mlinska ulica 1, poleg g. Vlahoviča. 1290 Oddam mlin v najem na stalni vodi na tri tečaje. Martin Zdolšek, Ponikva ob južni žel., Okrog 4. • 1296 Viničar, dober, vesten in priden, s 4 delavnimi močmi se sprejme po Svečnici. Maribor, Tatenbachova ulica 13, Mejovšek. 1300 Prodam prima divjake jabolčnike več tisoč. Pri takojšnjem odvzemu po 20 para. Marko Knuplež, Sv. Jakob v Slov. goricah. 1308 Prodam posestvo 9 oralov z inventarjem vred. Izve se v gostilni Gornik v Selnici ob Muri, pošta Št. Ilj v Slov. goricah. 1303 Javna zahvala dobrodelnemu društvu! Niže podpisani se zahvaljujemo tem potom Splošnemu vzajemnemu podpornemu in kreditnemu društvu, r. z. z o. z., v Mariboru, Rotovški trg- 8-1, da je njega načelstvo po nenadni smrti naših svojcev-zavarovan-cev, kljub temu, da nam po pravilih ne prl-stoja nikaka podpora, izplačalo za kritje pogrebnih stroškov prav nepričakovano lepo svoto. Imenovano društvo priporočamo vsakomur najtopleje, ker v sedanjem težkem času pomaga pomoči potrebnim. — Vračko Ivan, posestnik, Grušena 4, Sv. Jurij, pošta Gornja Sv. Kungota. — Jarc Ivan, posestnik, Gradiška 2, pošta Pesnica. — Papež Lovro, posestnik, Spodnje Hoče Si, pošta Hoče pri Mariboru. — Birnstingl Elizabeta, zasebnica iz Selnice ob Dravi, Iz proste roke, brez posredovalcev, se proda posestvo v približni velikosti 18 oralov, obstoječe iz dveh gozdov, njiv, travnikov, sa-: donosnikov in krasnimi vinogradi, hiše, kapelice in gospodarskega poslopja. Hiša z gospodarskim poslopjem je na krasno ležečem hribčku. Vina se je letos pridelalo cirka 17 polovnjakov, ko bo prihodnje leto začel roditi tudi ^inograd z novim nasadom, samo boljše vrste trte, bo vina pri srednji letini nad 20 polovnjakov. Posestvo je oddaljeno od železniške postajice 15 ml-nut, od farne cerkve in šole pol ure. Na po-: sestvu se nahaja premogokop, ki je last švi-<. carske družbe in se bo v doglednem času začelo z obratom in je v tem slučaju zasl-: gurana lepa najemnina za cesto in prostor, ker zunaj premogokopa je vsa zemlja last lastnika posestva. Proda se z vsem živim in mrtvim inventarjem radi selitve k sorodnikom. Proda "se proti gotovini, ali pa proti vložni knjižici Spodnještajerske ljudske posojilnice v Mariboru. Naslov se izve pri upravi lista. 1306 ZAHVALA. Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja povodom smrti mojega nepozabnega soproga, g. Jeriča Alojzija izrekam tem potom vsem najprisrč-nejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujem preč. duhovščini, gg. zdravnikom ter č. sestram bolnice, krče-vinskemu pevskemu društvu, vsem prijateljem in znancem, ki so prihiteli v tako častnem številu, da ga sprejmejo na njegovi zadnji poti. Počehova, dne 12. XII. 1932. 1310 Globoko žalujoča soproga: Ivana Jerič. <:5> „Slov. Gospodar" stane: celoletno 32 Din, polletno 16 Din, četrtletno 9 Din. Danijel Defoe: Roblnsop Crusoe (Dalje.) Naenkrat sem zapazil v pesku odtise človečkih stopinj, ki jih je bilo zelo jasno videti. Nikoli v življenju se nisem še tako prestrašil. i ji ... \ < J fljfr <■' iFCAf^ »Vi •v ^ a \_> It/ ^ ¿PjA^ 'i. Poštojim in poslušam okoli sebe — ničesar ni bilo čuti. Tečem na bližnji griček in pogledam naokrog. Nikjer žive duše.' Pomislil sem, če se nisem varal in se mi je morda samo zdelo, da so bile to stopinje. Vrnil sem se do obale in sem zopet gledal. Stopinje so bile: lepo so se poznali prsti in peta. Stopinje so bile vrh tega manjše od mojih. V največjem strahu sem stekel v svojo trdnjavo ter sem se ves pot oziral, če kdo ne teče za menoj. Drevesa, grmičja in skale, ob katerih sem tekel, so se mi dozdevali kakor živa bitja, kakor človeške prikazni. Brž sem bil preko ograje, kakor tisti, ki ga zasledujejo prav iz bližine. Vso noč nisem mogel zaspati niti za trenutek. Kaj sem vse premišljeval, da bi si pojasnil, čigave so mogle biti tiste stopinje! Mislil sem celo, da je morda prišel sam hudi duh, da bi me splašil. To misel sem opustil kot docela neumno. Nazadnje sem zaključil svoje premišljevanje tako, da so bili najbrž divjaki s kakega bližnjega otoka, katerih je bilo več v daljavi videti, kakor neka nejasna temna črta. Verjetno je bilo, da je kak protivni veter zagnal njihove čolne semkaj in ko so divjaki videli, da je otok prazen, so zopet odšli, ker niso hoteli tu ostati. Radi' tega jih morda tudi nisem videl. Strah me je bilo, da ne bi našli mojega čolna, ki sem si ga bil iztesal, kakor delajo to tudi divjaki, iz debelega drevesnega debla in ki sem ga spravljal ob obali. Pričakoval sem, da pride veliko število divjakov in da me napadejo. Če bi jim tudi utekel, tedaj bi mi uničili moje polje in ugrabili mojo čredo. Moral bi gladu umreti. Tako je prešlo nekoliko mesecev v neprestanem strahu. Nazadnje sem se vendar začel polagoma umirjevati in ni me bilo več toliko strah. Tolažil sem se, da so to vendar bile moje stopinje, ker sem imel navado, da sem šel bos do čolna, pa sem gotovo pozabil, kdaj sem bil tam. Radi varnosti pa sem si kljub temu izbral na raznih krajih otoka nekoliko mest, ki sem jih s koli zagradil. Po ograji sem nasadil razne trave in druge rastline, da se ne bi videlo človeško delo. V vsako tako skrivališče sem 'skril nekoliko koz, da bi imel kaj jesti, če bi moral zbežati iz svojega prvotnega bivališča. Nekega dne sem stal na gričku in sem po-smatral morje. Zdelo se mi je, da vidim v daljavi neko črno točko, pa nisem mogel natančno spoznati, ali je čoln ali kaj drugega. Spustil sem se z grička na drugi strani in stopil v kraj otoka, v katerega še nisem bil prišel nikoli. Kar sem tu .videl, me je tako navdalo z grozo, da sem stal kakor iz kamna. Zemlja okoli mene je bila pokrita z lobanjami, rokami, nogami in drugimi človeškimi kostmi. Videl sem kraj, kjer je bil gorel ogenj, okoli pa je bila nekaka klop iz zem- lje, kjer so najbrž sedeli divjaki, ko so jedli človeško meso. Gledajoč vse to, sem se tako zgrozil, da bi bil kmalu padel v nezavest. Ko sem se malo zbral, sem zbežal, bolj ko sem mogel, od tega groznega kraja. Zahvalil sem Boga, da sem po brodolomu prvič stopil na tak kraj otoka, kamor te zveri v človeški podobi sploh niso bile vajene priti. Vse leto mi je poteklo v strahu. Nisem si upal sekati drva v gozdu, še manj pa streljati, boječ se, da me divjaki ne bi čuli, ko so prihajali na otok. Najbolj me je bilo strah, ko sem si moral zakuriti, ker se vidi dim iz velike daljave in bi me mogel izdati. Zato si nisem hotel kuriti v trdnjavi. Hodil sem radi tega v najbolj gosto šumo. Nazadnje sem si napravil iz drv oglje in z njegovo pomočjo sem si potem kuhal hrano. Oglje je dajalo dovolj toplote brez dima. VI t • s «P% I •?'.< . Kaj je bilo v poJ^emski jami. Ko sem nekoč hodil po gozdu, sem zapazil v pečini votlino, ki je bila vsa z bršljanom zarasla. Odgrnil s^m vejevje in sam našel vhod v jamo. Stopil sem par korakov dalje, tipajoč v temi po stenah, ali naenkrat sem se prestrašil in skočil čim hitreje nazaj. Kaj je bilo? Videl sem v temi dvoje velikih, svetlih oči, ki so se svetile kakor zvezde. Mislil sem si: ali je to človek ali hudi duh. Nazadnje sem se ohrabril, pa sem si rekel: »Neumno je misliti, da so tod hudi duhovi, pa niti človek ne more biti, ko vseh 23 let nisem videl niti enega.« Vzel sem z ognja tlečo tresko in sem zopet šel v jamo. Ali napravil sem dva, tri korake in zopet me je prevzel strah. Čul sem globok vzdihljaj in neko godrnjanje, kakor da bi kdo izgovarjal nerazumljive besede. Nato zopet vzdih. Postal sem nekoliko. Vse telo mi je pokril mrzel znoj. Kapo sem bil pustil zunaj in zato sem čutil, kako se mi ježijo lasje. Pa s silno voljo sem premagal v sebi strah in sem stopil naprej, držeč tresko nad glavo. Kaj sem videl? Starega ogromnega kozla, ki je ležal na zemlji. Najbiž se je zatekel sem, da bi tu v miru poginil. (Dalje sledi.) Skoro 50 tisoč milj le prehodil. V glavno mesto Sibirije, Novosibirsk, je prispel te dni ruski kmet Koljakov, ki se je napotil peš po vsej Rusiji. Koljakov je že šest in pol let na poti. Velikansko pešpot je začel 4. marca 1928 v Vladivostoku in je prepotoval doslej vso 1«-točno Sibirijo, osrednjo Rusijo, Kavkaz, Usbekistan in Kazak-stan. Sedaj se vrača Koljakov že nazaj domov in je doslej prehodil 47 tisoč milj peš. Če bi napravil Koljakov to pot v ravni črti, potem bi prišel en in polkrat okrog celega sveta. Njegova pot je tako dolga, kakor ena šestina razdalje od zemlje do lune. =» Bogve, koliko parov čevljev je raztrgal pri tem? Izumitelj plinske maske. Francoski kirurg in zrakoplovec J. Francois de Rozier je bil prvi, ki je izumil masko zoper pline. Rozier se je bavil zelo-vneto s fizikalnimi in kemičnimi deli in je bil tudi prvi, ki se je z balonom lastne konstrukcije dne 2. novembra 1783 dvignil v zrak. Dve leti pozneje se je na drugem zračnem potovanju smrtno ponesrečil. Kratko pred tem zadnjim poletom je predložil pariški akademiji znanosti pripravo, ki jo je imenoval respirator in s katero bi bilo mogoče stopati in delati v prostorih, napolnjenimi s strupeni« mi plini. Iz priloženega opisa je razvidno, da je bil ta respirator majhna, pločevinasta škatla, ki jo -je nosilec imel na hrbtu in je bila napolnjena s čistim zrakom. Iz tega rezervoarja je vodila cev iz gumirane svile do nosa in medena za-vojica v notranjosti ji je dajala trdno obliko. Nosilec je vdihaval zrak iz rezervoarja v nos, izdihoval pa je prosto skozi usta. Rozier je to pripravo =-=> predhodnico plinske maske —- sam preizkusil v vodnjakih. Lepa cepljena drevesca proda: Šuen Alojzij, Gabernik, p. Juršinci pri Ptuju. Velika izbira volne, preje in čipk, predtiska-rija: Pavla Slugoga, Celje, Vodnikova ulica, nasproti Ljudske posojilnice. 1283 Kmetice! Najboljše zamenjale orehe, bučno seme in drugo v tovarni bučnega olja v Mariboru, Taborska 7, pri državnem mostu.1273 Pismeni pouk v stenografiji, knjigovodstvu, korespondenci, nemškem jeziku itd. Prospekt brezplačno. M.- Kovač, Maribor, Krekova ulica 6. 1268 Stanovanje za družino železničarja ali profesionalca se oda pri M. Pilz na Pesnici. 1284 Posojila brezobrestna za odkup zemljiškoknjižnega dolga, nakup posestva in zidavo hiš, podeljuje: »Zadruga«, Ljubljana, poštni predal 307. Išče zastopnike. 1221 Zopet znižane cene v Trpinovem Sozarjn v Mariboru, Vetrinjska ulica 15, Notarska pisarna vPiuju (prej notar Kaz. Bratkovič) od 15. decembra 1932 dalje v hiSl op. minoritov nasproti minoritske cerkve. Sevnik Lavoslav, notar v Ptuju* Izšla je Blasnikova IIEUHi) pKHTIKB za nauadno leto 1933, ki ima 365 dni. „VELIKA PRATIKA" je najstarejši slovenski koledar, ki je bil Že od naših pradedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan. V »Veliki Pratikr« najdeš vse, kar človek potrebuje vsak dan: Katoliiki koledar x nebesnimi, solnčnimi, luninimi« vremenskimi in dnevnimi znamenji; — »oinčne in lunine mrke; — lunine spremembe; — — poštne določb» za Jugoslavijo; — lestvice za kolke na menice, pobotnice, kupne pogodbe tn račune; — konzulate tujih držav v Ljubljani in Zagrebu; — vse sejme na Kranjskem, KoroSkem, Štajerskem, v Prekmurju, Medžimurju in v Julijski Benečiji; — pregled o koncu brejosti živine; — tabelo hektarov v oralih; — popis vseh važnih domačih in tujih dogodkov v preteklem letu; — tabele za računanje obresti; — življenjepise važnih tn odločilnih oseb s slikami; — oznanila predmetov, ki jih rabi kmetovalec in žena v hiši. Cena 5 Din« »VELIKA PRATIKA. s« dobi v vseh večjih trgovinah in se lahko naroči tudi pismeno pri založnika* tisbarni 3. filosnika nasl. d. d. v Ljubljani. uu Najlepše 1286 zimske pliMC moške suknje, raglane, obleke in razno zimsko blago po novi modi samo v „Trgovskem domu" v Mariboru. zato ker izdelujemo vso konfekcijo v lastnih delavnicah, prodajamo lahko cenej. Blago dajemo tudi na hranilne knjižice. Knjigarna in trgovina s papirjem se nahaja v Celju, Glavni trg 16 im Pozor! Pozor! Za češčenje presvetega Reš-njega Telesa je izšel nov molitvenik „Pridite, molimo!" ki obsega poleg običajnih molitev tudi žest molitvenih ur za skupne molitvene ure. Zelo priročna knjiga stane samo Din 16-— z rdečo obrezo in Din 20"— z zlato obrezo. Knjiga se naroča pri TIskarni sv. Cirila v Mariboru. Naročite za fante, ki se odpravljajo k vojakom, knjižico: Ho| tovariš. Molitvenik za mladeniče in še zlasti za vojake. Cena t rudečo obrezo 16 Din, z zlato obrezo 18 Din Po pošU 1 Din več. Tiskarna sv. Cirila Maribor. Zahtevajte takoj knjigo o moji novi umetnosti prehranjevanja, ki je že marsikoga rešila. Ona more poleg vsakega načina življenja pomagati, da se bolezen hitro premaga. Nočno znojenje in kašelj prenehata, teža telesa se zviša ter po po« apnenju sčasoma bolezen preneha. Resni možje zdravniške vede potrjujejo prednost te moje metode in jo radi priporočajo. Čim prej začnete z mojim načinom prehranjevanja, tem bolje. 939 Popolnoma zastonj in poštnine prosto dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali mnogo koristnega. Ker moj založnik razpošilja samo 10.000 komadov brezplačno, ■cišife takoj, zadošča dopisnica na spodnji naslovi Zbiralnica za pošto: Georg Fulgner, Berlin-Neukölln, Ringbahnstrasse 24, Abt. 494. Provonddn Sviniereici — pozor! Po celem svetu znan belgijski preparat, ki prepreči bolezni pri svinjah ter jih za 2 do 3 mesece prej zredi. Tovarna tega izvrstnega preparata je vsled krize dosegla znižanja cene z željo, da ga uporabljajo vsi svinjerejci. Ako se ho« čete prepričati o resničnosti našega oglasa, izkoristite prit liko in kupite pri Vašem trgovcu takoj 1 originalno škat« lo od približno 800 g. ki stane sedaj samo 25 Din Garan« cija: V slučaju neuspeha sprejmemo neporabljeno količi« no ter vrnemo ves denar. Ako ga v Vašem kraju nimate, pišite nam in mi Vam pošljemo vsako količina Navodilo za uporabo se nahaja v vsaki škatli v hrvatskem jeziku. Generalni zastopnik za Dravsko banovino: Josip June* Ljubljana, Aleksandrova cesta 5-II. 1178 r Hranilnica Dravske banovine Plaribor Centrala: HariDor Podružnica: Celfe v lastni novi palači na oglu nasproti poste, pre) JuZnošta- Gosposhc-Slovenshe nlice. jersha hranilnica. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. Najfinejšo banatsko staro moko 1 kg po Din 3.25 lepo dobro krušno moko 1 kg po Din 1.75, 2.25, 2.50, 2.75 sveže žgano kavo H kg po 13, 14, 15, 18 Din lep riž 1 kg po 4, 5, 6, 7 lepe izbrane rozine Yk po 4, 5, 6 Din veinperle, sveže zamlete dišave, cimt, poper, gvirc, sveža ajdova kaša, vsake vrste najfinejšega čaja, kakor vsako špecerijsko blago kupite vedno sveže in po najnižji ceni v znani trgovini 1294 Josip prej Hartinger Maribor Aleksandrova29 Solidna in prijazna postrežba! i ffajprinmelšg božična darilo! Gotovi d a m s k i plašči v največji izberi mornarski plašči v vseh velikostih Huberius plašči po najnižjih cenah manufaktura in konfekcija J. PREAC Maribor, Glavni trg 13. 1289 Jaslice lllllll!lll!III!l!II!!illlililll!l!lll!l!llll!l!llllllllllllllD in ves božični kras za drevesce, papir za rože in o-kraske, slike in kipe, kupujte v Tiskarni sy. Cirila & 3 u Mariboru. i Salte šonc plačuje po najvišji ceni SEVER & KOMP., Ljubljana. t Banovinska trsnica in drevesnica v Kapeli pri Slatina-Radencih dobavlja prvovrstno sadno drevje (visokode* belno in pritlično) od jablan, hrušk, črešenj, breskev ter la cepljenke vinske trte na raznih amerikanskih podlagah. Cene zmerne, zahtevajte ponudbo I 1098 in druge kože od divjačine kupuje po najvišji ceni I. Ratej, trgovec v Slov. Bistrici. 1275 lil Novoletno reklamo stenskih koledarjev z bloki vam najugodneje natisne kjer imate tudi veliko izbiro. Ne odlašajte z naročili, da jih boste pravočasno imeli! Bi m S EHSSj Bl| H S i HI B tt B Prav® veselje w teh iaslh je poceni in dobra obleka za jesen in zimo za moške.in ženske. 1228 Franc Kolerlc, trgovska hiša Apače Apače Citajie! Ne zamudite! Kako naložite najbolje Vaš denar? Popolna gajT RAZPRODAJA ] manufakturnega in dragega blaga bo vrši od pondeljka, dno 27. novembra naprej v trgovini ALOJZA DROFENIKA i I Celje, Glavni trg 9 „PRI SOLNCU" No zamudite te ugodne prilike, ker se bo vse blago razprodajalo globoko pod lastno ceno, tako da si lahko za mali denar nabavite vse potrebno za celo družino' Pridke vsi! Povejte drugim! E E E E E E E E E E E E E E E E E E E E najboljše in najvarnejše pri Gosposka ulica r. z. z n. z. Ulica 10. oktobra Najugodnejše obresti za vloge in posojila. Stanje hranilnih vlog nad 62,000.000 dinarjev. Sa varnost hranilnih vlog jamči nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev. i Denar lahko vlagate po položnici. Pišite po nje! Tiskar; Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatln v Mariboru. — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru. f=» Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč v Mariboru.