Bratu  Franu,
c. kr. vpokejenemu oficialu v Gorici, umrlemu 13. dec. 1911. l.
Tedaj si šel i ti od nas ?                   Samsamcat hodil pot si to . . .
Ostavil zemljo to si rano,                 Kdo li v nesreči te je  tešil?
v deželo odhitel neznano,                   Obupa si junak se rešLl'
kjer združi. Bog nas vse svojčas!     z zaupanjem v Boga samo! . . .
Ob krsti znanci ti stoje                      Po tebi žaloval ne bom,
in solznih te oči kropijo,             •       trpin si prišel v kraj pokoja,
o delih tvojih govorijo,                      in konec je življenja boja,
spomine nate si bude.                         na poti si v nebeški dom!
V oko pa meni solze ni,                    Mir tebi, blagi Fran, brat moj!
čeravno bila sva si brata;                 Ti služil si kot vrli sini
pot trnjeva mi je poznata,                 Bogu, cesarju, domovini,
ki tu po nji si hodll ti! . . .              spomin, časteč te, živi tvoj! . . .
Janko Lebdn.