List 40. Tečaj LX. i in Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone za četrt leta 1 krono 50 vin. > po pošti prejemane pa za celo leto 7 kron pol leta 3 krone 50 četrt leta 1 krona 80 vin. — Za prinašanje na dom v Ljub ljani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje npravništvo plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin. > dvakrat 24 vin. f trikrat 30 vin. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic Izubijani 3. oktobra 1902. Nagodba. Končano? Nagodbena pogajanja, ki so trajala skoro tri leta, o katerih se je toliko pisalo, zaradi strele iz Dunaja v katerih so letele že tako ostre Budimpešto in iz Budimpešte na Dunaj, ta nagodbena pogajanja so mej dunajsko in mej ogrsko vlado for-melno menda dognana. Morda je ta in oni, zapeljan po časih jako od- ločpih besedah ministrskega predsednika Körberja, res upal, da nova nagodba za Cislitvansko ne bo tako slaba in škodljiva, kakor so bile vse dosedanje nagodbe, ali v obče je bilo mnenje o novi nagodbi jako pesimistično. In zdaj se kaže, da je bil ta pesi-mizen utemeljen in da pogajanja tako zastran cislit-vansko-ogrske trgovinske pogodbe, kakor zastran avtonomnega carinskega tarifa, niso imela za našo državno polovico ugodnega uspeha. z dovoljevanjem tajnih tarifov ne uničevala cislitvansko industrije. Tudi s carinskim tarifom ni nič bolje. Tudi pri carinskem tarifu je znala ogrska vlada svoje koristi izborno varovati, mej tem ko je dunajska vlada odje-njala, kjer se je zahtevalo. Ogrska vlada je izposlovala jako visoke carine na kmetijske pridelke, tako da ne bo ne rusko, ne rumunsko žito moglo delati konkurence ogrskemu žitu, nasprotno pa se je uprla carinam na industrijalne izdelke, katere je v interesu avstrijske industrije zahtevala dunajska vlada. Res, da se je pri določbi avtonomnega carinskega tarifa šlo samo za začasen načrt, za teoretično podlago pri bodočih pogajanjih s tujimi državami Cislitvanska vlada je morala odjenjati v vseh interesi Cislitvanske bistvenovažnih vprašanjih. Celo s tistimi zahtevami glede mejnarodnih trgovinskih pogodb; verjetno je tudi, da se bodo pri pogajanjih z Nemčijo in z Italijo marsikatere postavke tega tarifa znatno spremenile, a vender ima s tem tarifom Ogrska vlada v rokah neprecenljivo orožje, s katerim bo lahko dosegla velike uspehe pri mejnarodnih trgovinskih pogodbah, uspehe, za katere bo zopet krvavela — Cislitvanska. Saj so bili že jedenkrat najvažnejši trgovinskopolitični bilo žrtvovani Ogrski to je ni zmagala, ki so merile le na zagotovljenje poštenja Balkanom. tedaj, ko se je šlo za prometno zvezo monarhije z pri izvrševanju nagodbe, kakor na pr. pri vprašanju tem vprašanju ni Ogrska ne za o veterinarstvu, las odnehala in bodo Ogrska vlada je bila pri nagodbenih pogajanjih torej vedno v nevarnosti okuženja. Kakega za našo živinorejo in prešičerejo, če je na Ogrskem kar po tisoč krajev okuženih, to leži na dlani. trda, kakor kamen, dunajska pa mehka. Vzrok temu je lahko najti. Krona zahteva v dinastičnem pomena je to interesu, da se ohrani trgovinsko in carinsko je- tudi slovenske pokrajine dinstvo mej Cislitvansko in mej Ogrsko ker se Ogrska že davno pripravlja na trgovinsko in carinsko nekaterih malopomembnih zadevah je ogrska samostojnost, ker je ta samostojnost njen ideal, zato vlada res odnehala, a šele potem ko zmagala v tudi ni dobiti za nagodbo, katera jej ne daje iz vseh važnih zadevah. Tako je Cislitvanska vlada pri- rednih ugodnosti, večjih, kakor bi jih dobilo s trgo volila, da ostanejo ogrski državni papirji v Cislit- vinsko in carinsko samostojnostjo. V tem oziru nima vanski davka oproščeni — kar je velikanskega po- krona na Ogrsko nikakega vpliva. mena za Ogrsko mej tem, ko se ni moglo za to Pač pa ima vpliv na cislitvansko vlado in tako veliko koncesijo niti tega doseči, da bi Ogrska vlada se je zgodilo, da pri pogajanjih mej obema via- Stran 392. NOVICE Letnik LX. dama moral Körber odnehavati, Szell pa je zmagal. risti morda odpre to oči slovenskim umetnikom Zdaj ima besedo dunajski parlament. zdi se morda provzroči to na polju upodabljajočih umetnosti nam, da nanj ni računati. Ogrski parlament odobri kakor tudi v literaturi zdravo reakcijo in potisne nagodbo, to je gotovo. Če bi se zgodilo, kar pa ni aaše kulturno prizadevanje verjetno, da dunajski parlament nagodbe ne odobri, strugo v naravno ali nam se zdi, oziroma čustva nam no, potem se uveljavi brez parlamenta. Pri naših raz- pravijo, da je ta nada merah je to lahko mogoče. prazna Politični pregled. 99 Tuje i" Notranji položaj. Cesarjevi želji, da bodi (II. slovenska umetniška razstava.) Pri slavnostni otvoritvi II. slovenske umetniške razstave je govoril podpredsednik slovenskega umetniškega društva dr. Miljutin Zamik ponosne besede, konec nagodbenim pogajanjem, je vlada ugodila in se tično porazumljenje že doseglo, sednik priliko premišljevati, kako Sedaj da ima ministrski kmalu do-pred- da Slovenci na političnem in na gospodarskem polju omogoči parlamentarno obravnavanje nagodbe. Na t:), kje dobi večino, ki mu nagodbo odobri, še ne misli sedaj, saj mu dela samo obravnavanje zadosti skrbi. V prvi vrsti ima opraviti s Čehi. Ti so izjavili, sicer ne bomo slavili zmag, da pa jih lahko slavimo da ne pripuste parlamentarnega obravnavanja nagodbe, dokler na kulturnem polju. Taka zmaga na kulturnem polju — je namignil dr. Zamik razstava. Kdor si je pa ogledal razstavo, kdor je prestu ne zadobe zadoščenja za razveljavljenje jezikovnih naredb Vse Češko časopisje deluje v tem smislu in ministrski predsednik tudi II. slovenska umetniška primoran, da poskusi s „spravnimi konferencami" me) in diral razstavljene umotvore tisto spozna hitro, da Nemci preprečiti vsako obstrukcijo proti nagodbi. Njegov ponedeljski oficijozus poroča, da ima ministrski predsednik Že svoj „načrt". S tem pa mu najbrž ne bo dosti pomagano. čehi so oglasili svoje zahteve, Nemci pa izjavljajo, da tem zahtevam ne ugode. Körber bo torej prejkone obsedel mej dvema stoloma, kajti vse okolnosti kažejo vsaj sedaj, da kakor — lepe besede, kajti umetniška razstava sprava ni dosegljiva, da spravne konference ne bodo imele je vse prej, kakor slovenska zmaga na kul- uspeha. No, Körber se jih hoče vse jedno lotiti in kadar ponosne besede dt. Zamika niso bile druzega nič turnem polju Istina in te ne more nihče prorekati da je mej slovenskimi slikarji in umetniki nekaj lepih talentov (posebno Strnen), deloma pa so se udali bodo konference končane hoče sklicati državni zbor. naj imajo že katerikoli uspeh Deželnozborske volitve. Volilno gibanje v tistih umetniškim strujam, ki so sicer moderne, pozornost obujajo volitve na Dolenjem Avstrijskem, ker kronovinah, koder se bodo vršile tekom meseca oktobra in novembra volitve v deželni zbor, je že jako živahno. Posebno a vender ne uživajo nikjer simpatij občinstva, ker nasprotujejo estetičnim njegovim čutilom. boj ne za mandate, nego za večino v deželnem zboru. Doslej so imeli večino krščanski socijalisti, a ta ni bila veliKa. Sedaj so se združile vse svobodomiselne stranke na skupno borbo proti krščanskim socijalistom. Boj bo seveda hud in krščanski Ne lastimo si sodbe, katera tehnika je prava socijalisti se tudi zavedajo, da jim preti velikanska nevarnost. in katera ne, le s stališča individualnega ukusa Kakšen bo izid, tega seveda ni mogoče uganiti. Na Šta- ki je suveren! izrekamo svoje mnenje, da je ona Hrvatska. struja, ki jo najodločneje zastopa gosp. Jakopič, izrodek mode, efemeren pojav, ki je že tod in tam opuščen in ki ni občinstva nikjer ogrel. Ne glede na to, pa je številno obiskan. jerskem so nemški nacijonalci priredili v Fürstenfeldu shod, ki pa so ga socijalni demokratje razgnali. Karlovcih v Sremu je bil te dni ma- gotovo, da mora biti vsak slikar, ki slika nifestacijski shod, ki so ga priredili Srbi. Shod je bil mnogo- vseh strani so prihiteji Srbi in so ogor- da ra čeno protestovali proti zagrebškim dogodbam bimo vulgaren, a najbolj znan izraz secesijoni- Ogrska. Kakor znano, se je prestolonaslednik nad- stiško, mojster prve vrste, pravi virtuoz, v vojvoda Fran Ferdinand pred nekaj leti poročil z grofico tej tehniki, nekak Segantini, sicer je vsak uspeh Chotek, katero je cesar imenoval za kneginjo Hohenburg. Tedaj se je nadvojvoda Fran Ferdinand za svoje bodoče otroke odpovedal vsem pravicam do prestola. Te dni je njegova soproga povila sina. Tem povodom izpravljajo glasila ogrske neodvisne oni, ako bi gladko slikal, našel najlaskavejše pri- stranke, da vzlic nadvojvodovi renuncijaciji smatrajo sina kne- izključen. Takih mojstrov v tej tehniki pa i zaman iskali. Morda bi ta in smo v stav znanje, mej tem, ko obuja sedaj začudenje. ginje Hohenburg sa pravega prestolonaslednika. Hišni zakoni Razgleduje razstavljene umotvore, smo se spom nili Cankarjevega romana » Tujci a II slovenska dinastije, pravijo ti listi, niso obvezni za ogrsko državo in je nadvojvodova renuncijaciia na Ogrskem neveljavna. Ti listi dostavljajo v omenjenem smislu pisanim izjavam soglasno, da umetniška razstava je priča, da je Cankar utegne dan, ko je bil rojen sin nadvojvode Franca Ferdinanda pisal golo resnico. Ti naši umetniki t adi deloma naši beletristi kakor kneginje Hohenburg, biti morda začetek usodepolnih dogodb so se odtujili na- v rodovini Habsburžanov. in nimaj o na sebi rodu popolnoma slovenskega. Uspeh II. „slovenske" umetniške razstave je mučno razočaranje. Morda ne bo to brez nič Bolgarska. — Ob udeležbi ruskega velikega kneza Aleksandra Nikolajevića in generala grofa Ignatjeva se bo vršila te dni znamenita slavnost, obletnica zmage na Šipka ko- prehodu. S prehodom preko Šipke je bila odločena ruskoturška vojna in izvojevana neodvisnost Bolgarske. Skoro ob istem Letnik LX. NOVICE Stran 393. času se javlja, da se je v Macedoniji začel že davno priprav- opominov, ali uspeha navadno ni, ker gre beseda pri enem ušesu noter pri drugem vun. Ševe je ravno pijancu najtežavnejše pridigati, ker mu resnica oči kolje, ali sodimo, da je pri tem vplivno tudi to, ker ljani punt za izvojevanje neodvisnosti. Morda je to le demonstracija proti Rusiji. Ta namreč ne smatra sedanjega trenutka ugodnim, da bi razvila balkansko vprašanje, nego išče sredstev, da bi mogla gojiti kar najbolje razmere s Turčijo. Macedonci s tem seveda niso zadovoljni in od tod „punt". Rusije pa to Čisto nič ne moti. Veliki knez Aleksander Nikolajevič pojde strani, z ravnanjem po naukih se pa ne mudi! ljudje mislijo, da se mora tako učiti od duhovske Pri od slavnosti na Šipk a-prehodu obiskat turškega sultana in čuje se, da v namen, naj bi Turčija kot suverena oblast do- volila, da odstopi Bolgarska Rusiji pristan Burgas. Turčija pa menda nima pravega zaupanja, kajti zbrala je ob bolgarski tem shodu pa se je pokazalo, da zoper žganje niso samo oni, katerim je časni in pred vsem večni blagor ljudstva prva reč, namreč duhovniki in vsi pravi meji malo armado in ne stori ničesar, da dobi Rusija zado- rodoljubi, ampak tudi socijalni demokratje, ki se za ščenja za dogodbe v Mitrovici. Tam je namreč Rusija ustano- večnost navadno toliko zmenijo, kakor za lanski sneg. vila konzulat, Albanci pa ne dopuste i da ruski konzul prišel v Mitrovico in tam začel poslovati. Preprečili so to šiloma. Rusija seveda ne bo tega žaljenja molče utaknila v žep. Tudi v našem ljudstvu se je že precej udomačil demokratski duh in mnogi se ga nekako vesele, ker menijo, da bo potem odstranjeno vse, kar jim zdaj še more ogreniti njih uživanje. Mnogi pijejo tudi že sedaj na račun socijalnodemokratične zmage. Te vroče in žejne rudečkarje hočemo malo politi s tem, da jim povemo dejstvo, da so tudi socijalni demokratje zoper Zopet nekaj o žganju. « žganje. Ako se torej oklepajo upa, da bo v demo- kratskem kraljestvu glaž vedno poln potem se Klic : proč z alkoholom, proč z žganjem, ne sme jako goljufajo, kakor bi bili (kar seve tudi ne verja- umolkniti. Dasi mnogi delajo kisle obraze, kadarkoli mejo radi) opeharjeni še v mnogo drugih rečeh. Oni slišijo kaj o žganju in njegovi škodljivosti, nas to ne torej, ki menijo, da se jim še žganje ne privošči, ako sme ustrašiti, da vedno in zopet odkrivamo rano, ki se jim pove: varujte se žganja — oni, pravim, naj krvavi na narodnem telesu. Ni vsega žganje krivo, a vedo, da jim žganje tudi ne privoščijo ljudje, kateri vender tudi ni je reči, ki bo tako mogočno vplivalo vedno in vedno oznanujejo, da so največji prijatelji na naše družbinske razmere, kakor ta tekočina. Će ljudstva. To je tudi nekaj naravnega. Socijalni demo- zasluži kaj ime pravega ljudskega sovražnika, tako kratje so v obče seve na čisto krivih potih, ali mnogi za je alkohol v prvi vrsti, kateremu se mora pridejati imajo res voljo ljudem pomagati. Taki pa ravno to ime. Tako sodijo vsi, katerim je ljudski blagor na radi tega ne smejo in ne morejo ljudij pustiti v srcu, in o tem pričajo vsakdanje tuitam jako bridke mnenju, da bi jim bilo pomagano, če bi žganje teklo skušnje. Predsodkov seve tudi ni nikjer toliko, kakor morebiti po vsih rekah, ampak morajo reči: Ne, to ravno pri alkoholu, ker nobena reč, ne more človeka ni vaša rešitev, ampak vaš pogin! in njegove razsodnosti tako trapiti, kakor ravno ta Razvidno je pa iz tega dejstva tudi, da so pravi strup. Razun tega mora imeti pa tudi vsaka dobra prijatelji ljudstva oni, ki so že davno pred socijalnimi reč svoje nasprotnike, drugače bi ne bila dobra, in demokrati ljudi učili in jim klicali: Varujte se žganja, tako je tudi s prizadevanjem, odstraniti slab vpliv ki je vaš največji sovražnik. Resnica mora torej prej onega strupa, ki se prodaja ljudstvu za dragocen ali slej na dan. To smo hoteli posebno omeniti, ker denar v žganju in drugih žganih tekočinah. Konečno sodimo, da je ta prikazen imenitna tudi za naše domače razmere. Naj bi se povsod, kjerkoli je kraj, čas bo vender le resnica zmagala. Jako imenitni pojavi v vprašanju o alkoholu so se prikazali na mednarodnem shodu zoper alkohol, ki se je vršil meseca aprila letošnjega leta na Dunaju. Kako se je ta shod vršil, o tem so poročali na široko vsi časopisi. Značilno je bilo posebno to, da in priložnost, storiti nekaj zoper žganje, poudarjalo tudi to, da so na Dunaju tudi socijalni demokratje postali nasprotniki jalo šnopsarjev in šnopsarije! Drugo, kar se je na tem shodu posebno povdar to, da se mora povsod pobijati močno ukore so hoteli imeti socijalni demokratje pri tem glasno ninjeno mnenje o redilni moči alkohola. Ljudje naj besedo, ter so obdelovali celo vprašanje iz zgolj stran- bi se ne dali zapeljati niti od svojih čutov niti od karskega stališča. To se jim seve ni posrečilo, ali na raznih zapeljivcev. Alkohol, bodisi v žganju, vinu ali vsak način je treba omeniti dejstva, da so ravno pivu, je le zdražilna, ne pa redilna snov. Ker razburi socijalni demokratje prišli do prepričanja, da je al- človeku živce, mora mu biti v marsikaterem oziru v kohol, žganje, delavcem in nižjim stanovom najhujši korist. O tem ni dvombe, saj se je spočetka sosebno sovražnik. Tu naj bi si zapomnili oni izmed našega žganjski alkohol sploh rabil le kot zdravilo. Kdor se slovenskega ljudstva, kateri sodijo, da bi bilo svar- pa pijač poslužuje z namenom, da bi se okrepčal, jenje pred strašnimi nasledki žganja, posebno od redil, prišel do moči, ta se goljufa. Tako se pa dan strani dušnih pastirjev, le nekako strašilo, ki nima na dan goljufa mnogo ljudi, ne da bi se dali prepri- posebnega pomena. Saj ne manjka pridig in resnih čati. pijačami si mislijo opomoči, a ravno pijače * « Letnik LX. jim vzamejo telesne moči in jim pripravijo prerani v ritnik (črevo) in se blato odstrani. To se ne sme Ministrski predsednik pl. Körber je v svojem nikdar opustiti, ker včasih pridejo precej po otrebljenju grob. govoru povdarjal posebno to dejstvo in vsi strokov- vetrovi, kar je vselej dobro znamenje. Za notranje njaki so mu pritrjevali ter dokazali resničnost tega zdravilo dajte pol litra kamiličnega čaja, v katerem z neovrgljivimi dokazi. „Moderna znanost", pravi mi- raztopite pol funta Glauberjeve ali grenke soli nister, „je razkrila pogubonosni vpliv alkohola na Bolje in pripravneje pa je, da vzamete pest kamilic, pol povprečno dolgost človeškega življenja. Boj, kateri funta grenke soli in zmešate z rženo moko. Temu se danes bije, velja alkoholu posebno kot redilnemu prašku se prilije nekoliko vode ter se napravi testo, sredstvu. V tem oziru je alkohol zares nezvest pri- ki se da konju. Pri konju je vedno bolje in pripravneje. jatelj; najprej stori dobro, da more potem tembolj da zdravila z moko zmesimo v testo, kakor pa da bi pustošiti. Alkohol ne krepča, temveč uničuje vse, ki vlivali tekoča zdravila. Zgoraj omenjeno zdravilo se se mu udajo a pol dne trikrat ali štirikrat ponavlja, ako bolezen po- To naj bi si dobro zapomnili oni reveži, ki imajo prej ne jenja. Dobro je tudi četrt litra črne kave. malo prislužka ali pridelka in si še s tem kupujejo kateri primešamo malo ruma ali žganja; to zdravilo mesto dobre, redilne hrane, le pijače, posebno žganja, je povsodi pri rokah in se je že večkrat dobro ob-ter imajo tako nekako dvojno škodo. Telesne moči neslo. Priporoča se tudi laško ali laneno olje po četrt vedno bolj hirajo, pride bolezen in nesposobnost za litra nakrat, vsako uro pa se ponavlja. Ako to ne delo, s časom ni zaslužka in zato je pomanjkanje pomaga v nekoliko urah, je slabo znamenje. Vender pri vsih koncih in krajih. Tako gre mnogim; pijače pa kmetovalec ne more in ne sme pri svoji živini so jim v telesni in dušni pogin. Drugi vidijo sicer nič druzega storiti, kakor to, kar smo doslej povedali. njih žalosten konec, a žal, le malo jih je, kateri bi se varovali te poti in ne drvili s prvimi vred v isti prepad. Dr. Bär pravi: „Nobeno mnenje ni toliko pospešilo pijančevanja in pridobilo alkoholu toliko prijateljev, kakor mnenje, da daje moč in redi; ali tudi nobeno mnenje ni nevarnejše in nobeno ni toliko škodovalo nižjim stanovom, kakor to, ki je naredilo iz alkohola in sploh pijač redilna sredstva0. Zato pravimo: Delavci, kmetje, ki težka telesna dela, ako si hočete pridobiti novih Nekateri nevedni in nespametni mazači dajejo proti koliki petrolej, terpentinovo olje, kolomaz, smrdljiva jajca, scalnico in počenjajo različne take bedarije. To je odločno odsvetovati. Pravila za našega kmeta, kateremu je zbolel konj, so naslednja: 1. Pošlji hitro po živinozdravnika in mu povej, da imaš v hlevu koliko, zato da zdravila seboj pri- opravljate nese, ker tu je vsaka minuta draga; Daj konju dovolj nastelje in ne puščaj mu j močij, potem jih ne iščite v pijačah; posebno ne v da bi se valjal; žganju, drugače boste oslabeli in imeli dvojno škodo. Drgaj konja dobro po trebuhu in hrbtu, koder To je mnenje in prepričanje vseh učenjakov in zdrav- si ga poprej polil s kafrovcem in trpentinovim oljem, nikov; o tem se prepriča vsak lahko tudi sam, če ga potem konja dobro odeni; morda ravno pijače niso že oslepile. Kakor se pn- Odstrani blato iz ritnika previdno s pooljeno znalo na zadnjem shodu na Dunaju, so bili tam vsi roko in brizgljaj konju pridno; deležniki istega mnenja od našega prvega ministra do zadnjega socijalnoga demokrata. Za notranje zdravilo daj kamiličnega čaja z grenko soljo ali laškega, kakor tudi lanenega olja. ali Kolika pri konjih (Konec.) pa črne kave z rumom; 6. Opusti vsako drugo zdravljenje, ker to more živinozdravnik. Končno nam je omeniti še ene konjske bolezni, ki ima enake znake, kakor kolika, t. j. zaprtje scal-nega mehurja. Vzrok tej bolezni je prehlajenje, ki pro-vzroči krč v mehurjevem vratu. Včasih pa bolezen Po tem, kar smo doslej navedli, je menda lahko provzroči tudi kamenje ali pesek, ki se dela v me razumeti imenitno pravilo: hurju, ter pride v scalo in je zapre. Tako bolni konji Na koliki bolni konj se ne sme valjati; ako bi se obnašajo kakor oni, oboleli za koliko; oni polegajo se vender hotel, prepeljujte ga, da mu zabranite va- in skačejo zopet kvišku, ter skušajo scati, a brez napol- ljanje. Ako bi konj ne hotel hoditi, mu morate z bičem uspeha. Če se gre z roko v ritnik, otiplje se pomagati. Konja polijte po trebuhu in hrbtu s kafrovcem njen in napet mehur. Pripeti se, da poneha krč in ali terpentinovim oljem, potem pa naj ga štirje možje spusti konj vodo, vsled česar ponehajo bolečine in tako dolgo s slamo drgajo, da se posuši. Zatem se nemir. Mogoče je pa tudi, da mehur poči, potem je konj gorko zadene. Mej tem se napravi žajfnica, katera seveda nagla smrt neizogibna. Pri zaprtju scalnega se konju vsako četrt ure v ritnik brizglja. Predno se mehurja je najprej konja po trebuhu dobro obdrgniti, pa to stori, se s pooljeno roko konju previdno seže kakor je bilo gori popisano, ter mu ravno tako v Letnik LX. NOVICE Stran 395. ritnik brizgljati. Prav dobro je, iti z roko v ritnik, ter previdno pritisniti na napeti mehur. Pri tem delu je paziti, da se ritnik kaj ne opraska ali sploh ne poškoduje. Kot notranje zdravilo je konju dati 3/4 litra kamiličnega čaja, pomešanega z 10 grami opijeve tinkture. Vsekakor je pa precej poslati po živinozdrav-nika, ki edin lahko odstrani ovire v scalu. Dolgin, širokin in bistrovidec. (Slovanska basen. — Iz zbirke K. J. Erbena). (Konec.) « Čim so se najedli, so se začeli ogledovati, kje bodo spali. V tem so se nakrat razletela vrata na % stežaj in v sobano je stopil copernik, grbast starec, v dolgi, črni halji, gologlav, s sivo, do kolena dolgo brado in mesto opasivnice je imel tri železne obroče. Za roko je peljal krasno, prekrasno, belo oblečeno devojko; na telesu je imela srebrn pas in na glavi biserno krono, toda bleda je bila in otožna, kakor bi bila vstala iz groba. Kraljevič jo je takoj poznal, skočil, ter šel ji naproti; ali preden je mogel izpre-govoriti besedo, ga je ogovoril copernik: „Vem, po kaj si prišel!" Tole kraljičino želiš odpeljati od tod. Naj bo, vzemi si jo, če si kos jo tri dni zaporedoma varovati, da ti ne odide. Ako pa ti uide, okameniš s svojimi služabniki vred, kakor vsi, ki so semkaj prišli s teboj. Potem je pokazal kraljičini sedež, ter odišel. Kraljevič se ni mogel nagledati krasne devojke, toli je bila čarobna in zala. Začel je z njo govoriti, vprašal jo je marsikaj, ali ona ni odgovarjala, nič se ni nasmejala, še pogledala ni nikogar, kakor bi bila iz mramorja. Kraljevič se je torej vsedel poleg nje, ter sklenil, da ne bo spal celo noč, da mu ne zbeži. Zavoljo večje varnosti se je dolgin nategnil, kakor remen, ter se ovil okoli zidu po celi dvorani. Širokin se je nastavil med vrata, močno se je napihnil, ter tako zamašil ves prostor, da še miška ne bi bila mogla skozi. Bistrovidec pa se je postavil k stebru v sredini dvorane na prežo. Toda, hipoma jih je imela dremota in so spali celo noč, kakor bi jih bil vrgel v vodo. Zgodaj, ko se je začelo daniti, se je kraljevič prvi prebudil, ali kakor bi mu bil kdo sunil nož v srce — kraljična je bila proč. Urno je prebudil služabnike, ter vprašal, kaj je zdaj početi? „Nič ne skrbite, gospod", je dejal bistrovidec, ter pogledal ostro skozi okno vun. „Jo že vidim! Sto milj odtod je gozd, v sredini gozda je star hrast in vrh tega hrasta je želod — ta želod pa je ona. Naj me dolgin dene na ramo in takoj jo dobiva!" Dolgin si ga je hitro naložil na hrbet, se nategnil, ter šel. Z vsakim korakom je vrezal 10 milj — bistrovidec pa mu je kazal pot. In ni minulo še toliko, kolikor bi Človek enkrat obletel okoli hiše, in bila sta že zopet nazaj, Dolgin je podal tisti želod kraljeviču, ter dejal: „Gospod, spustite ga na tla!" Kraljevič ga je izpustil iz roke in v tem trenutku je stala kraljična zraven njega. Čim pa se je začelo izza gor prikazovati solnce, so se s silo razletele duri in coprnik je stopil v dvorano, ter se hudomušno muzal. Ko pa je zagledal kraljično, je nagubančil čelo, zagodrnjal — in tresk! en železni obroč je počil na njem, ter odskočil. Nato je prijel devojko za roko, ter jo odpeljal. Ves naslednji dan ni imel kraljevič nič kaj opraviti, samo je pohajal po gradu in okoli gradu, ter si ogledoval razne zanimivosti. Povsod je bilo, kakor bi tam bilo nagloma ugasnilo življenje. V neki veži je videl nekakega kraljeviča, ki je z obema rokama držal potegnjeni meč, kakor bi hotel koga razpolovi-čiti, ali ni udaril ž njim — je okamenel. V neki dvorani je bil okamenel vitez, ki je bil videti, kakor bi bežal pred kom in spodtaknivši se ob pragu se nagnil, toda popolnoma ni padel na tla. Pod dimnikom je sedel sluga, v eni roki je držal kos pečenke od večerje, z drugo pa je nesel grižljaj v usta, ali v usta ga ni odnesel: ravno, kar mu je bil pred samimi ustmi, je okamenel. In še več drugih okamenelih je tukaj zagledal, vsakogar tako in v tej legi, kakor je bil, ko je coprnik dejal: „okameni!" Tudi je videl veliko okamenelih krasnih konj in v gradu in okolu njega je bilo vse pusto in mrtvo: drevesa so sicer bila ondi, ali brez bitja; travniki so bili, toda brez trave; reka je bila, a ni tekla; nikjer ni videl ne ptičice pevčice, ne cvetka — zemlja detka, in tudi v vodi ne ribice belice. . V Zjutraj, opoldne in zvečer je našel kraljevič s svojimi tovariši v gradu izbrano in obilno gostijo: jedila so se kar sama nosila, vino se je samo nalivalo. In ko je bilo po večerji, so se zopet odprla vrata, in coprnik je pripeljal kraljično, da jo kraljevič varuje. In čeravno so vsi sklenili, da se bodo branili z vso silo, da ne zadremljejo: vender ni nič pomagalo, zopet so zaspali. In ko se je v jutro ob svitu kraljevič prebudil, ter videl, da je kraljičina izginila, je zgrabil bistrovidca za ramo: „Hola, po koncu, bistrovidec! Ali veš, kje je kraljična?" Ta je potegnil z roko preko oči, pogledal vun, ter dejal: ^Vidim jo že! Dve sto milj odtod je gora, v tej gori je pečina, v tej pečini je dragulj in tisti dragulj je ona. Če me tja donese dolgin, jo dobiva". Dolgin ga je takoj vzel na hrbet, se raztegnil — ter šel — z vsakim korakom je vrezal 10 milj. Bistrovidec je potem uprl v goro žareče oči: gora se je razsipala, pečina se je raznesla na tisoč kosov in med temi se je lesketal dragulj. Vzela sta ga, ter Stran 396. NOVICE Letnik LX. prinesla kraljeviču. In kadar ga je pustil na tla, je rekel dolginu. Dolgin je napravil korak, ter vrgel tu zopet stala kraljična. In ko je potem prišel coprnik, prstan skozi okno v dvorano. Coprnik je od jeze zar ter jo zagledal, zaiskrile so se mu od jeze oči in jovel, da se grad stresel in v tem resk! tresk! drugi železni obroč je počil na njem, ter od- tretji železni obroč počil na njem, ter odletel, co- letel. Zagodrnjal je, ter odpeljal kraljično iz dvorane, prnik se je spremenil v črnega gavrana, ter odletel Tisti dan je bilo vse ravno tako, kakor včeraj, skozi razbito okno vun. Po večerji je coprnik zopet pripeljal kraljično, je pogledal srepo kraljeviču v oči, ter porogljivo omenil: i« In takoj je izpregovorila krasna mladenka, ter zahvaljevala kraljeviča za rešitev, zardevala je. kakor velo: tisti, ki je držal v veži potegnjeni meč, je njim zamahnil po zraku, da je zažvižgalo, potem pa „Bomo že videli, če me uženeš, zmagaš li ti ali jaz!a rožica. In v gradu ter okoli gradu je namah vse oži-In po teh besedah je odšel. Zato so se danes potrudili vsi tem bolj, da preženejo spanec. Še celo vsesti niso hoteli, marveč so mislili vso noč ostati po koncu. A zaman! Kakor bi jim bilo narejeno: drug za drugim je hodč zaspal in kraljična jim je vender zbežala. V jutro se je najpoprej prebudil kraljevič, in ko ga je vtaknil v nožnico; tisti, ki se je spodtaknil ob prag, je padel na tla, a takoj je zopet skočil po koncu, ter se prijel za nos, ali ga ima še celega; oni, ki je sedel pod dimnikom, je vtaknil grižljej v usta, ter ni videl kraljične, je zdramil bistrovidca: „Halö, vstani, jedel dalje. In tako je vsak dovršil, kar je pričel in bistrovidec! Poglej, kje je kraljična! u kjer je prenehal. V konjušnicah so veselo cepetali in Bistrovidec je dolgo gledal vunkaj: „Oh gospod", rezgetali konji, drevesa okoli grada so zazelenela je dejal, „daleč je, daleč! Tri sto milj odtod je črno kakor zimzelen, na travnikih je bilo vse polno pisa-morje, sredi tega morja na dnu leži školjka, v tej je nega cvetja, visoko v zraku je gostolel škrjanček in zlat prstan in ta prstan je ona! Toda ne skrbite v bistri reki so švigale trume drobnih živahnih ribic. za to, vzlic temu jo dobimo. Ali danes mora dolgin Povsod je bilo živo, povsod veselo! privzeti tudi širokina, bova ga potrebovala". Dolgin je torej vzel na eno ramo bistrovidca, na drugo širokina, se je nategnil, ter šel — vsak korak 30 milj. In ko so prišli k črnemu morju, mu je kazal bistrovidec, kam mora po to školjko poseči. Dolgin je iztegoval roko, kolikor je mogel, toda do okamenel. kakor ste vi dna vender ni mogel doseči. Med tem se je zbralo veliko gospode v dvorano, kjer je bil kraljevič in vsi so mu zahvaljevali za rešitev. Ali on je dejal: „Mene nimate za kaj zahvaljevati; ako bi ne bilo mojih zvestih služabnikov: dol- gina, širokina in bistrovidca, potem bi bil tudi jaz a Takoj potem se je napotil domov očetu, sta- li Počakajta tovariša, le na malo počakajta, po- remu kralju, s svojo nevesto, ter s svojima služab- morem vama takoj", je dejal širokin, ter se napihnil, nikoma dolginom in bistrovidcem, in vsa ona osvo kolikor je mogel Potem se je položil na breg ter bojena gospoda ga je spremljala. Potoma so srečali pil. malo trenutkih je voda toliko upadla, da je širokina, ter ga vzeli seboj. dolgin čisto lahko dosegel do dna ter izvlekel iz morja školjko. Izvzel je iz nje prstan, potem oprtil tovariša, ter hitel nazaj. Ali potoma mu je bilo vender sitno s širokinom bežati, kajti ta je imel polovico morja v sebi. Zato ga je stresel v neki široki dolini raz hrbet na tla. Počilo je, kakor bi veliko napolnjeno vrečo raz stolp pustil na tla in v tem hipu je bila vsa dolina pod vodo, kakor veliko jezero. Širokin sam iz njega komaj izkobacal. Stari kralj je jokal veselja, da se je njegovemu sinu tako ugodno izteklo. Menil je, da ga že ne bo več nazaj. Kmalu potem je bila hrupna ženitnina, tri tedne je trajala. Vsa gospoda, ki jo je kraljevič rešil, bila povabljena. Ko je bilo po ženitovanju, so se zglasili dolgin, širokin in bistrovidec pri mladem kralju po slovo, češ, da pojdejo zopet v svet iskat dela. Mladi kralj jih je pregovarjal, naj le ostanejo pri njem. „Vse vam dam, česar boste do smrti po- Med tem pa je bilo v gradu kraljeviču že mučno, trebovali, nič vam ne bo treba delati!" Toda njim ni Jutranja zarja se je jela prikazovati za gorami in ugajalo tako brezdelno življenje, poslovili so se od služabniki se še niso vračali. In čem ognjevitejši njega, ter so vender odšli in doslej se skitajo, bogve, žarki so se prikazovali na nebu, tem večji je bil kje po svetu, njegov strah, mrtvaški pot mu je vdarjal na čelo. Poslovenil se Kmalu žareča prožica prikazalo solnce na izhodu kot tanka in v tem so se razletala vrata in na pragu je stal coprnik, ter se oziral okoli po dvorani. Ko je videl, da ondi ni kraljice, se je strahovito zakrohotal, ter stopil v dvorano. Ali v tem hipu cink okno zdrobilo na kose in zlat prstan je padel na tla in v istem hipu je tu stala zopet kraljična. Bistrovidec, ko je videl na poti, kaj se godi v Novice. * - ^ - * > * > • * > l j . f j *. 1 . i f L • . . , i . , Z j i \ j \ A - lJ./ -_ 4, _ *> y f s Av kJL, u K - Osebne vesti. Računski revident pri višjem sodišču v Gradcu, gosp. Matevž Trobec, dobil naslov in značaj računskega svetnika Deželnosodni svetnik v Ložu, gospod gradu in v koliki nevarnosti Aleksander Ravnihar, je premeščen v Litijo, sodni pristav v Ilirski Bistrici, gosp. Josip Pelegrini, pa je imenovan njegov gospod, je to okrajnim sodnikom v Ložu. Letnik LX. NOVICE Stran 397. — Slovensko gledališče. Nova sezona se je otvorila minolo soboto. Doslej so bile tri predstave. Dvakrat se je uprizorila ljudska igra „Gospod Jakob", jedenkrat pa veseloigra „Madame S ans-Gene" Obe igri sta jako dobro uspeli. Slovensko gledališče je letos pridobilo nekaj prav dobrih novih moči. — Občina Cerknica proti obstrukciji. V zadnji seji občinskega odbora cerkniškega je bila soglasno sklenjena ta-le resolucija: „Občinski zastop v Cerknici izreka soglasno, da so oni poslanci, kateri so pod vodstvom dr. Šusteršiča s svojim surovim razgrajanjem onemogočili zasedanje deželnega zbora, storili neoprostljiv zločin nad našim ubogim narodom ter preklinja usodo, katera je omogočila, da so taki ljudje postali zastopniki ljudstva. Občinski za9top protestira proti lažnjivemu poročilu časopisa „Die Information" da se naše ljudstvo strinja s politiko dr. Šusteršiča in pribija, da nobeden razsoden mož te občine ne odobrava vnebovpijočega početja dr. Šusteršiča in njegovih pajdašev." — Razstava grozdja in sadja v Krškem bo dne 13. in 14. oktobra. Spojena bo s poskušališčem domačih vin. — Iztirjavanje potresnega posojila. Finančni erar iztirjava sedaj zaostale obroke potresnega posojila eksekutivnim potom. To je silen udarec za prizadete kroge, posebno še za hišne posestnike. Ti so doposlali vladi peticijo, s katero prosijo, naj se prekliče izdana eksekutivna prodaja in naj se jim plačilni roki podaljšajo oziroma dolg odpiše. Tudi mesto ljubljansko kot tako je zadela podobna nesreča. Vlada je namreč odbila prošnjo mestne občine za odpis potresnega posojila. Obč. svet je vsled tega sklenil, poslati v tej zadevi posebno deputacijo na cesarja. Če se ne izposluje odpis, je deficit neizogiben in sicer bržkone tak deficit, da bo v njega pokritje celo treba doklade zvišati. — Prestop k protestantizmu. V četrtek teden se je v Jesenicah na Gorenjskem primeril slučaj, ki zasluži občno pozornost, zlasti pa pozornost cerkvenih in vladnih krogov. Ta dan so namreč prestopile kar štiri družine, ki štejejo skupaj 18 duš, k protestantizmu. Pri tem je posebno uvaževati, da sta dve teh družin slovenski, namreč družina čevljarskega mojstra T r o j a r j a in družina tovarniškega uslužbenca Modreta. Drugi dve družini sta nemški. Ce je na nemški družini morda uplivala agitacija „Proč od Rima" — v tem slučaju pa mislimo, da nimamo opraviti s to agitacijo — slovenski družini nista prestopilikpro-, testantizmu vsled agitacije, nego vsled postopanja jeseniškega župnika g. Šinkovca. Rodbini Trojar in Modre sta bili pregnani iz katoliške cerkve in JL V—✓ sicer ju je pregnal g. župnik Šinkovec. Ta duhovnik postopa sploh jako čudno in se odlikuje zlasti po svojem strastnem preganjanju slovenskih liberalcev — in liberalec mu je vsak, kdor mu ne parira. Pred nemškimi liberalci ima g. župnik velik rešpekt in deluje takorekoč roko v roki z ravnateljem industrijalne družbe g. Karolom Luckmannom. Ta gospod je sicer liberalnega mišljenja, a v prvi vrsti je ravnatelj industrijalnega podjetja Kot ravnatelju se mu zdi, da industrijalni družbi ne bo na škodo, če trpi in kolikor toliko pospešuje krščansko-socijalno agitacijo gospoda župnika Šinkovca in tako je prišlo, da je danes skoraj vse delavstvo industrijalne družbe organizirano pod vodstvom g. župnika in da izhaja industrijalna družba s tem delavstvom prav dobro. Zadovoljnost je na obeh straneh; zadovoljen je gosp. ravnatelj Luckmann in zadovoljen je g. župnik Šinkovec. Naravno je, da se to dobro razmerje pokaže tudi pri drugih prilikah Oospod ravnatelj Luckmann je pripomogel, da so dobile Jese-nike druzega kaplana. Gospod župnik Šinkovec se revanšira s tem, da še prsta ne gane proti delovanju na ustanovitev nemške ljudske šole v Jesenicah, dasi tam niti deset nemških otrok ni. Ker slov. naprednjaki na Gorenjskem nimajo nič upliva na javne razmere, je naravno, da se je tudi okrajni šolski svet izrekel za to šolo. Sicer je deželni šolski svet vmes posegel in odredil novo Štetje nemških otrok, a to ne bo imelo upliva. V Jesenicah se zgodi to, kar hočeta g. Luckmann in župnik g. Šinkovec in zato čisto nič ne dvomimo, da se mm ' ^ ustanovi nemška ljudska šola. G. župnik Šinkovec je lahko prepričan, da mu bo tudi g. ravnatelj Luckmann hvaležen. — Proti slovenskim liberalcem je pa g. župnik Šinkovec krut in jim stopa na vrat kadar le more Pa vsak tega ne prenaša. Tudi omenjeni slovenski družini, ki sta prestopili k protestantizmu, nista hoteli prenašati župnikovega postopanja zlasti ker jim je že presedalo, kar uganja g. župnik. Tako je Tro-jarjeva žena sama pripovedovala, da je nehala hoditi v cerkev, ker g. župnik Šinkovec vedno samo liberalce preklinja. Vsakdo si mora misliti, da ti dve rodovini nista lahkega srca prestopili k drugi veri, zlasti ženski sta se težko odločili. A ker tudi pri g. knezoškofu s svojimi pritožbami niso ničesar opravili, so se odločili za prestop. V nedeljo, dne 5. oktobra, bodejo v ljubljanski protestanski cerkvi te štiri rodbine slovesno . sprejete v protestantsko cerkev; ta dan postaneta po preteku dobrih 300 let zopet dve slovenski rodovini protestantski. Mi to obžalujemo, ker se nam zdi, da je za naš narod ne more biti večje nesreče, kakor če se začne versko cepiti. Kam pa pridemo, če bodo jedni katoličani, drugi prote3tantje, tretji pravoslavni, četrti pa unijati? Naš narod takega cepljenja ne prenese in zato se ne strinjamo z nikakim prestopanjem k drugim veram in obredom. Razumevamo pa razloge, ki so vodili jeseniške družine. Vsaka sila ima svoje meje. Največ krivde, da je prišlo do tega, pa zadene vlado. Svoj čas je vlada se sicer dolgo upirala imenovanju g. Šinkovca za župnika v Jesenicah, a naposled je odjenjala, dasi bi bilo v skupnem javnem in tudi v verskem interesu, da ne pripusti imenovati za župnike take može, kakršen je na pr. gosp. Šinkovec na Jesenicah. — Vodovod v Postojini. Piše se nam: Naša dolgoletna želja po zdravi in zadostni pitni vodi se nam je v največjo radost izpolnila; z napravo vodovoda se je že pričelo in upamo, da bodemo otvoritev istega še letos praznovali. — Z novim vodovodom prenehalo se bode nele pomanjkanje vode, ki je bilo posebno poleti, torej ravno' v času, ko iz celega sveta prihajajo obiskovalci naše znamenite jame, jako občutno, temveč izboljšale se bodo • gotovo tudi naše zdravstvene razmere, in tujci bodo tem rajše dohajali in dlje časa ostajali v našem prijaznem trgu. Z zgradbo vodovoda smo za orjaški korak napredovali; dal Bog, da bi nam ta naprava donesla v vsakem oziru obilo sadu, vsem onim faktorjem pa, ki sok uresničenju naše iskrene želje pripomogli, izrečena bodi naša najsrčnejša zahvala 1 Vodovod preskrbljevali bodo podzemski studenci, iz kojih bodeta vodo črpali dve sesalki v zvezi z elektromotorjem ter jo gnali v vodohram, od koder pelje potem glavna cev v trg, ki se tam v preskrbljevanje posameznih ulic potrebno razcepi. Voda je najboljše kakovosti ter se nahaja v toliki množini, da je pomanjkanje popolnoma izključeno. Zgradba vodovoda oddala se je tvrdki G. Rumpel na Dunaju, ki je dosedaj, kolikor smo poizvedeli, zgradila že čez 150 večjih vodovodov v popolno zadovoljnost dotičnih občin, oziroma mest in trgov. Ista tvrdka je dogotovila ravnokar tudi vodovoda v Rudoltovem in v Toplicah na Dolenjskem. Dobri glas, ki ga uživa ta tvrdka, nam je torej porok, da bo naša zgradba tudi v tehniškem oziru popolna. — Regulacija Bistrice in Ložnice pri Slov. Bistrici. Po prizadevanju okrajnega načelnika g. A. Stigerja se je ustanovila v Slov. Bistrici vodna zadruga, ki bo uredila omenjena gorska potoka. Takoj je pristopilo 950 interesovanih posestnikov. Stran 398. Letnik LX. V Ameriko odhaja vedno vsak teden samo iz naše Ravnatelj mu je igralec gosp. Vendelin Budil. Gledališčna ele- dežele kacih sto oseb. Če pojde tako le še nekaj časa naprej — gantna stavba stoji v mestnem parku ter pokriva 1807 m2. potem nastane strašna kriza na Kranjskem. Velja pa 1,004.000 kron. Stavbenika sta bila arhitekta Fran Dežeinozborske volitve na Štajerskem. Voditelji Nemec in Anton Balšane. Repertoire obsega opero, opereto, spodnještajerskih Slovencev so sklenili, da naj razen župnika balet in dramo. Izmed lanskega opernega osobja slovenskega Lendovšeka in dr. Serneca kandidirajo vsi dosedanji slovenski gledališča so angaževani: gosp. Tit. Olszewski, gdč. Noemi- deželni poslanci torej: Robič, dr. Rosina, dr. Jurtela, dr. Dečko Wolfowa, gdč, Gärtnerjeva-Romanova, gosp. C. Vasiček in gosp. Žrtva dvoboja. V Temešvaru se je vršil nedavno in ŽiČkar. Na Lendovškovem mestu bo kandidiral kmet Janez R. Deyl. Roškar od Sv. Jurja v Slovenskih goricah, kandidat ki naj bo naslednik dr. Sernca, pa še ni določen. Tudi v mestih posta- dvoboj med podpolkovnikom Fr. Mas ser jem, ki je služ-vijo svoje kandidate. V skupini Celje bo kandidat dr. Karlovšek. boval pred tremi leti v Ljubljani, in podpolkovnikom Jetlom. Masser je sedaj vsled dobljenih ran v bolnišnici v Budim- Degradiran okrajni glavar. Ljutomerski okrajni glavar, Supanchich Haberkorn, zaslovel predlanskim v znani aferi z zastavo celjskega Sokola, je premeščen in sicer za vodjo celjskemu glavarstvu podrejene politične ekspoziture pešti umrl. Povodenj na otoku Siciliji. o strašanski povodnji, provzročeni vsled Sirakuse javljajo dežja. Mesto Modica v Mozirju. To je očitno degradiranje kaj je prouzročilo, m znano. popolnoma pod vodo, ker je potok, kateri preseka mesto, prestopil iz struge in provzroČil povodenj. Več hiš je pod vodo in veliko oseb se je ponesrečilo, katere je voda odnesla. Vsa letina po deželi je pokončana, osobito vinogradi. Italijanska vlada je določila primerno podporo za poškodovance. Svojeglavnost tičev. Ob nekem železniškem tiru Knjige družbe sv. Mohorja so ravnokar izšle v zahodni Nemčiji si je napravil par čopastih škrjancev svoje Iz političnega življenja se umakne štajerski de- je želni poslanec in deželni odbornik dr. Schmiderer, bil svoj čas tudi mariborski župan. Schmiderer je bil sila zagrizen sovražnik Slovencev. in sicer dobi vsak član naslednje knjige: 1. Koledar za gnezdo tik samega kolovoza. Ker so vsi vlaki vozili okolo, 2. Zgodbe sv. pisma. Priredila se je bilo bati, da se ptičem kaj ne zgodi ter se je preneslo navadno leto 1903 in razložila f dr. Frančišek Lampe in dr. Janez E. Krek gnezdo na varni kraj. A tiča nista marala za gnezdo, dokler (9. snopič) Poljedelstvo. Slovenskim gospodarjem ga jima niso zopet premestili na stari kraj. Ondi sta tudi iz- v poduk delstvo). Spisal Viljem Rohr mann (II. del, posebno polje- valila mladiče. 4. Slava Gospodu. Molitvenik. Ve- Napoleonova vila. „Figaro u poroča. da hoče liki trgovec Povest. Spisal Engelbert Gangl. (Slovenskih angleška kraljica Aleksandra kupiti vilo na otoku Jeleni, kjer Zimski večeri. Knjiga za je stanoval in umrl Napoleon Vila je bila dolgo časa last veČernic 54. zvezek) odraslo mladino. Spisal Jožef Stritar, je letos naraslo na 3036, tako da šteje družba danes 80.046 Tonielli. Cesarjeva soba je ostala, kakor je bila 1. 1815. Število Mohorjanov kneza Dernidova, po njegovi smrti jo je kupil veletržec Ubaldo članov. Letos se razpošlje med narod 480.276 knjig Doslej Posli roparjev. Nedavno je neki drzni ropar oropal je imela družba že 1,483 764 udov, ki so prejeli 8,843.692 policijskega ravnatelja Reddya, kateri se je vozil z vozom po- knjig. Lokalna železnica Svetna vas-Borovlje-Pod ulične železnice. Da pri tem tudi njegovih sopotnikov ni pozabil, samoumevno. Na potu moral voz čakati na mimovozeči ljubelj. Zaradi gradnje železnice čez Karavanke pokazalo se vlak, v katerem času je iopar izrabil ugodno priliko. Drieč je potrebno, da se zgradi stranska proga od Svetne vasi čez v vsaki roki po jeden revolver, skočil je na voz in prisilil Borovlje na Podljubelj, po kateri se bo kasneje ob enem sprevodnika, da mu je dal denar, potem je odvzel tudi potnikom kakor na progi od Celovca do Svetne vasi, najkasneje po letu njjhov denar. Policijski ravnatelj ni bil oborožen in je moral 1904 skupno prevažalo. Dežela bo prispevala za to lokalno progo 400.000 K. Slovensko ljudsko šolstvo v Trstu. Pred tremi leti so tržaški Slovenci vložili rekurz na naučno ministrstvo proti odločbi tržaškega namestništva, s katero je ta oblast odbila zahtevo, naj se za slovenske • otroke v Trstu ustanove ljudske šole. Tri leta je ležal ta rekurz pri ministrstvu. Sedaj ga je vlada odbila iz razlogov prve instance. Ti razlogi pravijo v bistvu, da naj slovenski otroci iz mesta, če hočejo obiskovati slovensko šolo, hodijo v okoličanske šole. Vladna odločba ne izvira iz pravnih, nego iz političnih razlogov. Stvar pride sedaj pred upravno sodišče. Pa tudi tam ne pričakujemo nič uspeha Trst namreč nima šolskega zakona, kakor druge kronovine in to omogoča, da se Slovencem odreka šola. Otrok utonil. V Bistri je padel 51etni sin delavca Lenarčiča v zaježeni potok Bistro ter utonil. Požar. Dne 26. septembra je nastal v Pavlivasi vse pri Mokronogu ogenj, je dvema posestnikoma uničil premoženje. Jeden pogorelcev je bil zavarovan za 1200 kron, im^ pa veliko večjo škodo, drugi pogorelec pa sploh ni bil zavarovan. torej roparju pohlevno izročiti denar. umrla v Kraljica Henrijeta belgijska. Minoli teden je Spaa belgijska kraljica Henrijeta, hči nadvojvode Josipa in vojvodinje Marije Viirtemberške. Rojena je bila v Budimpešti 23. avgusta 1836, kjer je preživela tudi večino svojih mladostnih let Leta 1855. se je poročila v Schönbrunnu s princem Leopoldom, sedanjim belgijskim kraljem, s katerim živela v nesrečnem zakonu. Imela sta sina Leopolda, grofa Hainautskega in tri hčere; najstarejša je Luiza, blazna soproga princa Filipa Koburškega, druga hči Štefanija je bila od leta 1881. poročena s prestolonaslednikom Rudolfom, a se je kot udova omožila z grofom Elemerjem Lonyayem. Princesinja Klementina je pa še doma pri stariših. Pokojna kraljica je že precej časa bolehala na srcu. Ženska v politiki. V neki angleški koloniji Avstra-dal gubernator ženskam na glasovanje, ali hočejo imeti lije tudi pravo volilno pravico. Ako bo večina žensk za to, potem zadobe bržčas v kratkem ženske v Avstraliji splošno volilno pravico Konkurenca rdečih nosov. Neki bogati zasebnik v Waleeu, ki ima od alkohola jako n svetel u nos, hoče izvedeti, ali so na Angleškem kje še večji pivci, nego je on Povabil Novo mestno češko gledališče v Plznu se je slovesno otvorilo minulo soboto, dne 27. m. m. To je drugo veliko češko gledališče, oeški je torej vse lastnike rdečih nosov tekmovalnemu shodu. Doslej ni znano, koliko bo zmagovalcev" pri tem turnanju. Poskusen samomor v pričo več sto gledalcev. zato je razumljivo, da ga je vesel ves Nedavno se je 541etna Jennie R. v Novem Jorku sprla s narod. Gledališče je v svoji opremi docela moderno, svojim soprogom, na kar je šla v bližnji park ob Merlose St., Letnik LX Stran 399 kjer se skušala obesiti pričo več sto ljudij je odšla na suho drevo, privezala vrv okrog svojega vratu in skočila doli. sreči je bil činu pričujoč redarstvenik mesta in jo rešil, na kar so jo odpeljali v bolnico. Roparji napadli vlak. Nedavno je sedem drznih roparjev napadlo osebni vlak, ko je vozil mimo Sandy Point, Idaho v Ameriki. Roparji so strojevodjo s puškami prisilili, da je tovorni in ekspresni voz odpeljal tri milje daleč, na kar so z dinamitom skušali razstreliti vrata ekspresnega voza, kar se jim pa ni posrečilo. Roparji 30 morali brez plena oditi. Potnikov niso nadlegovali. Vihar porušil vlak. Grozen tornado je v okolici Meridana vrgel osebni vlak Chicago & NotLwestern Železnice raz tira ter provzročil smrt d?eh oseb in več družin nevarno poškodoval. Vlak je vozil 35 milj na urov ko je inženir opazil bližajočo se nevarnost. Skušal je uiti viharju s tem, da bi povečal hitrost vlakovo, toda par trenutkov pozneje je vihar zadel vlak, odtrgal vozove za popotnike in za prtagljo od lokomotive ter jih prevrnil v 18 čeljev globok jarek ob tiru. Strah po- potnikov, so bili pokopani pod razvalinami, se je povečal, ko so porušeni vozovi jeli goreti. Nekaterim mož°m se je posrečilo pogasiti ogenj, da so tako preprečili Še večjo nesrečo. Ko so pozneje drugi ljudje prišli na lice nesreče in odstranili razvaline, se je pokazalo, da sta bili dve osebi ubiti, tri nevarno ranjene in skoro vsi drugi več ali manj poškodovani. Lokomotiva je ostala na tiru nepoškodovana. to o> Ravnokar izšla v zalogi J. Blasnikovih naslednikov v Ljubljani Velika In Mala Loterijske srečke. V Brnu dne 1. oktobra t. 1.: 34, 66, Na Dunaji dne 27. septembra t. 1. 22, 83, 76, 11, 16. 10. V Gradci dne 27. septembra t. 1.: 60, 38, 88, 63, 14. za navadno leto ki ima 865 dni. Tržne cene. Na svetlo dala c* kr. kmetijska družba rž V Ljubljani dne , ječmen 6-30 oktobra 1902. Pšenica K 7 50 b, , oves K 6*50 h, ajda K proso K 6-50 h, turšica K 7 — h, leča K 8* — h, fižol K 10 Vse cene veljajo za 50 kilogramov. sprejme Blasniko v r tiskarna v Ljubljani. stanu zamorejo osebe vsakega kraju gotovo in pošteno brez kapitala zaslužiti s prodajo postavno dovoljenih državnih vsakem zgube papirjev srečk. Ponudbe sprejme Ludwig Oesterreicher Deutsche Gasse 8 Budapest. J. Blasnikova ..Yelika Pratika" in „Mala Pratika" katero izdaja c. kr. kmetijska družba že nad pol stoletja in katera izhaja od svojega rojstva že čez Sto let, je torej edino le prava, starodavna „Pra-tika", katero je toliko let skrbno urejal rajni prvoboritelj Slovencev, dr. Janez Bleiweis in v. č. g. župnik Blaž Potočnik ter razni drugi učenjaki duhovskega in svetnega stanu. Ta Pratika" ima na prvi strani podobo sv. Jožefa kot uradno potrjeno varstveno znamko. Zatorej zahtevajte le zmiraj Blasnikovo ^Veliko Pratiko" vsako zavrnite drugo Stran 400 Letnik LX i priporoča se kuyertoY lično izvršitev yizitnic 9 firmo 5 računov in sploh vseh tiskarskih del po najnižjih cenah. rv-PO CUOO oo^o O o oaooao o ~ o o oAo/o0o0o0o0oOo00o0o^0o0°oO - o ~ o o°o ooooooo °o00o0 o o «o?« g Ö oo o o 60° oP o O o ^ w o , O o O°ocL o o o o ° 0 ^ O O O 0°0° 0000U00 O o? O °0° °n O O ° O °po ° o o O ° O o o ° 0Q'0o° O--o o o o ^ ° o ° Oo0°o0 oooooo O o „ „. o o O P 0 o o o o o °00c°0 OO O O O o O, OOOOOO oo ° °oo0ooo Oo0°o° oO * Oo O o O o^oo O O oo o o ° ooG • o o° ° ° 0 oo C o o 0 •^r. i oo oOOp o r o O O ^O ' .N. n c j ^ ^ W 0"q o o o o ° o o°o o oo ooW°°ooo O O o o O oP o ° ° o°0 o o (P°o o o ö 9 o j- O o n P n O O ÖO o O d o"^ oO-°-°0 o o IP go o oo 09§ao o O O i o°o°o000 o?o0 o 0 rPOnOo oOOO„____ ' °o oVoAo0u0ooo o O o •-5 oo o°oo o oOO w o o CO OooO ° Oo o°o°0° o O o o o O o Oo°o Oo o o o °o°o o. on° OO w o o O O o O Oo o°o2oo "o o M1 « . f . t oooo o oo o o'o.o Oo00 o 0OoOO°0 aooo o o OoO OOO oOO oo .▼rv? v. .r.s ■ .«TKI o Q° o0 0oo0 ^o n o Oo °c OOOOO OOOOO _ OOo bo o 0o 0000oo oooOQ O o °000 C o°0 O o0° o°o O o O p qqO O O O o o°rPn ogšgjoo f0 °o OoO o 0 0- oooo / • OOO oo° Od oo # j S»-, Kot prava dobrota in potreba za vsako družino sc izKazujevsakdanbolj uporaba Kathreiner Kneippove kave. Nobena skrbna gospodinj siadne pomišlja zdravo pijačo uvesti tečno čistej primesi boljšega domestila zrnato kavo, kjer je ta zdravniško prepovedana Kathreiner- Kneipp sladna kava dobiva pristna samo v izvirnih zavojčkih varstveno znamko upnik Kneipp«. Odprto odtehtana drugače zavita kava ni nikoli Kathreinerjeva. »c-7 \ o°.o o°o °oO - ° r,rv ° ° 000oo OO^OOOQ o oo o ooo o °°o b OOO oooo oa o^ q - o pöo o o o oo P oo v. . : V* 4* - n/r .. * ' ' " * " i \ t o8£o OO oao O/ oo o O o.o o P££or0od0- ooo^o proo°oSbW9° n o co oo. OrsO O O O O Ö0037* o o* o .v O Oo o O O o o oo0°o0 on°0o° oo°oC < r\ O o °o°go O o 0 0 oCfSo - - o 00000 poo ° oo Op 0° o g ^ 0X0 oo°8 0C000o0 0'0 0°00 o00 irjO 0oQ M* v? Odgovorni urednik Hajko Pirkovič. — Tisk in založba J. Blasnikovi nasledniki.