53
Podučne stvari.
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.)
151.
Izleti.
V Waldeck8 — Plantu 1884.
Sel sem še dalje in prišel v zemljo Svasov ali Ama-svasov, kjer vlada samostalen glavar Umbandini. Evropejcu je sedaj zelo težavao in nevarno potovati po zemlji Svasov, in po državi zulskej, kajti črnci pisano gledajo belce radi postopanja londonske vlade za lorda Beakonsfielda, kakor tudi boerov transvaalskih. Črnci v vsakem belcu sumijo transvaalskega ali angleškega ogle-duha. Meni je to prav hodilo, da sem povsodi nahajal Kafre, kateri so pri meni ali z menoj delali v kopaninah kimberlejskih. Poznali so me še vsi, in še pomnili, da sem se zanje potezal proti nasilju Angležev in boerov. Veselili so se, ko so me zopet ugledali, in drage volje 80 me spremljali s kraala v kraal. Slednjič sem prišel v Gompolan, kjer stoluje glavar.
Vsak pomejni glavar ima tajnika Evropejca, ki mu oskrbuje tajniški posel in še več drugega. Dobro iLora znati angleški, holandeški in kaferski jezik. Tajnik Um-bandinov je bil Nemec Dom, doma nekje ob Reoi. Seznanila sva se bila uže 1870. 1. v Klipdriftu nad Vaalom. Bil sem toraj dobro došel gost štiri dni. Konečno mi je dal Umbandini priporočilen list napisan v jeziku ka-ferskem. Naloženo je bilo vsem poglavarjem v zemlji Svasov, da mi imajo biti v vsem na pomoč.
Tuj potovalec ne sme pobijati divjačine v nekaterih kaferskih glavarstvih, če nima posebnega dovoljenja. Kdor je hoče dobiti, mora nekaj plačati. Jaz sem je dobil zastonj. Umbandini je hotel, da bi mu prodal, prav za prav podaril enega psa, kar mi ni dišalo. Iz zadrege me je spravil Dom. Govoril je nekaj po kaferski in glavar se je upokojil.
Slednjič sem prišel blizu reke Pongole. Tu sta mi odsvetovala dva norveška misijonarja stopiti na ozemlje zulusko. Povedala sta  mi, da   so veliki neredi v deželi.
53
Neki trgovci so zelo naleteli ondi. Obrnil sem se toraj k Transvaalu in srečno dospel v okr8Jwakker8troom8ki. Ne vem, ali Vam je zoano, kaj se je bilo prigodilo pred leti v tem kraju.
Leta 1837 so se izselili mnogi holandeški boeri s Kapske. Niso hoteli več prenašati trinoštva angleškega, hoteli so biti slobodni, samostalni, toraj so šli iskat nove domovine. Naselili so se na severovzhodu in dali novej svojej očevini ime Natalia. Sedaj se veli Natal. Takrat si je lastil to zemljo zulski glavar Dingaan, ki ni rad videl, da se belci napeljujejo na njegovem ozemlju. Dingaan je poklical najodličnejše boere na zbor, da se pcgodi ž njimi. Boeri so vse verjeli in prišli na določeno mesto. Zuli so pali po njih in vse pobili. To se je zgodilo 1838 1. Ko so o tem zavratnem pobitju izvedeli ostali boeri, prijela jih je huda jeza^ oborožili so se in šli nad Zule. Zuli so bili sicer junaški bojevniki, in so še dandanes, ali tedaj še niso imeli orožja na ogenj.
Neprijatelja sta se srečala v kraju, ki so mu veleli Meek, dandanes pa mu vele Blauwarne. Južnovzhodno teče voda, ki so jej veleli Ncomi. Boeri so se utaborili na ugodnem navršju. Imeli so tudi dva kanona. Puške in kanona so strašno zdelavali po vrstah zulskih. Črna vojna je bila do tal pobita. Mnogi mrtvi in ranjeni so obležali na bojišču, ostali so se spustili v beg. Zmagovalci so drli za njimi in jih pognali v Ncomi. Mnogi ranjenci so konec vzeli v vodi. Voda je bila vsa krvava. Od tega časa ima ime Bloed-river ali Krvava reka.
Pobitje Zulov je bilo strašno. Ostanki onih, kateri so stanovali v sedanjem okraju wakkerstrom8kem, popustili so s strahu pred boeri svoja bivališča in šli dalje ca sever. Vodnik jim je bil Moselikatce, čegar oče je pal v nesrečnej bitki.
Moselikatce je po mnogih praskah se naselil z ljudstvom svojim v severnih končinah, podjarmil si oq-dotna plemena, in ustanovil kraljevino matabelsko.
Tako dela kultura. Pa se čudite, če črnci sovražijo belce. Na zdravje !
Vaš
C P.
152. Pri glavarju zulskem.
Keiskamma 1884.
Rad bi bil videl mesto, kjer je bil ubit princ Lu-dovik Napoleon, sin Napoleona III. Povedali so mi, da z južnovzhodnega konca transvaalske republike je mogoče ta pot narediti. Tudi je lahek in varen, ker ta kraj je blizu transvaalske in natalske meje, in so Zuli po teh kraalih mirni ljudje. Predobro namreč vedo, da bi koj dobili po grbi od Angležev ali boerov holandeških, ako bi kaj zalega storili Evropejcu.
Mesto, kjer je pal princ Ludovik, mala je vas in se naziva Ityotyozy. Stoji ob reki Hyotoyozy. Induna ali
glavar te vasi se naziva Gebooda. Bil je velitelj oddelku zulskih bojevnikov, kateri so usmrtili neskrbnega in ne* previdnega princa.
Spustil sem sa na pot. Holandeški boeri, dasi niso Bog vedi kako izobraženi, vendar so dobrosrčni ljudje in se vedejo uljudno do vsakega, ki se ž njimi seznani, da le ni pokolenja angleškega. Angležev kar ne morejo videti. Preskrbeli so mi dva junaška Kafra s plemena zulskega ; eden je tudi dosta dobro govoril angleški, ker je dalje časa delal na demantovem polju. Konja in psa sem pustil pri nekem kmetu. Spremnika sta nosila hrano. Prišli smo srečno k cilju, na kraj, kjer je bil ubit princ Ludovik.
Ityotyozy stoji na gričastem svetu. Okolo se širi koruzno polje. Blizu je prostorček, opasan s štirioglatim zidom od navadnega kamna in brez vse malte. V zidu 80 lesena vratica. Šli smo notri in zagledali tri grobe. Na dveh sta lesena križa z izpranima napisoma. Tretji grob je brez križa. V njem počiva Kafer, ki je spremljal nesrečno eskorto, v katerej so bili princ Ludovik, laj-tenant Carrey in šest konjikov. Eden konjik je bil Francoz ostali 80 bili Angleži. Dva sem poznal osobno, Nekater' londonski listi so krivo poročali, da  so bili Basuti.
Sredi ograje stoji velik kameni križ. Dala ga je postaviti v spomin svojemu sinu bivša cesarica francoska Evgenija, ko je bila tu s svojim spremstvom, menim 188L 1. Govorili so, da hoče tu postaviti kapelico. Na križu se sveti francoski napis: „V spomin Njegovej cesarskej Visokosti Napoleonu Evgeniju Ludoviku Janezu Jožefu, cesarsKemu princu. Narodil se je v Tuillerijah v Parizu, stanoval pozneje v Chislechurstu, a umrl na tem mestu dne 1. junija 1879. 1."
Ityotyozy je vas kakor druge vasi kaferske. Kolibe 80 zmašene z dolgega bičja in trave in s trstjem pokrite. Pod vasjo teče reka. Šli smo k glavarju. Gebooda se je vedel do mene prijazno, zlasti ko sem mu poklonil svitek tobaka in steklenico žgane pijače. Kedar ima črnec tobaka in žganja, zapleše mu srce. Razumeli smo se dobro. Znani so mi bili vsi dogodki, ki so se bili tu prigodili, toraj mi je bilo koj jasno, kaj hoče povedati glavar s svojimi znamenji. Po vrhu je eden spremnik govoril angleški in bil tolmačem. Geboodove žene so skuhale koruznega močnika, in prinesle tudi bučo kaferskega piva. Meni ni dišalo. Ponudile so še kislega mleka. Kruh sem imel seboj.
Gebooda mi je pravil, kako so ga nenadoma napali Angleži. „Zelo mi je žal, da je moj impi" (oddelek vojne) ubil mladega princa, o katerem se govori, da je bil edini sin velikega glavarja v Evropi". Jaz sem g t pogovarjal, češ, kdo ve, koliko Francozov bi bilo pozneje palo radi njega. Gebooda se je začudil in me vprašal, ali nisem Anglež, ker tako sodim. Povedal sem mu, da nisem. Razložil sem mu, da sem od naroda, ki se naziva ^česki". In ta narod naš je v starejšem času mnogo se vojskoval s sosednim narodom, ki se  naziva „nemški".
54
da bi se mu ubranil, kakor se sedaj branijo Zuli Angležem, da bi jih ne zatrli. Po tem pojasnilu se je vse vedenje glavarjevo izpremenilo. Na ujasnjenem obrazu sem mu bral, da Angleže sovraži iz vse svoje duše. Tudi mi je pravil, da je križe dala postaviti mati ubitega mladeniča. Prišla je bila le sem v spremstvu mnogih žen v prečudnej obleki in mnogih mož sijajno opravljenih. Jokala je zelo. Zid so jej postavili njegovi ljudje, ki jih je dobro plačala za to. Ko je bila ograja gotova, dala je postaviti križe, ki jih je seboj pripeljala. Geboodi je dala znaten dar, ali moral se je zakleti, da bode ograjo s križi čuval in vzdržaval v dobrem stanju.
Pri Geboodi smo prenočili. Zjutraj zgodaj smo se vrnili po potu, po katerem smo bili prišli. Glavar je pohlical nekoliko vojnikov, orožene z asagaji, in nas spremil na mejo Natalske. Od tu sem potovij v državo Oranjskoi potem k dolenjemu Vaalu, kjer stoji v Keis-kammi moj samotni stan. Našel sem vse pri starem, ali moje zdravje je ostalo nekje na potu.
Ob Vaalu , kakor sploh po vsej južnej Afrikij ljudje zelo bolehajo, pa tudi mrjo, zlasti domačini, ker žive v velikem pomanjkanju in nesnagi. Bojim se, da bolezen tudi mene pobere.
Da ste mi zdravi! Vse znance pozdravlja
C. P.
(Dalje prihodnjič.)