Razprave 
GOJ< iJ14 902 . (~97 12 Pwka) 
Analiza strukturnih sprememb kulturne krajine na primeru 
katastrske občine Slavina 
Analysis of Structural Ctlanges ol Cul1urallandscape at the Example of lhe Slavina 
Cadaslral Community 
Janko BOST JANCIC', Jane1 7.AFRAN-
!r<le<':ek: 
Bo"'jančič. J" Zafton, J.: Analla sti\Jktumih sprememb ku!Wme k~na priinen.rkates!r$ke ~. C',o:dat$1:1 
vesk'•ik., !t. 4t1998. V slovet~ščini s po-ae:tkom v angfe!;čini, cil if. f.3 
R•ba p<os:ora je v le&ri poveza..O z"aravnioli ln d<ui!>e.nlnli raznwal!)l v ktajit>l. Z anali><> 1<>1<!1\ nalOga po,asn~ 
pedot>:J krajir~e '" pretekloati, išče spremembe in vzroke teh sprememb. K'utturne.Rajina v PMd se je narrreč vrem stotet;J 
1\QfD"'iO spremenila, 0el!grarizaqa je pamoeila te iko o!JvladljiYO zarastanje icmatijsf<ih poV!tin, lu se pit.k paSli""" Ž8 
širi na nekdaoje travoike ln njive. Velike povr!ine """"' na~lajajoUI gozdov prioa&ajo go?.Oa<stvu -o vlogo ln """" 
naloge. 
~Iju~"" besede: kulluma ~«ajina , raba proslora, ~~oje, Slovenija, Pivka 
Abstrae-t: 
~qaočlč, J. Zafran,J.: AnalysisofS:ructurai'ChongesofCullurallandscapeat IM Exampleollhe Sla'li".C,.,as-
ttal Community. GozdarSki \'estnilc:, Na. 4H998 ln Sl&vene. fit quol tl. 
i l'.e uS& .of spaoo 1S closei.Y reta ted .p na\ural and &Odallarld.scape oondlt.on.s. By mea,..s of anaf)'$1$ the pape-r f x· 
plai,•s the tandscape's. lrnage ~ the past and trles to eslahlish ftle reasons for ftle ch3nges. The cultural tandscape in 
PiW..a has gone lhro!J!jl rattical cllanges in lhis centuJy. The process of agriculture IOsing in lrnpott.ar'~Ce has eaused lhe 
roal .. c;eoce of agowht.r.~lland- the lad., beirlg diffieolt lo 00p0 with and aln!ady sp<eadlng from pasu .. lo ihe at••• 
\Vhie!l used lo be meadcw; •Od field$. lal!) o areas of new flllests bring a now roJe co forestry al'd the IMI<s rela te<! lllerelll 
Key words: eul lurallandscape, latld use. ooale.~. SloveNa. Plvt.a. 
1 UVOD 
li'ITRODUCTtON 
Kulturno kfajino moramo razurneb kot sistem medsebojne delujočih 
eko~istemov in njihovega okolja. ki se v prostoru in času nenehno spreminja~ 
Pomemben de,avn•k spremembe v kult!Jrni krajini je tudi č•ovek s svojo 
d.::tavnosqo tako :1a je trenutna raba: pro,.o;tora vedno odsev naravn•h ln 
dn.Jž!:ren•h dej<lvn•kov. 
Pivška kollina predstavlja enega najst.roj:\ih naseljenih pred efov v Slo-
ven~ ji. Njena ~ul~~rna l<rarina lmačastitt;vo zgodovino, katere začelki segajo 
d•leč nazaj v kameno dabo. Človekov vpliv se J• skozi dolga stoletJa odražal 
pr-:dvsem v l<rčenJU gozda, da bi c rldob•l čimveč poljedelskih površin , 
l• ;;·.;nikov in pašnikov. KJerkoli so naravne razmere dopušl:ale. se je mor(ll 
gcLO umakn tH kmetijski rab. orostora 
Z anatizo nekatenh naravr!Jh in družbenih dejavnikov skuša ~tudija po· 
jasnm podobo krajtne nekoč in danes, poiskati spremembe in ugotoviti 
vLroke sprememb; vse to s posP.bnlm poudarkom n.a gozdu. Osnovni r.ilj jP. 
P..">jasniti, kako nekateri naravm •r• družoeni aojavniki vplivajo na razporeditev 
rate prostora v krajrnirn na: sp;em:nJanje deleža in razporP.ditve po..o:;ame7nih 
mb 
Zammaio nas je tudi, kaj prinaSajo sprememhe kulturne kr;~jinP. 1 vidika 
gozcarstva Prostor, ki je b •l nekoe s~oraj brez gozda. je namreč postal 
~ozc'nat, kar postavtja gozflar$rvo v povsem drugačno •Jiogo in prM druge 
naloge. 
• J . B., (hpl. 1n2 gntd. Go.t<1· 
no go:spoderstvo Pos:oj.na d d , 
6230 Postojna, Vojkov• 9, SLO 
.. J . Z., d•pt Int gozd . rm~:ls 
koval~c. Biote~niška falcul!eLa, 
Odde'ek 2a go26arst--c, 1000 
ljub'iMA, Vet M POl 83, SlO 
2 11 
212 
Boštjančič, J., Zafran, J.: Analiza strukturnih sprememb kulturne krajine na primeru katastrske občine Slavina 
2 PIVŠKA KOTLI NA 
2 THE PIVKA BASIN 
Pivka je zaokrožena in v marsičem svojstvena pokrajina. Dno kotli ne je 
iz fliša, okrog pa jo obdaja hribovje iz apnenca: na severu Nanos in Hrušica 
na vzhodu in jugovzhodu Javorniki in Snežnik, na zahodu Slavinski ravnik. 
ki se proti jugozahodu spusti v Košansko dolino, na jugu pa se potegne~ 
Taborski greben. Pivška kotlina ne pripada enemu samemu porečju niti ne 
enemu samemu povodju. Del voda pripada porečju Ljubljanice (črnomorsko 
povodje}. del porečju Reke, del pa porečju Vipave Uadransko povodje} 
(KRANJC 1985). Pivka se deli na Zgornjo, Srednjo in Spodnjo Pivko. K 
Zgornji Pivki štejemo del kotline južno od naselja Pivka, k srednji Pivki 
območje med Pivko in Prestrankom in k Spodnji Pivki najširši del kotline 
severno od Prestranka. Srednja Pivka predstavlja v geoloških, re\iefnih in 
klimatskih značilnostih nc:kak prehod med Zgornjo in Spodnjo Pivko. 
Katastrska občina Slavina leži na Srednji Pivki in obsega vasi Slavino 
in Koče ter večji del naselja Prestranek. Velika je 1.449 ha in se razteza od 
reke Pivke na vzhodu po dnu Pivške kotline do njenega obrobje iz fliša in 
apnenca na zahodu. 
3 ZGODOVINA RABE PROSTORA V PIVŠKI KOTLI NI 
3 THE HISTORY OF FOREST USE IN THE PIVKA BASIN 
Človek je s svojo prisotnostjo zaznamoval to krajino že v obdobju pale-
olitika. Intenzivna raba prostora za kmetijske namene in s tem preobliko-
vanje naravne krajine pa se pri ene z obdobjem železne dobe, ko so Pivško 
kotlino naseljeval\ ilirski JapodL Številna odkrita gradišča pričajo o gosti 
pose litvi te ko tilne. Prav gradišče v bližini vasi Slavina je eno večjih in dobro 
utrjenih. Stoji v osrčju gradišč širše okolice in mu je morala tudi v življenju 
takratnih prebivalcev pripadati vodilna vloga (URLEB 1975}. 
Kmetijstvo je bilo dolga stoletja osnovna gospodarska dejavnost Pivča~ 
nov in glavni oblikovalec kulturne krajine. Zaradi specifičnih geografsko re-
liefnih in klimatskih pogojev sta se tukaj vedno dopolnjevala poljedelstvo 
in živinoreja. Vse od časov slovenske naselitve naprej je imela velik pomen 
ovčereja. Šele v drugi polovici 19. stoletja je na Pivki ovčereja kot najpo-
membnejša živinorejska panoga celotnih kmečkih skupnosti nazadovala. 
Vzroke lahko iščemo v pospeševanju govedoreje in razvojem mlekarstva, 
delitvi gmajn in pogozdovanju goličav, pomemben vzrok pa je tudi uvoz 
avstralske in južnoameriške volne, saj je domača ovčja volna v takratni 
Avstriji izgubila 60% svoje vrednosti (SMERDEL 1989). Poljedelstvo je bilo 
razvito zlasti v dnu kotline oziroma povsod tam, kjer sta relief in tla to 
dopuščala. 
Velik pomen je imel tudi gozd, kjer so se Pivčani oskrbovali z drvmi, 
ogljem, gradbenim lesom, steljo, gozdnimi sadeži, smolo. Z vsem tem so 
zadovoljevali svoje potrebe in oskrbovali Trst in druga primorska mesta. 
Pomemben dodatek gozdni proizvodnji je bil vedno tudi les z negozdnih 
zemljišč (ŽUMER 1976). 
Ko govorimo o gozdu na Pivki ne moremo mimo akcij pogozdovanja 
krasa. Glavni pobudnik prvih akcij na Pivki je bila cesarsko-kraljeva žreb-
čama lipiške kobilarne v Prestranku. Po prizadevanjih grofa Grunneja so 
tu začeli pogozdovati že leta 1858. lntenzivnejša pogozdovanja pa se 
pričnejo po letu 1885, ko stopi v veljavo Zakon o pogozdovanju Krasa v 
vojvodini Kranjski (RUBBIA 1912}. 
GozdV 56 (1998) 4 
pi 
eo<v-lbt.. J . lalron. J AnaOza slrui-Jumth "!"",_ ~ ~ na pm101U kaLOSL"ko Občrno Slovrna - -cr<>~&n ~··~ r a.z><Oj Pwke }$ v prtle•w.r lloM~u Wl-ljll n• 
~Ml" ktneNsl<eQa !J')Soodaf5lva LYtmm polrllb>tm Tnt<~ 110 """" 
mleku. h ·tno.lesu, oqlju. sa<lju 11) P'JIJŠČl"ah (l(l.EMENtft 19871 
N• :x>~• tvu pr&slranSI<ega g«>dU .a po <1n>g1 """""""'..",.141An<M~ 
~<menr>~<o z~drugO V ses•desetlh let oh se 1" ~ v l o Sl.t~r>a po t..>me-
so pose-slndt.om iz KOC pobrali a21roma Jih gns•"• v ~~ 
p•rOAI Na severu k.o .. med Koeam. "' Prestra~c.m. JC! lako I\ISIAI sun,en 
poljsko kompleks, ko ga ohaeluJe Km&bJska z.idrug3 P<Wo!NL 
4 METODE DELA 
, WO'lKING METHODS 
Pn •1nehll •trukturmh 59rernemb krBJtne n.a ObmOČfU k .o Slavina smo 
.,. oN•t•lr ola ave tasovn1 oodo.::r PodatJ<e o rabo proSlora za obdobJe oz 
u~r-.r pr&J$ni•9" stoleqa smo prldoblti IL lrilf1G\SC8jSk~a katastra (raba 
plOS'"" leU! 16231. za izde lavo kar1e r<}()e orostoc1 loti 1994 pa smo 
VIlO' •t> ~ ~~~!Ue poSnetl<.e oklčrega a"'""'""""'"' Stovt!niJft 12 leta 1994 
(CAS 91J 
f •inQJa!JSkt<emlJ!ko-l<aal•trsJo nabt predsUM,a PM ruolančnt pnkaz 
rllbt p<Of>locav~kra,onah Sa"''l tzrr..,.~bolau t.a•ramc razmere 
oVe<li'O Mlantna ter I)Cmen vel .. uspeh tedMlJft ~nlrlJft n.l poe lOČJU ge· 
ode~>~• slutbe on Z~eBIV& (RIBN•~ 19821 Z..f..:Jo mroone oooe · 
oe111v~ kalas~Sklh ,......, pa pt~s~ lud! '"' za pteuUvatllfl sprememb 
v r•D· P<OStora i.laP"e \001! kata••,. r.mo Oi9•1a~lnlr "l) Otgltalnoku 
SUMMA«:.RPHIC S...nmagno IMo!> upor &!Jr progtarn>~o.egapakl!t.l RoolsPro 
2 ~ (CORSON 1992! [)ogt~tr.oll r.mo It LN,.~ ~mozn•MI rabami 
OIOllhH8 ;n ne vs.eh pa.'ce4 
O·tofolograr.,e za ot>motte k o ~,.,. 10 o•ed•lavtJ;IIe POdlago za 
rzlo(>rnje danain,e rabe p<ostora Upottbrh smo >ettlske oosnetJ<e (CAS 
94}~1 6934. 69J6on 69J7 snemaln'l)a redi 1G84Jirnlln oosner•e to 7111 
l'l'!.r;lr>l* ica 1 ~ "WC 
73 ~ fCJt CI'QIUlt'A 
Tdli't t Oes ......... :DI:tl Ob 
~ol---
1 ~oASEUA 
·sw_.r,.ne zgr.odb • ~~ inlfliJI!Iil<turo ln zelllfllmo>allllm ule<ljavol~ ir> oad~ltl vr1oY 
f SETTLEMENfS 
G.-oupc of buriG.ngs wrlh ~ mlfNI.ftJr.IW' Dfld D g,_M lOM of Yf19ftll>/4 1nd frull/1lltH<!$ 
z I(IIIETIJSI(E E 
P...tlina npwln -ter PQ\'ftine -~•Iz km<~ll).t<e rabo, ki p• Jih Je mogote b<ez dodatnih ul<#epoY 
PD"Inili v trm: tiJ ko Tlltlo. 
2. 4GRiaUt TUR.4.L AREAS 
T-.atb$d6e/ds 'llldme--llt<>N o/lbllndOII*</.tgrlcu/1~ t.>t>d tNiiiUI CO<JirJ be rotldor«J ro ogrlcu~ 
tni- without ---
l. f 
P~ 10 ,..txezdl>da""" uonP<Wor ~ vet ".,.....n v !.me~~- P<ellod Iz kme<!ol<e ·-
pr!lOtora • 90<'1. ~te prftiVa onno•" 1<ro1r>j. ..._. .. "" ~ ...e ~cc~ 20 'ili _..no 
3. COAl.ESCENJ: ARE.AS 1 
T>oe ""'M ltfolch camcl.be ~lo llgllr:riJ(iKIIlaod Wlllooor eddJIIctu>l",..._ r-riOII 1ram tiHI lllld 
WMJ foragrb;I!J.nl~ tofoteal. ff!ll.mll ".. ~--""" $lviAbo. ,_~$'*'nel- . 
"""" lh<tn "20 " ol ti>e .",._ 
l E PO\IRSINEll 
Gr"""'!e pOkm.., več kol 20 'ili ~o, ~n<oga 00\fjO Je 2G-60 Ilo povrY>e_ 
<-COALESCENT AREAS U 
S!orub.t cover moro than 20" olll!r> Mont lortUII' ropf8enl 2G-60" o( the anoa 
&.GOZDOVI 
Goz.doo dre~ pok~va več kot 50% pGV16ine 
.> FORESTS 
1 ~ ()OI!or (flOte 11>"'1 50 'l4 Dliii• ~"'8 
••• 
_B~IČ. J •• Zifflltn. J. Analjza all'\lklurnth aoremc.onb ~ullume kr!fnt~e flS_ pr!neru kalBsh·s.k& oOOne SQW\a 
Poi\1tid~Ul ~~ra •<.O SIM\1 {-.&ka lYn Sbi . C«<or TI 1 ' )ji 11\ --· 61) 
,_~ -ol---o.n!> r. ... S".."' << _>g>a>I_CI_ c..- riP-IofifiE-.., 
••• 
~ ~_! .• l,lkan .. AlvlltZA ,..-,~" .. .......,., \ullurne u.,... n11 :w..-.n.~lw\.ln1ke obbN SI~• 
'r.e-)01 rA<I.t 1686>'21 OtloloeoOr•""' lmti•Z~ • p<OQQmu 
.,711~  1'15)n,tll~·- ~I>OIIIaoo ...... IJ!.eat~>teo-~ 
[)lo!S~ .• ;{ne·- pr-. (Dl~ " 
,...0 .qP ,,.,.,"..~"..,..,..~~..,."_".~,..bo r-l)fOOIOia 
• ~ 3 t'I9A s:TIO ucor* w ~o Uit>. -.no""""""' 
• ln 1<.1 > ""9IDOV 
,_." ~ r,IT'() pe0~ ~- t.4ali'S~)Y~I)billl ~to/~ 
~ ·uC>edO''VPn.aN.ooo~Od.Huu~e~ v 
rte~lnrC'. 50Pie'l~..;e<"o ~1> ~po ~...,~dl 1PKE)•r> c:>e00 
~"' !'SE) enotah pr,_.,,,.., o ~-
P11 i.QOioo'",.. >CM-">-_. pO~ IC>h '*.....,ZI!» 
".qe~l "'""~~r/11\e ...... poe 2~ p<M-1~ 
-~IJII'eiJPt ~J~.W.l1tut .. Jt'9t•IM'•~ 
c 
1 /J Cllal ,..... ~ Dilll,l~, .", -'-' "- J 
' 106!. l!>.l5 $7 J 
• liS< 200 :1'11 18.0 
11~5 160 2• 111 .. 1156., 11)4& "1111 IH U u . 
1--"i: 1162. 1160 J1l ll • 2$. 
111'>3, Jec) !GI •ure )1.3 . 
Karto Vlltn5kth oaso• 1n "-'l!II>Ov '""' ,..,.,u v co•og•amu IORI$1 
(Eas""" , 19i5)oz dltli"~' diQ<II'nega ~rti ota Slo...,.,.tDMRI 
100• ,, . 
vu .~'alllt vplrva rezlitnoh detl•nollov"' sp<ome"'b• ' lo~tn to polO· 
kale v P00''""' lORIS! 
5 RABA PROSTORA IN KRAJINSKOEKOLO~KI DEJAVNIKI 
5 SP~CE liSE ANO LANDSCIIPE ECOLOOICAL FACTORS 
5.1 Raba prostora leta 1823 
5.1 The use ol space .n 1823 
N.tt.lnlro ;azpo<ld•wv rabe p<O$to<a v 1 o SlaVIna lo:.a 182l nam pri· 
nata rn>Lok.al zorrlidkO.I<alastrshga nabta (lranciSCII j&kega <alastra) 
KMt· - ,.. Powtina(hl O.lel(%1 
c:.- -.y ""'' ".., S".,.(%) 
~ :-:"1 \lltiM, "lfgollll!ll ".,_. 1.22 0,&8 
JlD>· .... 1>+4 223.48 15.41 
-. ~.-- , ••• ft li 1 MlliC1I: ""'ftM,S 1218 0.114 
~-•1"-- 122.10 56 70 
~· -
113 22 1H1 
~ .. ,_ 
145,90 10,011 
 --.,.....,.u. , __ 
0.88 0.07 
1"'1* .. ...,.,_",_ 6,18 0,41 
~·--/~01- 0.7~ 002 
~~~ -
:0,11 1.39 
4,69 032 ,-_,_ 
1 '"9,115 100,00 
~lco l~pocoo. 
~--v ..... eoo. 
.._.~.,~ 
................... .,.')pa 
Pr~41 ~zerr.'b 
...... li ... il'~\~0~ 
pn fnw~ <a~r1.11Z ~ 
1823 
T~4T~•~c::L~ 
:r,.: ~.-.l.'»~ Ct.: 
~ 10 1!111 HM:4 $ C;odo.s 
!Nt tam I~J 
lU 
Bo~t;anač, J ., Zafran. J.: Analiza struktum1h sprememb kulturne krajine na primeru katastrske občine Slavma 
Preglednica 5: Z digitalizacija ugo-
tovljene površine rabe tal v k. o. 
SlaVIna leta 1823 
Table 5: Land use areas in the 
Slavina c c m 1823 eslablished by 
means ol digitizal10n 
Slika 1: Raba prostora v k.o. 
Slavina lela 1823 
Figure 1: Space use in the Slavina 
c.c. in 1823 
216 
Za potrebe naloge smo pri digitalizaciji kategorije združili v 5 razredov 
in tako dobili preglednejše rezultate. V kategorijo naselja smo združllt vsa 
zazidana zemljišča s potmi tn obročem zelenjavmh vrtov ter sadovnjakov v 
celoto, ki smo jo obravnavali skupaj. 
Kategorija Povlilna (ha) Delež(%) 
Cstegory Area (ha) Share (%) 
Naselja 1 Settlements 19,17 1 
Njive 1 Fi61ds 218,97 15 
Travniki 1 Meadows 230,89 16 
Pašniki 1 Pastures 826~99 57 
Gozdovi 1 Forests 152,03 1~ 
Skupa'/ Total 1.448,0~ 109 
Do razlik med površinami posameznih kategorij po protokolu francis-
cejskega katastra in površinami, ugotovljenimi z digitalizacija, pnhaja zlas~ 
zaradi zanemarjanja manjših kategorij (poti, pušče. reke). ki v obravnavani 
k o niso predstavljale pomembneJšega deleža. Te pov~ine smo združili v 
kategorije, ki so jih obdajale Združili smo tudi posamezne podobne kate. 
gorije (npr travniki). Do manjše razlike prihaja ludl v skupni površini , vendar 
zgolj zaradi digitalizaciJ€ map nih kopij, kt jth je predhodno potrebno vpeti v 
Gauss-Kruegerjev koordinatni sistem preko oslonilnih točk . 
tz slike 1 je razvidno, da je v takratni kraJini predstavljala matico kmetijska 
raba prostora. Ta raba J8 po krrterljih največje površine. največje povezanosti 
in vpliva na razvoj. kot jih je opredelil Forman (1995), nedvoumno matica 
kulturne krajine. Na celotnem območju se pojavi le osem zaplat gozda, le 
pel večjth od 5 hekta~ev To ne pomeni. da na ostali površini ni bilo drevja 
ali celo manjših skupin dreves (VALENČIČ 1970), ki so lahko kasneje 
postale jedra Širjenja gozda. 
- NASEWE 1 SETTLEMENT 
- GOZD 1 FOREST 
-TRAVNIK 1 MEA DOW 
- NJIVA 1 FIELD 
PASNIK 1 PAS 
0 500 . 1000 2000M 
Strukturo takratne kulturne krajine je določala kmetijska raba prostora. 
To JS povsem razumlj ivo. saj je bilo ob koncu prve četrtine prejšnjega stolelja 
kmetijstvo v k.o. Slavina daleč najpomembnejša gospodarska panoga. V 
Slav1ni in Koča h je živelo takrat približno 660 prebivalcev in večina se je 
GozdV 56 ( 1 998) 4 
p 
~« ~ llllotn. J MAI.iii'~I,II~ IIJ!t'llh 10,~\Cft\() •utlvu14 k••JI{l .. nn pJit!lll';lfllirulluatrJ~ O ooeme sr ......... - -~s Pf'd•lov""'em tv ane V Sl*vlnt )~Colo 64 <onell1 1n v Kot.ato 48. 
~ 5C ~ille ,.,.. POlil Sine ki J•h je bli(') mogoce proora lt. nokoltKo ~ab~e 
~ so ~()6lll M/Y1'Čii dele.t Ck\ je odp~t ~ p~M•<c G6zaovo $0 ostBh 
le na pa~ nepo"1omlh tleli z• kmeiiJako "'bo 
S.2 Rabi prostora let~ 1994 
5.2 So<oW use •n 1994 
z.,~IUPte u I)O'>'r$lnel 80 pevr&trro, kooulu;&51Jlli<D prehai&ID ·~ krn& 
11'1'• .• .,.. • gozd , .. no1r ne "*' al< lep ~~~"1 gozdnega drevje &e ne 
pdarf" ~'lo~ Tol<epevr$rnebl btlomogote Ae povmtb v kmeiJis~.o 
,.., (" ;. na~• Jl\lt!lenr 01J90!f ~~ 0110 I~D\Idoh KateQOrtJ& ur&§· 
=-:- a POY!iinl {ha) Oclol(%) AIN (hi) Slww I"J 
;-- ~ 62,71 • 
~·ce_,..,. 1 Agt'onn/IINI 387,0< 2IS 
Il;= a_..,. ,, ~,....., 75.• 1 s 
~ ... of<~ po.'fllle n r co.-._ ... u 4U'O J 
~ . IFfwUI Bi<.89 152 
Slu· "*' 1~06 100 
taP:.•' .. ~ 11 Pil ...... lu .. .,.,..,._ lqH na5lopa peleg grmov;a IUdJ 
,.e( ~cl~,_ d<!Jet ~ dr&'J'I. T~ ~se po6IOP'10 ~ujOfO v 
~OZdM prozvodnlo 
Na ·~~' 2. ko pr*azu~ rabo prostora lela 1994. ,., ,asno •az-1dno da .. 
leli~ IIQiotJmo Ita! v1em ~predsbMJamabco Pte<:Ej0$113 r.ume-
fl•• oHIO go.zonim ~o...oi.,~som.., P"!debn.lqer pre.\adufe ~me•)Ska rab.>. 
te pr~~ ped robno ujema lLd z r-azrroq"""' """' <Nema naravnoge<lgral-
al<>r"'• •e.golama (GAMS 1 l<tADMK • OROZEN 19%) Zahodo'lo eMI < o 
pnp.-.o reg o; SIBvtnSJa Ravm: zVrem§t.co (ollrr..,qegozd3l ahodiW bell 
rtVO'·r•UJ del, pa •eg~t PM<a lollmolje ~me1~h z~.Uj 
• tvASELJE ' SEmEJooiCW1' 
• r.ozo, F<>RFST 
• zARASt 11 / COALESCJ 
• .!AHASC 11 CQ.~LE':;C 
Kt.jf.T. POll. 
r 
' . 
ICCO 
Pr6Ql!<'1Nca 6 PovrAtf\tl kAIEtgtJr'lj 
rtlt· prc!.IOf';s v k. o Sl~vina leta 
19'.).1 
ia!lf& 6 ${lfJICe tl.$8 Cttl~11y a!&6LJ 
ll'f j)e SUIW'Ia .:. c. tli f 994 
SU:a :C RaM prM~~Y~ v ~ n 
_" .... ,994 ..... 1~-., ... -
c ," .~ 
~~ančlt. J .. Z~. J ,_...,. s~....." ~b IW"umo hr."'l'.!"" P111111 N ..__. IJblao>o $o,.._ -
Ptegioc!nooa 1 ., .. ~ ""'"" 
delo! .... - Z!ojUI ' ~ 
oo«~<>- ... ~ .........." 
~~o ~.lo' .... t'lef r.- 1 · Fteq.AI"tey..at ~ r:1 ".,.,._.,_ .. -."" 
~-....., ~ r;l ... 
- c.c. r.1m 
111 
II,TV 
luot trl!kvantruo paral- upll!t v obeli Obmoqro OC)n3ZIIf1J P<ec:tj-
~ non-.ogell0$t V ma~~e;~ IIOtGa (dti N~ra'oiMQeografsh reg'lft Sle-MSicl 
ravr~k z V~l so pr.so~na Je manr!tt kmet~s'e pom.,.. fp<COv&om 
ua..,.\ rl"' ""'"~ese ~one. Zaola!. vecjth od 5 he;.wJeV. v tel C)Ozdnl 
mauo nt več PodObne ugo101111ve ve•raJO tuoi za obmoqfl kter o•e<!$:a•Aia 
mauw ~mebjsk> raba {uavn.kt ln njive). Po letu 182:l so se povat.&!,. le 
z~platll naseb1 rr.edlem ~o ot.\aja uoz<l v Istih mejah Prisotna 10 1& !1111 
voe1a za ola la gczca {Prilcl~,nolud• le na lrancasc.etsl<em ka!aWVI. osl"le 
p• so P<ecet n\llllf~ on lud• "jlhov delet v skupni povr$irv,.. VI5Qk Kl111b 
remu da postala kmet•JSNO v k o Sl•v•n~ '"" ball obroena ~noga oo• 
la pre<lcl !e vedno Plt'-Uto v kme~j~\o rabi 
5.3 Spremembe rabe prostora v rudobju od leta 1 823 do 1994 
5.3 Chaoges"' space use from 182310 1994 
VeUo povee.."'" d61eh na'e4~ v lem sloleQu lahko pop!~ '""""1" 
Pl'fiSlr.lnlla Too v KGeah :Se ol> stArem l1t1 novo naselfe. SlaVtna pa ODia)B 
v m~ 51""'93 relat•vno slmten~a nas~ Nase'a so se s•rla predvsem 
lili ~I'NihJSI<e povr~rre. saj JO bolo l<ar 75 ~ pov~11e s!!<lant•h naseliJ lela 
·.82J te nrve in travnrkr 
O..naint" pav<Sine oti• ne polna'l'lc , saj $11l0izloča•l• kmeto1ske povr-
&ono skupaJ. K~r 86% povr~ono nekd~n'h nt"' je te 'ed<ro v kn>ehJSiu rabi 
Vebro '09'1 PH•dstavltaJO danet vavn.kl kot mant "'IMDVrUI rBba pr~ora. 9.,. ne~dan~h "1'' je POZ•Qanlh ~'ti. pa .. ura~ ouoma Je ood gozdofol 
Danu". 61 'rlo nel<d&"Jrl' travl1!i>Ov" veor>o v kmetrJSiU rabi. t 1% so jih 
oobrlla M~. 10.,. se Jih zartita 18 'Ito pa 1h 10 le ood gozdom 
1>~ liC bili v P"" J)OIO';IQ j)fe~ $1Cl1ef111\bj0bse tnr.)M tateg<>t,a 
,_ Slo je za prosil""" Yallra pajnlul •• so ph s pa!o oove,e 
home" drotlo"roo!! urejale tele •aJI slo~ PogoZdovanJe kra~kih 9obč.v 
Oh ltonc.u 19 stodell3 Jf! pnpeJ)3lo do""""'*"""' površrne pašnikov. V k o 
Sla-mul 10 v 11Sler'tl obdobjU pogo2<1ill ~kaj najbolr zakrasehh vrhov rn 
~rtMnov Danes p•~nlkn\' prakiltno ne no)demo več Skllpne vaške pa~­
nlka omarne- so PO vofno nacoonalzll'ah tn prepusuli zar aščanJU. Danes je 
10 te 4 -.. Mk~Anjih p~šniknv v kmetij !Ilu r.tbl 11 %se p zarašea. kar 85 ~ 
pa trhteie pod QOZdom Začelnr stadljt :tarMUnli (zara!eato'..e se povli!na 
11 '" pojevljaj<) poeletno (69 '4~ na neM!ant~n pa4nolt!h, tarMlante pa t• 
zatelo Judo 25% na~dan~n travMov., 5 ~ nok0a11i"' ~rv lala~ se 
povot.>ne 11 .. lud! ve6noma (~ ,_, J>Oia'A~JC) Ila nokOa"'rll paindt\n 9 'lo 
pov•ton& Pf jO ""~da~ ~ravnokoY '" "1"' 
p 
B~l"t>CIC. J .• Zil"""· J Al><riZa Slruktur>h ~pteremb •.-ema ktlljii\E na'""""' k.>t.;s!rsJ<i obtlno Sla>ll\3 --·-Goza• JI! dane.• vi<. o. Slavina sko:aj šesl~rat~~eč ~Ol P•e<l 1731eti. vse 
ozdne po-lt~ine •Z leta 182:! SO 5e(ohranile; vendat 10 predstavtj<> le 17% 
~anJ~ pcMš•ne gozd~ Kar 77 % sedanph gozdov v k o Sla•r>a pred· 
stavtj~jo z,yash p<!Šf\>~t. , . % r-a zaraSIJiravnlkl 
5
•3.1 Vpliv posameznih krajinskoekoloških dejavnikov na spremembe 
tlale ža gozda 
5,3.1 oM inftuen~e of mcMdual laocscape·"col0got:31 taclo.·s on ll>e 
cMnges ,.,gard ng fOtest s-•are 
oelet gozda 1e na najboljŠih kmR!~skoh tleh, kamor bllithko !.IP.h la ine 
lipe 1, 3 '" 4 majt>en. Lela 1823 1u gv:da splol\ no bilo on lvdl dar>e$ ne 
preseže 6% 
Tatnllip 
Lond typ<f 
Vo11ke sprememoe pa so se zgoo,le na ta1n1t> "P'h 2, 5 '" 6. Pro lop;h 21n 
6grc J.A ua na apnencu, kJt'r so bill v preteklost• pa~nlko, t~ln11lp 5 pa zaJema 
d" lncna rjava tla '" ranke~e. k• Jin 1e ~ev l)(&leklosu deloma pokrova! gozd, 
Ta Ilo. l<i so za kmeh)Sko r~bo neprimerna, <!<lnes skoraj v celoti pokrova 
gotd. 
!\50 
400 
3SO 
300 
2!0 
200 
110 
!OO 
10 
o--~L 
500· 55(). 
6.<;0 600 -660 660 7/JO. 
700 1'50 
Vll lntkl pas 
.Altltudinsl zone (m) 
"ovecanje dete za gozda je znaC.Inc lud• za vse vi~inske pasove. Delež 
gC:·tOa ie najmanj l'larasel v nBJnižjem virMo.skenl pasu. povsod drugud pa 
se "'Ovečanje deteta gozda lclik.šnc, ca danes po kri 'Ja 'leli ko večino površin. 
OudV 56 {1~')8} 1 
ar..-..,)1\ 1 Soo•• """"" ".,.._ 
~vko ~110-IPII 
Gn;Jh 1 FOif>SI ...,. cllangcs ., 
ll>o Sto .... cL by li!<<ltypa 
Gtafik.or, 2. Spremembe pcl\'ršinc 
gOld:Y" '1 k (J Slav1na pO •;i5insklt1 
P<ISOI'iiJ 
Graph 2: r:crosl area cnangcs .~tJ 
tl!tt$tlfllff~ac. c. bye/tif.vdlf;~izcrHJs 
... 
~e. J btt"'ln. J AM11u 11NitJurnh 1pr.emel'!"iJ ~.vH~rne haj1ne na pnmii!'U kl11il.._ abtJnft SXavina 
G<afo""' 1 5!>-_..,. 
gozd"' • k: Sllw1iporam>:lh 
~lef(W"-i 
Gnrpi 1 Ftn.SI .... ~.a ,if1 
h ~ ( c O)' ''"'IA!fl 'liw1e -
. . ----
1'01/.rat.,.../ $t)ot ciM.s -trN 
GoJdlkiUI IKW 
Pn,ecanJ• d~leh oozda v Obravnavanem ra?f!abtu 1e lna(Jno za vse 
razrede nagiba. Dele! gozd& je naJmanJŠI na nagibi!\ f)Od s•. V6noar ,e tUdi 
lul<aj gozoa osernkrol vet, kol ga je bololeta 1823 S<! boltH 18 dolelgozda 
c.ovečal "" strme}llh ~~ 
6 RAZPRAVA 
fi OlSCIJSS•~ 
Tradi<:•ona!na 'uquma ~rapna na Pivki se 1e v 110 •e~h ~O<tiOitO spre-
menila Oolgocra,no proce$ kr~.enja gozda ln S1rJenJ• km.r~skoh zeml1išl se 
1e v prejš"jem st-ote:t;-.J ust &'lil in ~soma obrNI v ptOQeS- ogozaovao,a m 
zaratcanJ• kmeh,skitl povtAon Pred 170 laJi agtarna litr"'ina: 90% ;DII'Sin 
v kmshjski rab i 1e dano' go.z.dnata. saj 62 'ICo :xwrt.ln pokm."JJ QOZm, 
<lOdalni!\ 6 o/oo pa so zara!ta Zara!<.a.<OCe se oovrloone teko 01edstav11aJO 
k~r 2:(% Y$~11 f1690ZdOtl :emip$t 
Z vidika gozdai!II\'a ~ze"'"'""' zfa.,llo. ea -.1 • o Stevona kJer 10 danes 
"'otaj 900 hi!da~ev gcmla urno 17% le ;:.oo.'Ttlne pnpada goldu ŽA 170 
IOC Vsi OS!al. gozdovi $0 n'l3J4-. vetina ~l\ je eelo Q tega SIOIOI)B 
Ana ile <>0 po~azale 'P'er~onjanje rabe proslora v poveuov• 6 kfatillSk<r 
ekolc>šktmt dejavnokt Povod za spremembe naslcpl v kompleksv oružtle-
nogosoodarskrh deJavnikov. nadalje pa r.anJe vpl1vejo Mi 111ni he. nacf. 
morsKa višina tn naklon terena ProU popoln• zara.$lo&b z galdom se Lako 
pomi~ojc IliJe giavni tipi tal · plitve rendzine na aonencu 1iMI poi<a<bclnalr-.a 
tla •n disHiCfla 'lava Ila na ne~albol\81~ R.W Kaže da S<t booopo:>C)InOma 
78r~sl• lud! Vs.P. povrSJne nacl 550 m nadmorske Yl!iM., ISe povr~'"" z 
nag•boro nad S'. 
Kompleks d~ilih ~OVJE! .tal)lelen. '/endar bl lahi<O 
glavne vzn>ke zdrujj, r«<I\OjiN)m ~agtan1.arijJ> Totk• trJitenJskl pogOJ' 
so povvoCal•lozsell,..,a",. Ptvanov !e " drugo polovico p<ej,OJOga Sloletja. 
kar pa"" 1" 1 t;em !llOie~u le 4e slopnJevalo. Pomemb<!n v/!Ok opuščanja 
"""'lijske rooo pomer~ IYdo <ZQ\IM Trsta kol tradicoonalnega trga kll'lel~sk ih 
pndelkov Z noV!I n\e1u nHtd Jugos.lav110 111 ltC)lijo po 11, svatov-m VOfnl je 
nastala n3 te-m obmotju h•JdG gospodarska in S\)r:ialna knU 
Del k o. Slav ona. ki spada v naraVOOQeografsko ' "Q'IO S'*"'nP. raYflil< z 
Vrem~Cico. J6 že" vehkl mer1 POd gozdom, preostaJe povrt&ne pa sa vab--
Sošlj<.wCič , J., Zafran, J.: Analiza strukturnih sprememb kulturne krajine na primeru katastrsk~ občine Slavina ---ma zaraščajo. Pred 170 leti so bili tu izrazita matica pašniki, ki pa jih 
~o nes tu sploh ne najdemo več . Gozdovi so v regiji tvorili le za plate, popol-
~ma obkrožene s pašniki . Opustitev paše, košnje in obdelovanja majhnih, 
n ddaljenih njiv je pustila naravi prosto pot za uveljavljanje svoje , vedno 
0
riso!ne težnje po naraščanju biomase v skladu z naravnimi sukcesijskimi 
~akoni. Današnja matica v regiji Slavinski ravnik z Vremščico so gozdovi. 
ki po površini absolutno prevladujejo in zvezno obkrožajo zaplate zarašča ­
jočih se površin in vse bolj redkih travnikov. Kakor kaže, se bo ta površina 
kmalu popolnoma zarastla . Vsekakor pa bi kazalo v teh velikih kompleksih 
novonastajajočih gozdov ohraniti vsaj minimalni delež košenin, ki bi pred-
stavljale bodoče laze sredi strnjenih gozdov. V tem trenutku bi bilo treba 
poskrbeti le za redno ali pa vsaj občasno košnjo določenih površin. Za 
ohranitev določenega deleža košenin bi morali biti zainteresirani tudi lovci, 
sa1 so take površine izrednega pomena za pestrost živalskega sveta . Če 
se še nekaj let ne bo nič storilo, se bo nekontrolirano zaraščanje nadaljevalo 
in kmalu zajelo še zadnje košenine . 
v manjšem delu k.o., ki spada v naravnogeografsko regijo Pivka . pa so 
razmere drugačne . Matico so tam leta 1823 tvorile prepletajoče se njive in 
travniki, kot za plate pa sta bili obe naselji, posamezni manjši pašniki in gozd. 
Danes tvorijo matico se vedno kmetijske površine. Zaraščajo se predvsem 
apne ne izbokline kotlinskega dna, kjer so slabši pogoji za strojno obdelavo. 
Rezultati kažejo, da na ravninah v kotlini skoraj ni najti zaraščajočih se 
površin. Dejstvo pa je, da smo površine, ki nekaj let niso bile košene, abi 
jih bilo mogoče s košnjo brez dodatnih ukrepov povrniti v kmetijsko rabo, 
še vedno šteli h kmetijskim površinam. Takih površin je iz leta v leto več, 
prehod v zaraščene površine pa je zelo hiter. 
Kakšne so naloge gozdarstva, ki jih prinašajo ti procesi? Kar 662 ha 
gozdov (74 %) v k. o. Slavina je mlajših od 1 OO let in te velike površine 
mladih gozdov zahtevajo specifičen gojitveni pristop . Gre za malodonosne 
gozdove, ki še zdaleč ne izkoriščajo proizvodne zmogljivosti rastišč. Velikih 
vlaganj v te gozdove ob trenutni lokalni in splošni družbeni situaciji ne gre 
pričakovati. Prihodnje usmeritve razvoja gozdov morajo zato graditi na 
osveščanju lastnikov gozdov, da bi razumeli procese v svojem gozdu in jih 
usmerjali k stabilnejšim. naravnejšim oblikam. 
Površine v zaraščanju (128 ha) bi morali tudi gozda~i obravnavati ločeno. 
Večji delež (61 %) teh površin ima namreč sklep krošenj gozdnega drevja 
manjši od 20% in bi jih bilo morda smotrno povrnili v kmetijsko rabo. Tudi 
v teh primerih bi bila potrebna finančna stimulacija, ki bi lastnike spodbudila 
k ponovni kmetijski rabi prostora. Kot manj intenzivna oblika rabe prostora 
se ponuja paša, zlasti paša drobnice . Na 39% zaraščajočih se površin pa 
je sklep krošenj gozdnega drevja večji od 20 C>Jo in bi jih kazalo prepustiti 
nadaljni sukcesiji oziroma pri tem sodelovati z direktnimi ukrepi nege gozdov. 
Procesi deagrarizacije spreminjajo danes kulturno krajino v smeri pra-
krajine . Ekološko gledano so te spremembe pozitivne. Iz mnogih drugih 
vidikov pa je nekontrolirano zaraščanje kmetijskih površin predvsem ne-
gativno. 
GozdV 55 (1998) 4 221 
ANALYSIS OF STRUG TU RAL CltA'NGcS OF CULTURAL LA~PSCAP~ATTHE EXAMPLE OF 
THE SLAVINA CADASTR:AL COMMUNITY 
Summary 
The SlaVJ~a cadastraJ com~Uillly(1.44!J,85 ha} ln 11\e Pi~ bliiln 11ii gone IIM'ough riidlcal tilaogez hi 
the lastcen11lry, The Pf,ovatOIII ~P!!C&'Use tiM bepn cqnplP.Ialy e!Wiged, Omo agrarian falldscape ~­
tumed lnlo a forest oni lo 17() years. 
ln Ule Snalysls of londscape strucliJral Clllinges lil the Slnvfna c.c, region only two perlods were I.!J~e" 
lnlo ecnsidl!fation. Tile data on $P&ee ulie at lhe beginnlng ol the previous centu.:y were 1aken from tho 
F{o~s eadaslfa (1'823) end 11'4 prosen! apaceuse slructure from oydic aanal pb<llogrephs oi SlovenJa Jo 
1994 (CAS 94) Tho Cl\ai!!J!!S"' ta110 use m Ilu~ peood havo ooen an~'Sed by vanous lana types, slotJes 
llt1d albiOcfes 
At ihe begtnnlng ar IM pm!Ousce~tury 11Jflcullural use al space was Ule maJ« 01161n ihe laooscape of 
i))ose days. ln IM enqre reglpn·thllre wet& only e1ghl lorei;l patches, lhelr area amOIJnliMg 10 152,03 b;1 111 
lo !al, The struc!llr6 Oil he C<IIIUri;!l landscape f~ tbose days was d&Oned by ~gricuHUral use of SJiace beca~ 
tl!efpreoccupatlonofthe maJor part olthll inMbltams otthe-Siavlna and Roče vlllages was agr!Cuhure. The 
Image ofllie.cadasltal aomfllUIUy of rodny Is qu,le different Tne majar part has beeo OV!lf!lrown by forest 
!ho fcil1er CO'III~IJ'already 62 % of tho eo~re area The major part ol the present loresl (OYeiS" tlie fomt•r 
paslllles, Wllltl1 ~resen ted ihe largesi ~t=oealag<Ky ln 1"11 previDU$cenlwy, ~tur es can ha.td~/ bo 
round lOday. The sMre or-tO.esl area s ln thls teg!Ocl stalted to Increase lllilh the bog nnln!l ef alf~allo!l 
1~ th~pastcent~. Lliter on· P.rirnalily doe to abandoned agrJOuUuratlaod, ll<sl Of all pastures • a quck 
process of coalilscing started. Tlis chang& ol !Ile cunuranandscllpe Image io lhe Slllll'fna o.c. in the la~t1 70 
~an;,il>tMreSI(It or sooo-ecoromtc factor~ (deagtarizatio~) . the proce$5 ll&alf being elso llnked to land· 
t~Ca~oglcal Jaclor!;c The area~ of rondvnas on 1 mestone, <ilstrfcl brownsoils an~ paftlY postcarbonlc 
SOliS, tile areas more than 550 m above sea lilveland those \'J\Ih a slape of more Ihan 5" have become 
Clll1lllle~ coafesCed 
Asmany as662 ha or fof&sls (14 % Ola~ IQmSts in the Slavina c.c.) are yout~ger Ihan 100 yoa!S Low 
prodtlctiOD loresl$. wllldl do nol make use of sHes" proifudion capaclty, provall. It v10111d be •hse to render 
SOJTle ooalesoentnren~ (etown .::anopy less than ;!O%) Into agncultural ~;!na, on condltlon lhere is enough 
lmerest tl1eJefole ln other forest areas 11 w1ll be necessary !hat tendlng dlrect stands towar~s an eooloal· 
eauy mofli slatllt alld econorniC!'IIy more lnlei'esling condilion, 
VIRI 1 REFERENCES 
CORSON, R J . 1 11~1 ROOTS D.gtil'<1Q Sy>l•m Uur M.>n.,.l · S~lmoo Deasor1 lmoQO>.In<. 153> 
EASTI\'\AN J ~ , 1 'i95. 1DRISI tor Wtndow.J, U4e!'s GUide Ve:s.Jon t O W<>tteit~(. tORISI PuJOuetton · Clark. U~vflrJAv. 
372 $ 
FOR"-oti\N, R r 1 199~ Lilnd Mosaics • the "'-'"Oioy'>' ot land~t.epC$ l'ld II!Y1CYI$.- (;&rni'Jfi"QC CtmmrlldQU 1./f'IV'Jrstly 
... .. 6J1• 
GI.MS.I • IQ...OW!I( C. f OROZEI<. A. t.l , 1995 N.nvoogiiOil'•'•'- '09'1" S-n ... • 1<1.,....,, loK>ik<>" Slo••n1o 
lf,ll~. Ol S. 1 24 ~S 
KLENENttč V. tD87 Sn,em.-,a. ... ,. načJnl poul~·e ," str\lkt.n pre~ :.V.tf'Ml.• ra NoW"aflJIJt.wn " udrjllc:fve"'i jeK'h~ 
, lS6~-1~81) - Notr• •'J&I.a 2borv-~ 14 tborQ\'11"1J' 1111('1",.,nSklh g«19r•· "Z w-e za geogt0,1$$of\ ~..4aev Slov~"' a t +.. 
KRAN.JC, A , tqftS Poplavn• !i'l&l na P'lvk1 • Ljur.i,e \n tra,li oo Pwkl2 Pot.tOJN Kultu1'1'1a skupi\C&l PostoJ!"'a. s 155· tn 
H.I8NIKAR 0 • lti8~ .ZemiJi~ki katasler kot w t a zgoco· .. •flo.· ZQt)i.JO"'''~"~tJII • tasoo;5.. 36. ro. 322' 
RUBSlA, 1( 1~ 11 Pt llndvajs.er 1~1 pogQZdOVJn_tn Kfas.a na Y.:a.nl.skem · l~Uhljt.lna. 8fi S 
~-WEL 1995 DoLidoP Mopp:NJ S·jStem (OM s·, · •>w·s Guide AlhoN. R ·Wo<l. ln<: :)()~ > 
SMEROEL 1 lee!~ O..U..i'Jona P...._. · ~r L(». 157 • 
UltlEB. M 1975. Gtadilti v - kDOnr ·l.jiJCIO 11 k7of oo~ """""'"'· t<u«tma ••uproool f'oolotto s ti"l· l2 
VAI."'"YČIČ. V. t9l'() ~IVO · Gosooclo<au ""''"l:t;ena tgociOYW\1 ~ · l?'d<>WIOIQMIIM """""' l i",..._ 
SAZu. s •n .... al 
ZU .... ER, 1 ~~7fl Of! lot QOZOOV v ~b'.te ',"'e"' p•~'~Cifu • ~~0~4t ~ li~S.Ivena Jei.l 50 lJVI)tAI'\I, IMtnvt 13.Q01cinoll'l 
losno gospodor;tvo, l5& s. 
222