Dom. Ničesar človak tako ne pogreša, kakor toplega, mirnega kotička, kamor se po končahem utrujajočem delu zateče in najde varno, mehko zavetje. Če nima doma, kam naj gre? Še tako lepo in udobno prijateljevo stanovanje ti ne more nuditi tistega občutja. ki ga imaš, ko te objame tvoj lastni dom s svojim ugodjem. Kako dobro je pri srcu kmetu, ko ogleduje svojo hišo, svoje vrtove in njive! Zavest, da je to njegova last, &pomini, ki ga v&žejo na domačijo, vse to ga priklepa s silovito močjo na dom. Poleg tega pa ga veže ljubezen z domačimi. Skrbna žena vodi vse gibanje v hiši, otroci so mu v veselje, posli so delavni in zvesti. Vse te vezo, ki ga uteanjujejo, so nra vsekakor sladke. A ni vsakomur dan takšen dom. V mnogo(erih hišah vlada beda. Borna zemlja ne mo re napasti toliko lačndh ust, davki težijo in da je miz&rija še večja, vstane odnekod nesreča ter se naseli v bjišo. Vsesa se vanjo in je ne zapusti več. Junaška žena — gospodinja, na katero pada težka skrb slehernega dneva, omahuje. Kje naj dobi opore? Pogled v bodočnost ji ni prav nič solnčen. Le trdna navezanost na družino, za katero gara, ji je v tolažbo in pa upanje, da bo bolje, da mora biti drugače. Neštetokrat je v družinah mati edimi steber, ob katerem sloni vse. Kolikokrat i&če močni maž vprav pri ženi opore in tolažbe! Saj je ona tisti angel, ki tudi v najtežjih niamentih bedi nad domom. Osrednje bitje, gonilna sila diružinskega življenja je matj, ki nosi na fvojih ramah skaio skrbi. Bifci gospodinja, žena in še mati, združuje nadčloveško energijo, ki jo je zmožna ie ženska z globoko in hrabro notranjostjo, z neupogljivo voijo in veliko ljubeiznijo. Kmečka in proletarska žena ubijata svoje življenje za življenje svojih družin. Oni sta vitalna siia naših domov, ki ne gledata na izgubo lastne energije, temveč samo žrtvujeta in dajeta. Vsakdo mo-ra spoznati, da je to danes nujno. V trenutku, ko bo ta sila popustila, se bo zru&ilo še tisto bore domačnosti, ki jo nud:' proletarcu njegov ozki dom. Žena je tisti tnagn> ., ki privlači ali odbija moža. Ona zmore navezati na dom svojo deco, svojo družino, ali pa jo tudi pahniti čez prag. Žene, zavedajte se svojega poslanstva! Težko breme je na vaših ramah. Ve očuvajte domove vašim dragim! Priklenite jiih ne z razkošjem in bogastvom, saj tega nimate, pač pa b tem, da napravite domoye prikupne, tako vabljjve, da se jim možje ne bodo niogli odrekati! V malenkoetifa, s katerimi olepš-ite stanovanje, je vaša modrost in vaš uapeh. Potrpljenje in trpljenje sta vaši poglavitni lastnosti, s katerima zanorete vse. V vas samih mora najti dru&ina pravi dom; v mrzlih stenah ga zaman išče. Luč mora biti v vas, da zmorete še tako temačne domove osvetliti in jih napraviti vabljive. Vaša iskrenost in toplota morata ogrevati vse člane vaše družine Jn vaši domovi bodo kljub težkim časom lepi. Vrt v oktobru. , Precej. pozornosti je treba posvetiti virtu ta mesec. Zelenjad je dozorela in bo godna za uporabo, ali pa za zimsko shranitev. Vendar oe smemo s spravljanjem v prezimovališča prezgodaj začeti, kei- se nam zelenjava lahko pokvari sti težko prenese dolgo zimo. Peteršilj, zeleno in drobnjak presadimo v lončke ali zabojčke. Endivijo, ki je ne mislimo preaimiti, povežemo. A izvršiiti moramo to ob suhem vremenu, ker nam sicer začne gniti. Endivijo prezimimo v suhi kleti v nekoliko vlažni prsti ali pesku. Isto storimo z zeljem, ohrovtom in s karfijolo. Če hočemo, da se nam ta zelenjad dobro ohrani, ne sme biti preveč dozorela za spravljanje. Razvije se itak še v shrambd. Važno pa je tudi, da epravljamo zelenjad ob suhem, najbolje v vetrovnem vremenu. Tudi ni priporočljivo, da jo takoj prenesemo z vrta v klet, temveč jo pustirmo nekaj časa na prostem, da se osuši. Zlasti enddvija se dobro obrani, če jo izkopljemo s kepo prsti vred in jo pustimo osušiti, čeprav nekoliiko oveme. Nato jo prestavimo v klet, kjer se zopet osveži. V drugi polovici oktobra napravimo tudi potaknjence od vrtoic, vzpenjavk, divje trte in še dr-ug&ga okrasnega grmičja. Gomolje dalij in gladijol vzamemo iz zemlje im jih spravimo na varno. Predno se začne mraz, odvežerao visoke vrtnice, jih zavijemo v slamo, položimo k tlom in lahno pokrijemo z gnojem ali z iglastimi vejami. Zelenjad, ki jo spravljamo, preje očistimo zunanjih nagnitih in osahlih listov. To storimo tuda pozneje vedno, kadar prezimovališče prezračimo. Zlasti je to potrebno pri endiviji. Zalivati čez zimo ni potrebno. Najboljša ahramba za zimsko zelenjad je suha podzemeljska klet, kjer je enakomerna temperatura 4—5° in se tudi lahko zrači. Zelo ugodno prez.inii zelenjad tudi v toplih gredah, katere pa morajo biti na suhem kraju. Ko poatane mrzlo, položimo na okna slamni-ce in na nje še deske. Ob solnčnem in suhem vremenu je dabro zelenjad osnažiti in prezračiti grede. Pi-iporočljjvo je tudi, prezimiti zelenjavo v zemlji'. Izkopljemo podolga&to, 30—40 cm globoko jamo. Vanjo naložirno zelenjad z rušami vred tesno drugo poleg druge. To pokrijemo z deskami an nanjo položinio še slamo, a to šele taki'at, ko začne zmrzovati. Prezimovanje v zemlji se o-bnese 1« tedaj, če so jame suhe, da v nje ne zateka voda. Nekatere rastline so toliko odporne proti mrazu, da jih brez skrbi pustimo na prostem. To so: motovilec, zimska špinača in v toplej»ih legah tudi rožasti kapus. Ko je vrt izpra.znjen, grede dobro pognojimo, jih globo^ko prekopljemo, in pustimo črez zimo neporavnane. Knhinja. Gobova juha. Popari krož-nik očiščenih, na lističe razrezanih svežih gob. V ponvi razbeli pol žlice masti in zarumerai drobno sesekljane čebule. Na to stresi gobe ter jih praži, dokler ne oddajo vode. Potem jih potresi z žlico mok°. Ko zarumeni, dodaj 3—4 na kocke zrezane krompirje. Nazadmje zalij z 1—2 1 vode, prideni ščepec popra, sesekljanega peteršHja in po okusu okisaj. Koštrnn v omaki. Vzemi ko&trunovo stegno, ga nadrgni s soljo in stolčenim česnom ter pretekni s slanino. V kozo daj na razbeljeno mast sesekljane čebule, koren^ek, peteršiljevo korenino, zeleno, vejico šatraja, majarona in paradižnik. Na to položi ko&truna in ga nekaj časa duši. Po po-trebi prilivaj juhe ali vode. Ko je meso mehko, pust*, da ae sok osu- ši in ga nato potresi z žlioo moke, jo zaru-! meni in zalij. Ko dobro prevre, pretlači oma-i ko, ki naj zopet vre. Predno daš na mizo, do-s daj par žlic ki&le smetane. Kruhovi cmoki. Zreži na kocke 6—8 žemeijj ali primerno belega kruha, ki ga polij z vročo mastjo, na kateri si zarumenila žlico drobn<> zrezane čebule in nekaj peteršilja. Prideni še' pol litia zavretega mleka. Premešaj ter pustii nekaj časa stati. V kozarcu mrzlega mleka raztepi 2 jajci, prideni 3 žlice moke, dobro premešaj in napravi cmoke. Kuhaj jih v slani! vadd 15—20 minut. Kuhane prerež.i na polovico ter jih na krožniku zabeli z drobtinami, ki sijih zarumenila na masti. ! Jabolčni pečenjak. Rsztepi v posodi poi li^ tra mleka, 2 jajci, nekaj zrnc soli, 2 ¦ ičici sladkorja in četrt litra moke. Razgrej v kozi 2 žlici masti in stresi nanjo mešaiije. Povrhu potresi 2—3 nastrgani jabolki. Po jabolkah potresi cimeta in par žlic sladkorja. Peioi v, neiprevroči pečici. Pečenega zreži in postavi na mizo. Praktični nasveti. Pranje Ilanelasfega perila. S flanelastimperilom je treba pazljivo ravnati, ker sicer izgubi s pranjem prijetno mehkobo in lepo sve^ žo barvo. Peiemo ga v mlaeni vodi, kateri pa ne smemo pridati nikakih pralnih praškov. Tudi milo mora biti mehko. Izplahnujemo v mlačni vodi do čistega. Sušenje na solncu btarvastemu perilu škc ", ker mu odvzams btfvo. Dobro je, če dodamo vodi nekoliko salmijakovega cveta in nato še izplaknemo. To poživi barvo. • ¦ '"¦. {¦4fif(^ Pranje letnih oblek. Predno shranimo letne obleke čez zimo, jih moramo oprati. Če piistkno umazane, se nesnaga vsesa v blago, poleg tega pa dobi vsa ostala obleka neiprijeten vonj po umazaniji. Pač pa jdh ne smemo poškrobiti, ker se sicer lomijo. Mastne ovratnlke in rokave prl moških ob~* lekah očistimo takole: Krtačo namočimo v razredčenem salmijaku, ki mu primešamo enako količino špirita in drgnemo mastno mesto. Nato pa okrtačimo obleko z mlačno vodo, še bolje z deževnico, ki je mehkejša, in zlika.mo. Sadne madeže odpravimo iz belega periia, če jih odmočimo z mlekom in patem izperemo s špiritom. Sveže potresemo s soljo ta nato zdrgnemo z Hmonovim sokom. Iz svile jih' odstranimo z razred^enim špjrit&m. Sveže madeže od sadjevca potresemo s soljo in nato kuhamo, dokler ne izginejo. Barvasto blago namočimo v kislem mleku in ga iaperemo v mlačni vodi. Rjaste madeže očistimo z vročim limonovinl sokom in izplaknemo nato z mlačno vodo. Negnj roke! Marsikatera delavna žena hrl rekla: To ni zame! Roke naj negujejo tiste, ki1 nimajo drugega posla. A vendar je to po>treb'-: no vsaki ženski, ki ima opravka s pranjem iri pomivanjem. Če pride z mokrimi rokami na zrak, koža z&lo rada razipoka. To povzroča bolečine in neprijetnost, da se nabere v razpokah nesnaga. Predno se ti to primeri, maži roke z glicerinom ali z limanovim sokotn taj. koj, ko postane mrzlo. Če pa so ti roke žai ra&pokale, jih zvečer namaži z limonovim sor kom. Natakni na roke stare rokavice in na^ kapaj še povrhu soka in nato obveži. V nekaf dneh razpokline izginejo. — Morda te motija rdeče roke? Zavij si jih zvečer v krpo, na-i mazano s svežim rumenjakom. Bele roke postanejo tudi, če jih vsak drugi večer namažeš z glicerinom. To ti ne vzame dosti časa, pa; vendar se iznebiš velike nevšečnosti.