Ant. Slonimski — Jožef Gruden
Indijska pravljica
Afa velikem palmovem listu so bile razpršene tri ' » kaplje. V svitu mesečnih žarkov, ki so prodirali skozi čudolepo zeleno goščavo, so se svetile kakor trije Uemanti. In vsaka teh treh kapelj se je imela za najlepšo, pa so se prepirale med seboj, katera je med njimi naj-krasnejša.
Tisti čas je šel po gaju indijski bogf mladi in zali strelec Aua. Slišal je spor, pa je sklenil, da razsodi med fctimi tremi kapljami.
»Povej mi, oditod si?« je vpTašal prvo.
»Jaz sem iz morja,« je odgovorila prva kaplja.
»Vstala sem iz slanega morskega vala, v katerem se je zrcalilo nebo. Ponoči tne je utrgal veter in zanesel sera v gozdno goščavo.«
»Jaz sem,« je rekla druga, »kaplja sreče. Solza sem, ki je kanila iz oii materi, ko je našla svojega Ijubega sina.«
»Odkod si pa ti?« je vprašal bog Aua tretjo kapljo, ki je tiho in ponižno molčala.
»Jaz sem,« je navsezadnje odgovorila ta, »jaz sem kaplja potu, navadna kaplja potu, ki je padla s čela človeku, ki je delal v gozdu «
Bog Aua jo je vzel v lepo, temno svojo dlan ter jo poslal k temnomodremu nebu.
»Pojdi,« je dejal, »postavim te med tvoje sestre — med zvezde,« in jo je pripel na obok nebeški
140