Uresničevanje zakona o združenem delu
Nadaljevanje s 1. stranl
Dogovori: Kakšne rezultate je doseglo letos gospodarstvo v obči-ni Ljubljana Center?
Nuša Kerševan: Najnovejših podatkov o devetmesečnem go-spodarjenju žal še nimamo - čez približno deset dni naj bi bile opravljene potrebne analize in znani tudi ti podatki, polletni re-zultati pa so le težko primerljivi z lanskim letom. Kljub temu, da so zaradi stagnacije v gospodarstvu, v prvem polletju leta 1976, letošnji rezultati znatno boljši, pa je ven-darle očitno, da se prepočasi ure-sničujejo zastavljene investicije. Pri tem je izredno pomembno, da se je zmanjšala udeležba sredstev OZD in se investicije v večji meri realizirajo s pomočjo kreditov, kar pa hudo neugodno vpliva na ren-tabilnost kasnejšega poslovanja teh objektov. V naši občini imajo največje težave zaradi visokih anuitet, ki znižujejo rentabilnost poslovanja, gostinski in turistični obiekti.
Ceprav nekateri podatki kažejo, da se gospodarstvo ni razvijalo ta-ko kot je bilo planirano, pa iz ana-lize teh gibanj lahko sklepamo, da bomo leta 1978, torej prihodnje leto, dosegli razvoj, kakršnega je predvidel srednjeročni plan.
In še ena stvar je boleča v naši občini, kot verjetno tudi v drugih občinah; osebna in skupna poraba sta previsoki. Več organizacij združenega dela je preseglo višino dogovorjenih osebnih dohodkov, so pa tudi take OZD, v katerih je poraba presegla dinamiko rasti dohodka.  Zaradi tega bi nujno
pa ne velja za nekatere večje, bolje organiziraneorganizacije v ob-čini.
Prevelik uvoz
Lani smo zabeležili naglo nara-ščanje izvoza gospodarstva, ven-dar pa letošnji rezultati ne kažejo več tako ugodne slike. Iz tega sle-di, da naglo povečanje lanskega izvoza ni bilo rezultat organizira-nega nastopa na tujih tržiščih ali boljšega povezovanja samega go-spodarstva, temveč bolj ali manj začasen rezultat prizadevanj, ki niso bila med sabo uskla-jena, organizirana in tudi ne dol-goročno usmerjena. V istem času pa je uvoz ponovno začel narašča-ti, tako da je znatneje presegel naš izvoz. V pogojih, ko bo vsaka re-publika odgovorna za svojo zuna-njetrgovinsko bilanco pa se mora-mo nad takimi rezultati resno za-misliti in si prizadevati, da bi po-večali izvoz in zmanjšali uvoz.
Manj izgub
Andrej Lasič: Ugotovimo lah-ko, da je letos zabeležilo gospodar-stvo v Ljubljani dinamičnejšo rast, posebno v primerjavi z leti 1975 in 1976. Finančni rezultati so ugodnejši in pri tem je treba pou-dariti, da se je znatno zmanjšalo število delovnih organizacij, ki so poslovale z izgubami še v prete-klem obdobju, pa tudi same izgu-be so manjše. Ti podatki so toliko boljši, če jih primerjamo z rezulta-
morali zaostriti ukrepe proti ti-stim, ki kršijo dogovorjeno stop-njo osebne in skupne porabe. Ob tem pa je treba rešiti vprašanje tudi tistih osebnih dohodkov, ki močno zaostajajo za rastjo popreč-nih osebnih dohodkov. Gre predvsem za delavce, zaposlene na področju kulture in izobraieva-nja, katerih osebni dohodki so znanto nižji od osebnih dohodkov delavcev v gospodarstvu. Zaveda-ti pa se je treba, da prav osebni dohodki predstavljajo največji del sredstev, ki so namenjeni za pro-grame na področju izobraževanja ali kulture (kar 90% sredstev je namenjenih za osebne dohodke).
Uresničevanje zakona o združenem delu v manjših OZDšepa
Uresničevanje določil zakona o združenem delu v številnih delov-nih organizacijah pojmujejo ne kot enkratno nalogo, temveč kot stalno dejavnost. Žal pa, zlasti v manjših organizacijah združenega dela, lahko opazimo zaostajanje pri uresničevanju te naloge, prav tako pa nekatere teh OZD zaosta-jajo tudi pri povezovanju med tr-govino in proizvodnjo. Občinska komisija za izvajanje zakona o združenem delu je ugotovila, da v marsikateri manjši OZD ne bodo mogli do konca leta pripraviti vse-ga potrebnega za urejanje dohod-kovnih odnosov oziroma za ure-sničitev določil zakona o združe-nem delu. Ta kritika ali ugotovitev
6 / DOaoVORI
ti, ki so jih dosegli v ostalih ob-močjih Slovenije, kjer niso dose-gli tako hitrega izboljšanja, pa tudi izgub niso uspeli tako hitro zmanj -šati, kot v Ljubljani. V Ljubljani se izboljšuje produktivnost dela; če-prav v podatku še ni upoštevano naraščanje cen in drugi elementi, pa vendarle kaže, da je produktiv-nost dela narasla za 14,5%.
Tudi sredstev za naložbe ostaja vedno več v gospodarstvu. V pre-teklih letih marsikdaj delovne or-ganizacije v Ljubljani niso mogle zagotoviti niti 10% potrebnih sredstev za investicije, danes pa že ostajajo določena sredstva za raz-širjeno reprodukcijo. Inšeenugo-den pokazatelj: kljub povečani proizvodnji pa zaloge pri proizva-jalcih ne presegajo lanskoletne ravni. To dokazuje, da so organizi-rana prizadevanja za odpravo te-žav bila pravilno zastavljena, ki so tudi dala rezultate.
Boleča točka: zaposlovanje v negospodarstvu
Zaposlovanje narašča hitreje, kot je bilo predvideno. S srednje-ročnim planom razvoja naj bi za-poslenost y Ljubljani letno znaša-la 2,2%, dejansko pa raste postop-nji 3,1%. Ta rezultat je še toliko slabši, ker stopnja zaposlovanja v negospodarstvu narašča mnogo hitreje (5,5%) kot v gospodarstvu (2,9%). VLjubljani, predvsempav občini Center, je največji problem zaposlovanje v republiških insti-tucijah, ki naglo naraščajo.
NuSa Kerševan: Danes lahko tr-
dimo, da je v gospodarstvu naše občine zaposlenih manj delavcev kot leta 1976. To je vsaj deloma tudi vzrok, da so osebni dohodki v negospodarstvu naraščali poča-sneje kot v gospodarstvu.
Več kot polovica izgub je v občini Center
Andrej Lasič: Čeprav so se letos izgube v ljubljanskem gospodar-stvu zmanjšale za okoli 200% v primerjavi z lanskoletnimi izgu-bami pa položaj v občini Ljublja-na Center ni rožnat, saj je okoli 65% izgub prav v tej občini. V glavnem imajo večje izgube de-lovne organizacije s področja turi-zma in gostinstva, kjer je procent izgube največji. Celotna izguba v prvem polletju letos je znašala 6,3 milijarde starih dinarjev, ki jih je zabeležilo 25 delovnih organizacij iz občine Ljubljana Center. Naj-večje izgube so zabeležili v Kom-
pasu (2 milijardi starih dinarjev) in v Slovenijalesu(l,5 milijarde sta-rih dinarjev).
Odmevi iz delovnih organizacij
Ivan Ivančič: Nov koncept ra-zvoja Angore, ta se je organizirala kot skupnost TOZD trikotažerjev, je prinesel dobre rezultate. To de-lovno organizacijo so še lani, ko je bila organizirana še po klasičnem vzorcu, pestile izgube. Lansko le-to smo imeli po devetmesečnih rezultatih gospodarjenja še 534 milijonov starih dinarjev izgub, le-tos pa smo zabeležili ostanek do-hodka, ki sicer ni velik (90 milijo-nov starih dinarjev), dokazuje pa pravilno usmeritev novo organizi-rane Angore. Z boljšo organizacijo smo proizvedli za 140 tisoč koma-dov več pletenin, pri čemer se je povečalo število zaposlenih za 100 delavcev. Sedanja skupnost TOZD, pri čemer Angora skrbi za razvoj kreacije (modelov), nabavo surovin in prodajo, naj bi v pri-hodnje prerasla v sestavljeno or-ganizacijo združenega dela, pri če-mer bodo sedanje TOZD prerasle v delovne organizacije.
Kljub težavam z nabavo surovin je Angora dosegla ugodne rezulta-te v izvozu. Med drugim naj bi letos izvozili v tujino za okoli 2 milijardi izdelkov, od tega kar za 1,3 milijarde v ZD A. Kljub dobrim rezultatom v tujini pa se na doma-čem tržišču srečujemo s težavami pri prodaji, posebno v večjih sre-diščih, zaradi tega smo pričeli ra-zmišljati o razvoju lastne trgovin-ske mreže v Jugoslaviji.
Ali poznamo v Jugoslaviji zapiranjetržišča?
Dogovori: Povezovanje trgovi-ne in proizvodnje bi lahko marsi-komu bil izgovor za zapiranje trži-šča oziroma za zaščito raznih ob-činskih in regionalnih proizvajal-cev in trgovcev, ki se niso sposob-ni meriti z drugimi. Ali je to res?
Mnenja so bila različna, vendar so si vsi predstavniki delovnih or-ganizacij bili enotni, da ne gre za zapiranje domačega tržišča, ne v Ljubljani ne v drugih jugoslovan-skih mestih, pač pa so pogoji za nastop v posameznih središčih večkrat različni in ne za vse part-nerje enaki.
Jože Snoj: Pri takih namigova-njih, češ da grezazapiranjetržišča vse preradi pozabimo, da smo pre-malo organizirani za celovit na-stop na jugoslovanskem trgu. Večkrat proizvajalci poskušajo sa-mi nastopati na jugoslovanskem trgu, pri čemer njihova ponudba običajno ni celovita pa tudi stroški za razvoj lastne prodajne mreže so preveliki, da bi jih delovne organi-zacije lahko prenesle. Tako trgovi-na kot proizvodnja v Sloveniji pre-počasi reagirata na nove dogodke, naše rešitve niso dovolj elastične in zaradi tega se ne smemo jeziti, če so naši uspehi manjši. Zapira-nje trga ne moremo in ne smemo gledati kot problem drugih tem-več kot naš lastni problem oziro-ma našo nesposobnost, da bi se -primemo organizirali.
Emona — velikan v Centru
Miran Blaha: Emona je od 1. oktobra letos sestavljena organi-zacija združenega dela, v katero so vključene številne delovne orga-nizacije ne samo v Ljubljani.am-pak tudi z vse Slovenije in deloma tudiHrvaške. V prvi polovici pol-letja se je celotni prihodek pove-čal za 42% in za prav toliko tudi dohodek. Za letos predvidevamo, da bomo skoraj za 20% presegli planiran promet, vendar pa ne pri-čakujemo, da bi ti ugodni rezultati dejansko pomenili tako poveča-nje kot se to v odstotkih izraža.
Poseben problem je prepočasno uresničevanje investicij. Zadnja leta je bila razširitev maloprodaj-ne mreže v Ljubljani zapostavlje-
na zaradi drugih potreb, res pa je tudi, da so prav investicije za razši-ritev maloprodajne mreže v Ljub-ljani še posebno trd oreh. Ne gre toliko zapomanjkanje sredstev kot za številne težave glede lokacij in pa vrste potrebnih dovoljenj in soglasij, ki jih moramo imeti, za postavitev trgovine v Ljubljani. Ker občina nima dovolj razume-vanja.večkrat lahko gradimo trgo-vino na mestih, kjer ni tako pereče vprašanje maloprodajne mreže, pa je pri pristojnih organih več razumevanja.
Ljubljana potrebuje kmetijstvo
Dogovori: Kako daleč smo v Centru prišli s prizadevanji za po-vezovanje proizvodnje in trgovi-ne?
Miran Blaha: Zakon predvide-va, da se mora trgovina povezati s proizvodnjo in v Emoni pričakuje-mo, da bomo do konca letošnjega leta z vsemi večjimi partnerji pod-pisali sporazum o medsebojnem proizvodno-prodajnem sodelova-nju. Seveda bo treba številne stva-ri še razjasniti, saj je povezovanje med proizvodnjo in trgovino dalj-ši proces in ni mogoče pričakova-ti, da bi v dveh ali treh mesecih našli idealne in dokončne rešitve.
Celotni proces povezovanja pa je močno povezan tudi z uresniče-vanjem zakona o združenem delu. Kljub temu, da je bilo veliko stor-jenega, čakajo Emono nove nalo-ge. Predvsem si bo Emona priza-devala, da v sestavljeno organiza-cijo vkljuCi več neposredne proi-zvodnje in ne le trgovine. Ob tem pa se srečujemo s problemom šte-vilnih manjših proizvodnih orga-nizacij, s katerimi že vrsto let so-delujemo, ki še vedno molčijo in se skorajda izmikajo, ker iščejo najboljšega ponudnika. Nadaljnji razvoj samoupravne orgamzira-nosti v Emoni pa bo šel v preobli-kovanje temeljnih organizacij v delovne organizacije, pri tem pa se srečujemo s številnimi problemi. Na področju maloprodaje se na primer postavlja vprašanje, ali naj bi se dislocirane trgovine obliko-vale kot regionalne temeljne orga-nizacije združenega dela ali pa bi morali najti kako drugo primer-
nejšo obliko samoupravne organi-ziranosti; treba bo pač najti naj-boljše rešitve.
Posebno pozornost smo posve-tili sistemu nagrajevanja po delu in do sedaj imamo v Emoni že izdelan opis vseh nalog in opravil. V drugi f azi bomo opravila in nalo-ge ovrednotili in tako lahko priča-kujemo, da bomo v prihodnjem letu prešli na izplačevanje oseb-nih dohodkov na podlagi meril uspešnosti dela in v skladu z de-lovnim prispevkom delavca.
Potrošnik in trgovina
Dogovori: 2al založenost ljub-ljanskih trgovin še vedno ni taka kot bi lahko bila oziroma kot bi si jo želeli. Še vedno je vpliv potroš-nika premajhen. In kako bo v bo-doče?
Jože Snoj: Odslej je trgovina de-jansko razdeljena na dva večja de-la in sicer na zunanjo trgovino, ki se mora povezovati s proizvodnjo in pa maloprodajo, ki se mora po-vezati s potrošnikom. Ko govori-mo o vplivu potrošnika na izbiro, potem se je treba zavedati, da se ta vpliv odraža v maloprodaji, ki mo-ra pri grosistu oziroma pri proi-zvodnji zagotoviti potreben aso-rtiman. Pričakujemo lahko, da bo prej ko slej maloprodajna mreža tista, ki bo narekovala proizvodnji kaj naj proizvaja in grosistu, kaj naj kupi.
Na področju Ljubljane so usta-novljeni potrošniški sveti; akcija, da bi podobne svete oblikovali tu-di v občinah in krajevnih skupno-stih pa je v teku. Nosilec teh akcij je SZDL in pričakujemo lahko, da bo akcija v prvem polletju nasled-njega leta tudi obrodila sadove. Poseben problem so trgovine, ki naj bi bile odprte ob sobotah. Se-danji dogovor o dežurstvih v Ljubljani je zelo pozitiven in tudi ob sobotah bodo pred novim le-tom trgovine odprte ves dan. Ob tem pa 'je treba rešiti tudi vpraša-nje delovnega časa ostalega go-spodarstva. Stevilni delavci zapu-ščajo trgovine ne toliko zaradi osebnih dohodkov kot zaradi de-ljenega delovnega časa oziroma zaradi neusklajenosti med njiho-vim delovnim časom in delovnim časom ostalega negospodarstva. Pojavlja se problem vrtcev, ki po-poldan in zvečer niso odprti in še vrsta drugih stvari. Prav zaradi tega vedno več Ijudi odhaja na delo v pisarne. Marsikdaj bi z boij-šo organizacijo lahko zmanjšali število zaposlenih v negospodar-stvu in s tem povečali osebne do-hodke.
Nuša Kerševan: Se strinjam. Zato se na občini trudimo, da bi vpeljali deljen delovni čas, tako da bodo delavci lahko uredili svoje zadeve izven svojega delovnega časa. Čeprav to ne bo lahko mora-mo z akcijo začeti, saj nas obvezu-jejo tudi sprejeti dokumenti.
Večina udeležencev pogovora se je strinjala z ugotovitvijo, da je asortiman v Ljubljani vedno slab-ši.
Jože Snoj:Opozoril bi, da se zna pripetiti, da bodo v prihodnje ne-kateri občani zaradi majhneizbire blaga pričeli hoditi po nakupih v Trst ali Avstrijo. Centromerkur pa se srečuje tudi s precej perečim problemom družbenih storitve-nih dejavnosti, ki so nerentabilne. Cena ure, ki je priznana delavcu v družbenem servisu urarstva je le 64 dinarjev, dejanska cena ure pa je 96 dinarjev. Toda, ker moramo zagotoviti servis za ure, ki smo jih uvozili, smo primorani kriti razli-ko sami. Problem storitvenih de-javnosti in servisov pa ni samo pri urarjih, temveč širši.
Bolečine Ijubljanskega turizma
Janez Pergar: Glede na to, da imamo ob polletju 2,2 milijarde dinarjev zgube in da smo tudi lan-sko poslovno leto končali z minu-som, bi rad povedal, da so kazalci devetmesečnega letošnjega poslo-vanja vendarle ugodni, saj izgube v delovni organizaciji ni, le še TOZD Inozemski turizem kaže iz-gubo. Ljubljanski hotel Kompas je lani imel 300 milijonov izgube, trenutno pa je na ničli, kar je za drugo leto poslovanja ob obreme-nitvah, ki jih ima (odplačevanje kreditov z visokimi obrestmi), pravzaprav ugodno. Kranjska go-ra tudi stoji bolje, sicer še izkazuje zgubo, a je manjša od načrtovane,
kar je pravzaprav tudi doberznak. Kranjskogorski hotel ima čez sta-ro milijardo anuitet. Želel bi pove-dati tudi to, da je turistična dejav-nost za občino Center pomembna in da je Kompas največja turistič-na organizacija v občini. Tudi TOZD Inozemski turizem ima se-dež v občini, tujski promet pa je letos v Jugoslaviji nazadoval, če-prav smo v sami Ljubljani zabele-žili še kar ugoden tujski obisk. To pa zaradi individualnega turistič-nega prometa, ki pa ga mi kot TOZD Inozemski turizem ne mo-remo tako dobro obvladovati kot organizirana potovanja, ki pa upa-dajo. O tem se moramo temeljito pogovoriti, namreč, kaj je za naš turizem zanimivo, kaj prinaša de-nar. Menim, da Slovenija nima ve-liko koristi od tega, če se inozemci vozijo skozi našo deželo na Ja-dran.
Turistični paketi
Dogovori: Oprostite, ali ni sedanji trend v svetu, da organizi-rani turizem upada, narašča pa in-dividualni in da se turistične in gostinske organizacije trudijo s kvaliteto uslug pridobiti si indivi-dualnega gosta?
Janez Pergar: Ne bi rekel, res je, da se te stvan meirjajo, me-nim pa, da so turistični paketi v velikem porastu. Naš cilj je, da gosta maksimalno eksploatiramo, ko ga dobimo. Poudaril bi, da pri-haja do različnih ocen glede pake-tov, ker gre za različne vrste pake-tov. V našem f inančnem rezultatu se kažejo tudi odsevi neusklajeno-sti med plačniki, ki so v tujini, in predpisi zakona o zavarovanju plačil. Tudi zato veliko pričakuje-mo od bodočih SIS za to področje gospodarstva. Dogovoriti se mo-ramo, katere oblike ponudbe so primerne za jugoslovanski turi-zem. V Kompasu pravkar živahno razpravljamo o novih dohodkov-nih povezavah, malce sicer kasni-mo, gotovo pa se nam bodo tudi pri tem vprašanju odprle nove možnosti.
Dogovori: Precej kategorič-no ste zatrdili, da gre individualni turizem le skozi Slovenijo, da se ne ustavlja. Kaj ste kot turistična organizacija storili, da bi te goste pritegnili na primer v Ljubljano, skozi katero vodijo prometni to-kovi?
Janez Pergar: Individual-nega turista, če tako recem, eKs-ploatiramo na meji, kjer imamo menjalnice. Na meji tudi reklami-ramo naše hotele, v občini Center je tudi naš hotel.
Prospekti
Dogovori: Mogoče bi nam povedali, kaj vi temu gostu kon-kretno ponujate?
Janez Pergar: Kopico pro-pagandnega materiala. Ne spo-mnim se, da bi Ljubljano propagi-rali posebej, je pa vključena v vsa-ko našo propagandno publikacijo.
Andrej Lasič: Moti me, da imamo v Sloveniji 25 turističnih agencij. Vemo pa, da bolj vozijo naše ljudi v tujino kot tujce k nam. Ali sploh kaj sodelujejo med se-boj? Menda je samo v občini Cen-ter 18 turističnih organizacij - bo-do še naprej delale vsaka zase ali se bo kaj premaknilo? Če je Kom-pas naj večji, bi moral dati pobudo, ne bi pa smel čakati, da ga drugi spodbujajo.
Janez Pergar: Menim, da je to zanimivo vprašanje m da t>i
gostinskih turističnih podjetij v Ljubljani, osmih delovnih organi-zacij, zato bi povedal, da smo ob polletju ustvarili 202 milijona di-narjev in uresnidili načrt 53,5 od-stotno.
Dogovori: Ugotavljamo, da je naša tunstična ponudba veliko skromnejša kot v drugih deželah. Kaj je bilo v Ljubljani s tem v zvezi storjeno? Turistična ponudba ni-so samo trgovina, gostinstvo in prenočišče, marveč tudi kiiltura, spomeniki in še marsikaj druge-pa...
Lojze Jamnik: Tu gre za oz-
ko specializiranost, sodelovanja med trgovino in gostinstvom ter hotelirstvom skorajda ni, čeprav ustvarjajo skupno podobo ponud-be.
Interes delovnih Ijudi
Boris Pavlica: Delovni lju-dje, gostinski in turistični, so zelo zainteresirani za izboljšanje seda-njega položaja v Ljubljani, vendar se stara miselnost vse prepočasi prilagaja spremembam. Po zad-njih podatkih je pristopilo k spo-razumu o ustanovitvi poslovnetu-ristične skupnosti za ljubljansko regijo 40 organizacij s področja turizma in gostinstva, ustanovna skupščina bo decembra in to bo gotovo kvaliteten premik, saj je sporazum usklajen z zakonom o združenem delu. Po izkušnjh so-deč bo moralo preteči še kakšno leto, preden se bo ljubljanska po-
predvsem morali diskutirati v blažjem tonu. Povedal sem že, da je trenutno v minusu samo ena naša TOZD in da je to sezonskega značaja, tako da bo tudi ta ob kon-cu leta v plusu in zato ni treba biti v skrbeh, da bi imel Kompas kot delovna organizacija izgubo. Gle-de povezovanja se strinjam, da bi Kompas lahko igral pomembnej-šo vlogo. Težko pa bi analiziral, zakaj ni storil tega doslej.
30 turističnih agencij
Lojze Jamnik: Popravil bi tovariša Lasiča: v Ljubljani ima-mo namreč 30 turističnih agencij, ki pa dejansko skrbijo za odliv deviz in denarja nasploh iz Ljub-ljane. Zaradi razdrobljenosti in konkurenčnosti so mnoge v pasi-vi, zato bi jih bilo treba preveriti z vidika njihove družbene koristno-sti. Financiranje turističnih dru-štev in Ljubljanske turistične zve-ze ni urejeno, čaprav smo za to prelili mnogo črnila in izrekli mnogo besed, tudi na mestni in občinski skupščini. Edino turi-stično društvo na obrnočju mesta Ljubljane, to je Ljubljansko turi-stično društvo, katerega predse-dnik sem, ni dobilo občinske fi-nančne pomoči že skoraj tri leta. Tu sem kot predstavnik združenih
nudba popravila. Res pa je, da so v drugih republikah bolje organizi-rani, enotneje nastopajo, a bili so tudi poskusi, da bi nagajali Kom-pasu na Jadranu. Žalostno je, da se tujci posmehujejo ob tem, kako se med seboj dajemo.
Turistični liberalizem
Janez Pergar: Zelel bi, da bi se o tej zadevi pogovarjali res tako, kot stvari stojijo. Jaz kon-kretno pripaaam TOZD, ki se uk-varja izključno z izvozom storitev in sploh ne sprejemam kritike v
tem smislu. Teh 30 agencij mora-mo ločiti v dve skupini, prve so receptivne in teh je v Ljubljani pet velikih, druge pa so tiste, ki ribari-jo y kalnem in tako naprej in so tipične za neki liberalistični način, tej podobna organizacija je na Za-hodu. Receptivno organizacijo pa je treba obravnavati drugače, ker to ni Viator, ki ustanovi še turistič-ni birojček, ali Alpe Adria ali Alpe-tour in tako naprej. Kompas daje kompletno mrežo poslovalnic in kaj je storilo Turistično društvo Ljubljana, da bi izrabilo to mrežo? Strinjam se, da turizem ni dobro organiziran, ima pa tudi dobre pla-ti. Govorili smo o dohodkovnih odnosih - naša panoga je zelo ak-tivna. Želel bi, da bi se v Ljubljani vendarle sestali vsi, ki smo vklju-čeni v turistični rezultat. Ne mo-rem trpeti, da potegnemo vzpore-dnico z nekim birojčkom v Nami. Vprašanje je, koliko časa bomo pustili liberalno organiziranje po-tovanj v tujino in dajali možnosti, da se praktično vsakdo s tem uk-varia.
Lojze Jamnik:  Mi smo točno
rekli, kaj je z razbitostjo in točno vemo, kako so nastajali ti turistič-ni biroji: skupina ljudi se je sprla v Kompasu, odšla in ustanovila svo-jo agencijo ali poiskala transport-no ali drugo podjetje. Edini, ki je za Ljubljano kaj naredil, je Kom-pas, drugi pa so cepili gospodar-sko delovno organizacijo in pove-čevali število turističnih agencij z zgubo.
Urbanistični zavod ni opravil naloge
Menim, da bo morala občina Center slejkoprej temeljito razči-stiti odnose z urbanističnim zavodom, da bo ta opravil naloge, ki jih je dobil pred šestimi, sedmi-mi leti. Prav tako ne zdržijo kriti-ko odloki, ki smo jih sprejeli v prejšnjih sklicih, da je namreč od-služena stanovanja treba nadome-stiti z novimi, ta odslužena stano-vanja pa dodeliti delovnim organi-zacijam. Odslužena stanovanja se tako ali tako nadomeščajo z zdru-ževanjem sredstev. V stari Ljub-ljani moraš sanirati hišo, kupiti novo stanovanje in praktično in-vestirati trikratni znesek novo-gradnje. Zato odhaja Emona iz Centra in vrsta drugih organizacij. Investirati v Ljubljani je velik pro-blem. Za gradbeno dovoljenje za skromen gostinski obrat je treba dobiti od 42 do 52 soglasij. Tovari-ši, ali veste, kakšno delo je to? Menim, da je treba delovnim orga-nizacijam, ki so lahko naši poslov-ni partnerji, odvzeti možnost, da nam diktirajo, kako in kaj naj rav-namo. To velja za Plinarno, to je Komunalno energetiko, za Kana-lizacijo, Javno razsvetljavo, Pošto itd. Imamo zakonske predpise, odloke občin in mestne skupšči-ne, projektante. Ne pa, da te delov-ne organizacije iz drugih virov in po svoje krojijo in dražijo investi-cije s svojimi zahtevami. Dokler ne bomo tega rešili, problem inve-sticij v Centru ne bo krenil z mrtve točke.