OBČINSKI INFORMATIVNI LIST
Moravske Toplice	December 1995	št. 3
UVODNIK
Ker je ta številka lista novoletno obarvana, ne bomo delali obračuna opravljenega dela v letu 1995 že zdaj, saj je veliko zadev potrebno ravno v tem času dokončati in zaključiti. Kljub temu pa lahko že zdaj brez zadržkov zapišemo, da smo kot občina, ki je začela z delovanjem v razmerah, ki ji dejansko niso omogočale normalnega dela, predvsem velja to za upravo, naloge izpolnili zadovoljivo.
Sicer pa je mogoče pričakovati razvoj vseh dejavnosti in vsebinski pristop k uresničevanju razvojnih ciljev naše občine šele s sprejemom strategije razvoja v okviru dolgoročnega piana občine.
Tega bomo začeli oblikovati s sprejemom prostorskih ureditvenih planov občine; ti bi ob sodelovanju vseh vas, spoštovane občanke in občani, morali biti sprejeti v začetku naslednjega leta, ki bo tudi sicer za vse nas leto pomembnih odločitev in upajmo tudi pridobitev.
Informativni list LIPNICA vas bo v prihodnje obiskoval pogosteje, saj smo k sodelovanju pritegnili veliko novih sodelavcev.
Za naslednjo številko imamo pripravljenih veliko prispevkov mladih in upam, da bodo prihodnje številke še bolj raznolike in zanimive za širši krog bralcev.
V imenu organov občine Moravske Toplice, krajevnih in Vaških skupnosti v občini
ter v svojem osebnem imenu
Vam želim prijazno, mirno, zdravo, uspešno, skratka, srečno 1996
FERI CIPOT, župan
VSEBINA
2 CILJI PROSTORSKEGA PLANA OBČINE
3 OBČINA MORAVSKE TOPLICE - TURISTIČNA OBČINA OBČINA MORAVSKE TOPLICE JE NASTALA BREZ BOTRA 4 ŠPORTNE DEJAVNOSTI V LETU 1995 ODPRLI SMO VRTEC V PROSENJAKOVCIH
CILJI PROSTORSKEGA PLANA OBČINE MORAVSKE TOPLICE
Če si želimo v prihodnje hitrejši razvoj vseh dejavnosti in pri tem računamo na možnosti koriščenja ugodnosti iz različnih virov, od državnega proračuna do sredstev iz kupnin in programov, povezanih s FAARE, je nujno potrebno sprejeti razvojno strategijo občine, ki je temeljni razvojni dokument.
Ta dokument pa se močno odraža predvsem v prostorskih sestavinah dolgoročnega plana občine, ki je podlaga za načrtovanje na izvedbeni ravni in za pripravo projektov.
OSNOVNI CILJI PROSTORSKEGA PLANA ZA OBMOČJE OBČINE MORAVSKE TOPLICE
1. Ohranitev krajine in varovanje okolja - ti zahtevi morata biti osnovno vodilo načrtovalcem posegov v prostor.
2. Vključevanje obstoječih in predvidenih turističnih kapacitet ob upoštevanju sprejetih ali predvidenih rešitev.
3. Planirati moramo možnosti izrabe prostora v ravninskem in goričkem delu občine, tako z vidika stanovanjske gradnje kot tudi z gospodarskega vidika.
4. Opredeliti moramo stil gradnje poslovnih in stanovanjskih objektov.
5. Območje občine se mora čimbolj celovito vključiti v prostorske rešitve sosednjih občin, regije in širšega okolja - tudi sosednje Madžarske in Avstrije.
REŠITVE ZASTAVLJENIH CILJEV
1. Ohranitev krajine in okolja
Od načrtovalcev moramo zahtevati, da se v prostoru predvidijo okolju prijazni projekti, ki pa ne bodo ovirali razvoja tega okolja in imeli še dodaten negativni vpliv na demografsko sliko pokrajine.
Pomembne so revitalizacije potokov, komasacije zemljišč, določitev območij, namenjenih za gojitev in lov divjadi, ribniki, studenci idr.
Lokalne prometne poti moramo nameniti le za potrebe domačinov in turizma, tranzit pa usmeriti na glavne prometne žile in ceste, s katerih bo hiter dostop do avtoceste, ki bo šla tik ob meji naše občine (Gančani).
Za manjše zaselke moramo predvideti lastne vodne vire; ti ustvarijo malo odplak, ki ne onesnažujejo okolja.
Kmetijske površine moramo izrabiti za pridelavo biološko zdrave in kakovostne hrane. To nam omogočajo sadovnjaki, vinogradi in pašniki na Goričkem in poljedelska proizvodnja v ravninskem delu z možnostjo pridelave zelenjave in drugih pridelkov brez velike uporabe kemičnih gnojil in škropiv.
Govedoreja - predvsem proizvodnja mleka na osnovi domače krme - je ena izmed najpomembnejših strateških usmeritev v razvoju kmetijstva.
Domače sirarne in polnilnice zelenjave za ozimnico so lahko dodatni programi v kmetijstvu, ki so dohodkovno zanimivi in okolju primerni.
Manjši predelovalni in storitveni obrati lahko zaposlijo višek delovne sile predvsem v večjih krajevnih središčih, ki imajo dobro prometno povezavo in druge infrastrukturne objekte (na pr.: pekarne, mlini, mesnice, domača obrt, lončarstvo, šiviljstvo, frizerstvo...).
2. Turizem - obstoječe in predvidene kapacitete
Največji strateški pomen moramo dati prav tej panogi, zato mora biti v prostorskih planih opredeljeno območje za večje turistične projekte, ki bodo ob zdravilišču Moravske toplice pomenili osnovno turistično infrastrukturo in ponudbo in se bodo po vsebini med sabo dopolnjevali. Pomembni projekti, ki se že nekako kažejo za nosilce te dejavnosti, so:
V MORAVSKIH TOPLICAH
- nadaljnja širitev zdravilišča Moravske toplice (apartmajski in kopališki del) v bližini obstoječih objektov zdravilišča,
- pridobitev novih turističnih kapacitet Moravček kot gradnje za trg; možnost za priselitev novih začasnih in stalnih prebivalcev na območju podov v Moravskih Toplicah,
- tržnica s trgovskim centrom,
- ureditev okolice cerkve in oblikovanje centra naselja.
V IVANCIH
- turistično-športni kompleks ob gramoznici z razširitvijo gramoznice za potrebe veslaškega športa,
- ureditev prostora za kampiranje s potrebno infrastrukturo.
V BUKOVNICI
- projekt turističnega naselja visoke kategorije z infrastrukturnimi objekti in igriščem za golf.
V DRUGIH KRAJIH - projekt zdravilišča Rimska čarda,
- projekt umetnega jezera v Fokovcih,
- ribiški dom na gramoznici v Filovcih,
- vinogradniški dom v Ivanovcih,
- ribogojnice v gramoznicah v Mlajtincih in ob zdravilišču
Moravske toplice, v Ratkovcih, Andrejcih in Kančevcih,
- obnova grofovskega parka v Prosenjakovcih,
- ureditev arboretuma za cerkvijo v Bogojini,
- razvoj Lončarovec v turistično vas,
- obnova Jelovškovega marofa na Suhem vrhu in turističnega centra na tem vinorodnem območju,
- turistično-rekreacijski prostor ob igrišču v Vučji Gomili,
- lončarski muzej v Filovcih,
- drevored v Tešanovcih (panonski stil vasi),
- gobarski centri v Vučji Gomili, Čikečki vasi, Središču in
Ivanjševcih,
- umetno jezero v Vučji Gomili.
Drugi segment turistične ponudbe predstavljajo turistične poti, povezane s turističnim vlakom; predvidene morajo biti predvsem v okolju, ki je manj prometno in je primerno za tovrstne povezave.
Naslednji pomemben segment so vinske ceste, ki potekajo od sebeborskih in martjanskih goric prek zgornjemoravskih do Suhega vrha, Vučje Gomile, Bogojine, Filovec, Strehovec, Dobrovnika, Kobilja, Bukovnice, Prosenjakovec, Sela, Fokovec in Ivanovec (upoštevati moramo že izdelane projekte).
Nič manj pomemben segment niso evropske pešpoti in kolesarske steze, predvsem v ravninskem delu na relaciji M. Sobota - Lendava.
3. Izraba prostora
a) Za stanovanjske potrebe oziroma bivalni prostor
Na ravninskem delu moramo predvideti nove stanovanjske četrti z zaokroževanjem naravnih okolišev in pozidati plombe med obstoječimi hišami.
Na goričkem delu občine moramo grupirati stanovanjske hiše ob že obstoječih večjih skupinah hiš in ponovno aktivirati zapuščene hiše.
b) Za razvoj gospodarskih dejavnosti
Na ravninskem delu je potrebno predvideti obrtne cone za razvoj storitvenih in proizvodnih dejavnosti ter za delovno intenzivno industrijo.
Na hribovitem delu kaže predvideti tovrstni prostor predvsem v centrih (Prosenjakovci, Motvarjevci, Selo-Fokovci).
Za potrebe kmetijstva moramo predvideti objekte predelovalne industrije (mlini, sušilnice, hladilnice, polnilnice, sirarne, semenarne, mesnice z divjačino, žage) ob vodotokih.
Kmetijske farme z nad 100 komadi prašičev oziroma 100 glav živine moramo načrtovati zunaj naselij v okolju, ki mora biti obvezno obdano z naravno zaveso (gozd ali gosto zasajeno drevje - ciprese ali iglavci).
Manjše kmetijske farme lahko gradimo v naseljih ob soglasju sosedov v krogu 100 metrov. Tudi ti objekti bi morali biti obdani z naravnimi zavesami.
Predvideti moramo prostor za odprto in zaprto tržnico v Moravskih Toplicah.
Spodbujali bomo kmečke turizme in vinotoče ob predpostavki, da sami pridelajo hrano in vino ter druge pijače.
Vsekakor se zavedam, da v tem sestavku ni zapisano vse, kar je v tem trenutku možno vključiti v prostorske plane. To je le moje razmišljanje, ki naj Vas spodbudi, da boste tudi sami začeli razmišljati o razvojnih možnostih svojega in našega okolja.	FERI CIPOT, župan
LIPNICA 2
RAZVOJNE MOŽNOSTI
OBČINA MORAVSKE TOPLICE - TURISTIČNA OBČINA
S sprejemom statuta občine smo dejansko začrtali osnovne razvojne smeri občine, saj ta dokument govori o tem, da je to turistično-kulturna občina, kar pomeni, da se njen razvoj pretežno veže na področje turizma. V to smer pripravljamo razvojno strategijo občine, s katero želimo poudariti glavne smeri oziroma osnovne projekte. Pred sprejemom le-te so v obravnavi novi prostorski plani, s katerimi želimo rezervirati ustrezna območja in določiti kraje, namenjene predvsem turizmu.
Pri razvoju turistične dejavnosti v občini se kratkoročno naslanjamo na razvoj, ki je povezan z zdraviliščem Moravske toplice. Zdravilišče predvideva izgradnjo dodatnih zmogljivosti kopališkega dela in povečanje prenočitvenih kapacitet. Ker je zdravilišče že zdaj v kvalitetnem vrhu med slovenskimi naravnimi zdravilišči, je realno pričakovati, da bo ob nespornih prednostih termomineralne vode to eden največjih tovrstnih centrov v Sloveniji.
Seveda pa sodobnega turista ne zanima le kraj bivanja; kraj in okolico želi natančno spoznati in raziskati, kar potem lahko vpliva na njegovo vrnitev. Zato dajemo v ospredje turistične ponudbe v naši občini predvsem kulturne znamenitosti, kot so: rotunda v Selu iz 12. stoletja - gre za eno najstarejših tovrstnih stavb v tem delu Evrope; Plečnikova cerkev v Bogojini pridobiva na pomenu s priznavanjem tega mojstra arhitekturnih stvaritev; v isto skupino sodi tudi 600 let stara cerkev sv. Martina v Martjancih z izjemnimi freskami Janeza Aquile.
Za razvoj turizma in povečanje števila obiskovalcev sta zelo pomembna Duhovni center v Kančevcih in Mladinski evangeličanski center v Moravskih Toplicah. Doslej sta bila premalo vključena v koncept turistične ponudbe.
Vsi ti objekti in zmogljivosti pa seveda ne morejo biti zadostna spodbuda za razvoj turizma v prihodnje, če k temu ne dodamo tudi lastnih vidikov pospeševanja turizma na našem območju, pri čemer mislim na nove projekte, ki so predmet razvojne strategije občine in bi naj privabili k nam predvsem novo strukturo gostov.
Enako pomembna je uvedba sodobne informacijske mreže, ki bo gostom omogočila dostop do pravih informacij o turističnih zmogljivostih in zanimivostih v naši občini in širšem prostoru. Računamo, da bomo postali eden od izrazitih regijskih turističnih centrov.
Ker pa je tovrstna predstavitev povezana predvsem s turističnimi možnostmi našega okolja, želim poudariti predvsem naslednje prednosti, ki nam jih daje okolje:
1. Relativno redko naseljeno območje, ki je uvrščeno med demografsko ogrožena območja, želimo izkoristiti kot našo prednost, saj ostaja pokrajina relativno čista - ekoturizem.
2. Pomemben razvoj kvalitetnih vinskih sort in sodobni prijemi v vinogradništvu - povezani z razvojem vinogradniškega centra - pomenijo uveljavitev naših znamk vina v obliki lastne blagovne znamke - blagovna znamka pa jamči tudi za vse turistične možnosti v občini.
3. Sadjarstvo v povezavi s predelovalno industrijo ob izgradnji hladilniških kapacitet pomeni možnost za preusmeritev kmetijstva predvsem na goričkem delu v okolju prijaznejše oblike - ohranitev okolja in lovni turizem.
4. Sodobne cestne povezave in turistične poti ter vinske ceste bodo omogočile turistom pristop tudi do delov občine, ki se doslej turistično niso promovirali.
5. Mejni prehod v Prosenjakovcih kot najbližja povezava Vzhoda z osrednjo Slovenijo bo pomembno povečal število gostov v naših krajih.
Vse, ki želijo sodelovati pri razvoju turistične ponudbe in oblikovanju tovrstnih zamisli, vabim, da se čimprej oglasijo, saj bomo prisluhnili vsaki dobri ideji in jo skušali uporabiti v korist vseh.
FERI CIPOT, župan
USPELI REFERENDUMI
V zadnjih tednih je bilo na območju občine razpisanih več referendumov za uvedbo krajevnega samoprispevka. Krajevne in vaške skupnosti bodo večji del zbranih sredstev namenile za komunalno infrastrukturo. Tako bodo v Filovcih gradili kanalizacijo in renovirali vaški dom, na Bukovnici zgradili mrliško vežico, uredili vodno zajetje in asfaltirali vaške ceste, dodatni samoprispevek v Selu bodo uporabili za ureditev vaških cest, v Sebeborcih za vodovodno omrežje in v Noršincih za rekonstrukcijo vodovoda, kanalizacijo in druge potrebe.
OBČINA MORAVSKE TOPLICE JE NASTALA BREZ BOTRA
Pobudo za naslov in prispevek v glasilu LIPNICA mi je dal uvodnik v spoštovani publikaciji »Košičevi dnevi«. Ne gre niti za zamero niti za očitek, pač pa čutim potrebo informirati vse občane sedanje občine Moravske Toplice, kako je občina nastala oziroma kako jo je bilo možno spreminjati. Podobna vprašanja oz. razprave se obravnavajo v različnih okoljih. Če imamo poslanci srečo, da tem razpravam prisostvujemo, poskušamo povedati zgodbo o dejanskem razvoju dogodkov okrog organiziranja lokalne skupnosti, v tem primeru ustanavljanja občin.
Možnost organizacije lokalne samouprave je določena v ustavi Republike Slovenije, v petem poglavju, 138. člen, ki pravi: »Prebivalci Slovenije uresničujejo lokalno samoupravo v občinah in drugih lokalnih skupnostih.« V nadaljevanju ustavnega določila - 139. člen: »Občina je lokalna samoupravna skupnost. Območje občine obsega naselje ali več naselij, ki so povezana s skupnimi potrebami in interesi prebivalcev.«	
Pristop k organizaciji lokalne samouprave je bil zelo širok in je slonel na referendumskem izjasnjevanju. Tako smo po referendumskih izidih imeli v postopku za ustanovitev prek 300 občin. Ker je šlo za nepričakovano veliko število različnih občin, je ustavno sodišče z odločbo 15. 7. 1994 razveljavilo del določb Zakona o lokalni samoupravi, ki je določal merila za oblikovanje občin. Tako je moral Državni zbor v mesecu septembru 1994 sprejeti Zakon o spremembah in dopolnitvah
zakona o lokalni samoupravi, s katerim je določil nove pogoje za oblikovanje občin in mestnih občin. Na ta način je bilo potrebno upoštevati tudi dejstvo; da je po odločitvi ustavnega sodišča opravljeni referendum imel le posvetovalni značaj. Od tod naprej se začne zgodba, ki je pomembna tudi za občino Moravske Toplice.
Za bivšo občino Murska Sobota je strokovna služba pri Vladi RS izdelala nekaj variant možnih, po novih pogojih večjih občin. V konkretnem primeru oblikovanja občine na sedanjem teritoriju občine Moravske Toplice nisem osebno nikjer sodeloval. Niti slučajno, da naj je to velika občina Moravske Toplice s sedežem v Moravskih Toplicah. Od služb bivše občine Murska Sobota do sprejemanja Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij nismo uspeli pridobiti nobenega konkretnega stališča. Ker je bilo potrebno kljub vsemu upoštevati novi kriterij, da mora občina imeti najmanj 5000 prebivalcev, smo se nekateri poslanci zavedali tega dejstva in se mu prilagajali. Na »nočni seji« 2. 10. 1994 so se tik pred glasovanjem o dokončni določitvi območij novih občin pojavile nekatere pobude. Pri PK SKD se je pojavila pobuda, da bi bila sicer lahko občina Bogojina skupaj z Moravskimi Toplicami in še nekaj KS, vendar brez KS Martjanci. Te pobude (amandmaja) na DZ ni posredoval nihče. Bila je verjetno premalo konkretna.
(Nadaljevanje na naslednji strani)
LIPNICA 3
(Nadaljevanje s 3. strani)
Skupina poslancev je predlagala amandma, da se iz predlagane občine Moravske Toplice izločijo naselja Prosenjakovci, Berkovci, Motvarjevci, Pordašinci, Čikečka vas, Ivanjševci, Lončarovci in se oblikuje občina Prosenjakovci s sedežem v Prosenjakovcih.
Amandma smo podpisali poslanci po vrstnem redu: Maria Poszonec, Geza Džuban, Jožef Kocuvan, Feri Horvat, Bojan Korošec, Drago Šiftar. Prva podpisnika sva pred DZ predlagano ustanovitev tudi zagovarjala. Vsakršna drugačna tolmačenja, katerih ni malo, so izmišljena in lažna. Glasovanje v Državnem zboru tega amandmaja ni podprlo.
Ker je bil prvotni predlog, da se ustanovi občina Martjanci - Moravske Toplice s sedežem v Moravskih Toplicah, je bilo na mene naslovljeno s strani strokovnih služb vprašanje, v kakšnem odnosu do obeh KS oz. do KS Martjanci ostanejo ostale vključene KS (Bogojina, Prosenjakovci, Ratkovci, Selo - Fokovci in Tešanovci). Ugotovili smo, da z ozirom na to, ker je sedež nove občine v Moravskih Toplicah, sam naziv
Martjanci - Moravske Toplice, Martjancem ne prinaša ničesar, so vse ostale KS delno neenakopravne. To je bil razlog, da sem vložil amandma, ki se je glasil: »Ime občine Martjanci - Moravske Toplice pod št. 68 se spremeni v ime občina št. 68 Moravske Toplice.« Podpisniki smo bili Geza Džuban, Drago Šiftar in Bojan Korošec. Tudi v obrazložitvi na Državnem zboru je bilo navedeno, da gre izključno za izenačitev vseh priključenih KS. Za vse trditve obstaja dokumentacija v Državnem zboru RS in v poslanski pisarni v Murski Soboti.
KS Martjanci je sprožila po ustanovitvi občin ustavni spor. Odločitve ne poznam, lahko bo pomembna ob ponovni spremembi zakona, ko se bo obravnavalo želje vseh, ki bi se želeli organizirati drugače.
Z omenjenimi dejstvi sem, kakor sem že povedal, poskušal seznaniti občinski svet, nekatere KS in mnoge posameznike. Veliko jih je dejstva sprejelo in razumelo, žal pa nekaj posameznikov še zmeraj prodaja zgodbe, ki se niso nikoli zgodile.
Geza Džuban poslanec Državnega zbora RS
DRUŽBENE DEJAVNOSTI
ŠPORTNE DEJAVNOSTI V LETU 1995
Z novo organiziranostjo lokalne samouprave so tudi športna društva prešla pod okrilje novih občin. Po podatkih Ministrstva za šolstvo in šport je v naši občini registriranih 16 športnih društev. Od teh aktivno sodeluje v ligaških tekmovanjih 12 društev, štiri društva v tem času ne sodelujejo v ligaškem tekmovanju, udeležujejo pa se organiziranih turnirjev.
Največ je registriranih nogometnih klubov, in sicer 12. Sedem jih igra veliki nogomet, pet pa mali nogomet. Pet klubov velikega nogometa aktivno sodeluje v ligaškem tekmovanju (NK Čarda, NK Tešanovci, NK Bogojina, NK Prosenjakovci in NK Rotunda), dve moštvi (NK Vrelec in NK Filovci) v tem času ne tekmujeta.
Vse ekipe malega nogometa sodelujejo v ligaških tekmovanjih (KMN Sebeborci, KMN Noršinci, KMN Mlajtinci, KMN Ivanci, KMN Vučja Gomila).
Registrirane so tudi štiri strelske družine (Sebeborci, Andrejci, Noršinci, Bogojina), vendar aktivno sodelujeta na tekmovanjih le prvi dve.
Odbor za družbene dejavnosti je sredstva, ki so bila v proračunu občine predvidena za športne dejavnosti, razdelil le aktivnim športnim društvom. Društva smo razvrstili v range, ekipe velikega nogometa so prišle v prvi in drugi rang, vse ekipe malega nogometa in strelske družine pa v tretji rang.
Dodeljena so jim bila sredstva v naslednji višini:
rang ekipa	tekoči	materialni
stroški	stroški
1 NK Čarda	200.000	500.000
2 NK Tešanovci, Bogojina	po 100.000	po 250.000
NK Prosenjakovci, Rotunda	po 100.000	po 350.000
3 KMN Sebeborci, Noršinci,
Mlajtinci, Ivanci, Vučja Gomila	po 50.000	po 125.000
SD Sebeborci, Andrejci                po	50.000	po 125.000
Aktivno smo se vključili tudi v akcijo Teden športa — šport za zdravje, ki jo je organiziralo Ministrstvo za šolstvo in šport od 22. septembra do 1. oktobra 1995. Razne športne igre so potekale po osnovnih šolah ves teden, žal pa smo zaradi slabega vremena morali prestaviti zaključno prireditev-rekreacijski pohod. Izvedli smo ga 21. oktobra. Prireditve so se udeležile vse tri osnovne šole in več športnih društev. Osnovne šole so se pomerile v treh disciplinah: v igri med dvema ognjema, malem nogometu in vlečenju vrvi. Po razburljivem tekmovanju smo dobili skupnega zmagovalca: OŠ Bogojina.
Vsi smo bili enotnega mnenja, da je bilo v preteklosti takih srečanj premalo in da je pozitivno, da nova občina podpira take rekreativne shode.
V občini bomo v prihodnje spodbujali tudi športe, kot so košarka, rokomet, odbojka, tenis in druge. S tem pa seveda nikakor ne nameravamo zanemarjati delujočih nogometnih klubov in strelskih družin.
Vsa morebitna registrirana športna društva vabim, da nemudoma predložijo svoje programe ter sporočijo imena kontaktnih oseb na naslov: občina Moravske Toplice (Kranjčeva 12, Moravske Toplice, tel. 48-765).
Branko Recek
POVABILO GLASBENIKOM
V občini Moravske Toplice ustanavljamo pihalni orkester. Vljudno vabimo vse glasbenike, da se nam pridružijo. Dovolj bo, da pokličete občino (tel. 48-765) ali se oglasite v Kranjčevi 12 v Moravskih Toplicah.
ODPRLI SMO VRTEC V PROSENJAKOVCIH
V oktobru se je pri prosenjakovskem vrtcu zbrala množica ljudi: malčki, njihovi starši, učenci DOŠ Prosenjakovci, folkloristi iz Motvarjevec in še mnogi drugi. Učenci so zapeli, folkloristi zaplesali, malčki so povedali pesmice, mi pa smo navdušeno zaploskali. Bilo je veselo, saj to je bila vendar slovesnost ob otvoritvi prenovljenega vrtca! Župan občine Moravske Toplice, g. Franc Cipot, je pred vrati prerezal trak. Sledil je ogled vrtca. Opazili smo, daje skoraj vse novo. Zvedeli smo, da je adaptacija vrtca stala zelo veliko, zato so sredstva prispevale mnoge ustanove.
Vrtec krasijo rože, v zgradbi pa je vesel ringaraja. Otroci skačejo, plešejo, deklamirajo, se igrajo in kričijo. V ta lepi in urejeni vrtec zdaj zelo radi hodijo.
Barbara Pocak DOŠ Prosenjakovci
Informativni list LIPNICA Izdaja občina Moravske Toplice v nakladi 2000 izvodov. Uredil: Ludvik Sočič. Poleg župana, Ferija Cipota, s prispevki sodelujejo: Geza Džuban, Branko Recek, Barbara Pocak. Tisk: GP Pomurski tisk Murska Sobota.
LIPNICA 4