p o R O Č I I O PSIHOSOCIALNA POMOČ DRUŽINI PREDSTAVITEV PROJEKTA IN REZULTATOV Program Psihosocialne pomoči družinam, ki imajo veliko problemov in same nimajo moči in znanja za reševanje, izvajamo na Centru za socialno delo v Radovljici od mar- ca 1994. Program izvajamo z 7 izvajalkami v okviru javnih del in ga na podlagi izkušenj in rezultatov več čas razvijamo in dogra- jujemo. NASTAJANJE PROGRAMA Od leta 1978 delam na Centru za socialno delo v Radovljici na področju rejništva. Vsa leta sem se pri delu srečevala s problemi, kako delati z matično družino, jo motivirati za učenje in spreminjanje, potem ko smo otroka iz družine že izločili in ga namestili v rejništvo. Pogosto smo s tem pretrgali še tiste niti, ki so družino povezovale. Na Centru sem se vrsto let srečevala z družinami, ki so bile v obravnavi pri vseh strokovnih delavcih in v katerih se kljub neštetim intervencijam ni nič spremenilo in otroci niso imeli pogojev za zdrav in normalen razvoj. Leta 1993 sem se srečala z družino, v kateri so bili otroci telesno trpinčeni, tako da so potrebovali zdravstveno oskrbo. Zo- per starša je bila podana kazenska ovadba zaradi grobega ravnanja in zanemarjanja otrok. K obravnavi družine smo pristopili timsko, multiinstitucionalno. Dogovorili smo se, da družini ponudimo pomoč, da otroci ostanejo v družini. Kot nosilec pri- mera sem prevzela družino in se po privo- ljenju članov vključila vanjo. Sprva sem prihajala tedensko po 2 uri, nato na 14 dni. Delala sem z družino kot celoto, ki je imela vrsto stisk in obremenitev in ni zmogla sama probleme reševati na ustrezen način. Družina je bila v okolju izolirana in ni imela socialne mreže. V družino sem prihajala redno, po do- govoru, se z njimi pogovarjala, pogajala, jim svetovala in pri tem vnašala sebe na oseben način, konkretno tukaj in zdaj. Skoz igro z otroki sem motivirala starše za delo, za spre- minjanje, ob iskanju ustreznejših rešitev za probleme in ob mojem zgledu, sicer počasi in po majhnih korakih. Ko je družina spoznala, da jih spoštujem, jemljem resno in upoštevam njihove na- vade, kulturo, znanja in prepričanja, se je premaknilo. Spoznala sem, da so bila moja pričako- vanja v začetku nerealna. Kako naj starša pestujeta otroke, jih ne tepeta, če sama nista bila pestovana in sta bila vzgojena le s te- pežem. Po letu dni sem lahko ugotovila, da se je družina spremenila, odprla in razširila svojo socialno mrežo. Otroci so dobili igrače, starša sta se z njimi igrala, jih učila, niso bili več tepeni in naučili so se pogovarjati. Po- stala sem član tega družinskega sistema in skoz delo in čas se je spreminjala moja vlo- ga. Ugotovila sem, da je to pravo socialno delo z družino in obenem iskala nove poti, kako pomagati še drugim družinam ob taki sistematizaciji dela na Centru. Odločila sem se, da začnem izvajati program v okviru javnih del. Idejna osnova za vpeljavo programa se je razvila iz teoretskih in mojih praktičnih znanj in spoznanj. IZVAJALKE V letu 1994 sem začela izvajati program z dvema izvajalkama. Zaradi potreb in pre- pričanja, da je to dobra in poceni oblika 473 POROČILO pomoči, se je krog uporabnikov širil in širilo se je število izvajalk. Sedaj imamo v programu zaposlenih 7 izvajalk, ki imajo najmanj V. stopnjo izobrazbe (večina VI.), so poročene, imajo družino in veliko mero empatije, pripravljenosti za delo z družino. Izvajalke programa so skoz izobraže- vanje, ki ga izvajamo pred pričetkom dela in ves čas zaposlitve, usmerjenim samo- izobraževanjem, skupinskim delom, delom v družini in z redno tedensko supervizijo pridobile izkušnje in znanja, ki ga za delo z družino potrebujejo. Njihovo vodilo so znanje, odgovoren odnos, etičnost, odpr- tost, fleksibilnost in kooperativnost. Uporabniki tega programa so družine: • ki živijo na našem področju in so v globoki akutni ali kronični disfunkciji in imajo vrsto problemov na vseh življenjskih področjih in se težave že manifestirajo pri vseh družinskih članih, pri otrocih kot čustvene in vedenjske motnje; • ki jih uvrščamo v nižji socialno eko- nomski status. KAKO POTEKA DELO Z DRUŽINO ] Faze dogovarjanja: 1. Socialni delavec centra za socialno de- lo je seznanjen s problemi družine, sezna- nijo ga lahko šola, zdravstvo, sodelavci, okolica. 2. Timska obravnava družine — v miilti- institucionalnem timu s ciljem: • predstavitev družine, • zbiranje podatkov, • dogovor za obravnavo in timsko sprem- ljanje, • vključitev v program. 3. Seznanitev in ponudba družini za tako obliko pomoči. Pisno soglasje družine, da pomoč sprejme. 4. Seznanitev izvajalke Psihosocialne pomoči na domu z vsemi podatki o družini in našimi pričakovanji in cilji. 5. Vključitev izvajalke v družino. IZVAJANJE PROGRAMA Izvajalka se vključi v družino. Prihaja po dogovoru, ob dogovorjenem času, skladno z načrtom, ki ga predhodno orientacijsko izdelamo, in to večkrat tedensko za nekaj ur. V začetnem obdobju se v družini orien- tira, poskuša razjasniti družinski kontekst, odnose in povezave z okoljem. Po malih korakih dela na spreminjanju, skupnem reševanju problemov, izboljšanju komu- nikacije, odnosov, širi socialno mrežo, Naloge izvajalke so: • osnovno in dodatno izobraževanje, samoizobraževanje, > ' • priprava za delo z družino, • neposredno delo z družino v družini, • pisanje delovnih poročil, opažanj, • pisanje mesečnih poročil, • sodelovanje na rednih tedenskih super- vizijskih srečanjih na centru, kjer poroča o delu, razrešuje dileme, načrtuje delo in se dodatno izobražuje, • poročanje o delu z družino na multi- institucionalnem timu, • sodelovanje z drugimi institucijami, službami, okoljem, v katere je družina vpeta, • vodenje kreativnih delavnic za otroke instarše, -.'r^rn'm-vi-, r/, • vodenje tečajev za starše (npr. kuhar- skih), • vodenje in organiziranje aktivnosti za družine (pohodi, izleti, ogledi...). REZULTATI J Učinkovitost programa smo preverili s pomočjo ankete, ki so jo izvajalke izpolnile ob pričetku dela z družino in po povprečno 15 mesecih vključitv^e v program. Kvalitativno smo obdelali več sklopov podatkov: • splošne podatke o družini, številu članov, sestavi družine in število in starost otrok, • čas obravnave družine v programu in drugih institucijah, • izobrazba staršev in socialno-ekonom- ski status družine, 474 PSIHOSOCIALNA POMOČ DRUŽINI: PREDSTAVITEV PROJEKTA IN REZULTATOV • odnosi v družini, • komunikacija v družini, • kakovost vzgoje in • socialni stiki družine. Če povzamemo rezultate ankete, ki so jo posnele izvajalke v 15 družinah po povpreč- nem obdobju obravnave posamezne druži- ne, to je 15 mesecev, lahko rečemo, da so se odnosi v družinah bistveno izboljšali. Otroci so v družinah sprejeti, dobivajo pohvale in so deležni ljubezni, ki jo starši izkazujejo s telesnimi stiki. Odnosi med staršema so se izboljšali, pretepanja ni več, prepiri, kletvice in nerešeni spori izzvene- vajo. Starši v otroku ne vidijo več grešnega kozla in mu ne pripisujejo le negativnih lastnosti. Telesnega trpinčenja v družinah ni več in le pri eni od obravnavanih družin še nismo izključili možnosti odvzema otroka, v eni družini pa smo predlagali izločitev enega otroka in namestitev v vzgojni zavod zaradi prisotnosti mamil v družini. V za- četku obravnave družin smo pri 5 družinah, to je 1/3, že zbirali podatke, da bi podkrepili odvzem otrok in nameščanje v rejništvo. Kompleksnost problematike družin, ki zahteva poglobljene obravnave v drugih institucijah, kaže podatek, da 7 družin potrebuje terapevtsko obravnavo, ki jo vodi pedopsihiater, 4 otroci pa še obravnavo logopeda. Podatki o spolni zlorabi nam potrjujejo potrebnost take obravnave. Starši so lahko razkrili svojo zlorabljenost, vključeni so bili kot družina v družinsko terapijo. Pri dveh družinah je obstajal sum zlorabe, kar ne- kako potrjuje statistično dokazane podatke o spolnih zlorabah nasploh Komunikacija v družinah se je med ob- ravnavo spremenila, je odprta, odkrita, otroci so slišani in imajo pravo vlogo v dru- žini. Pri vzgoji otrok so starši prizadevnejši, aktivnejši in odgovornejši. Družine, ki so bile prej v okolju znane kot »drugačne« in so bile izolirane, so razširile svoje socialne mreže in so bolje sprejete. Ob koncu lahko sklenemo, da je tako delo z družinami, ki imajo veliko problemov in težav in sami ne zmorejo in ne znajo tega premagati, potreb- no, in da je ta oblika dela uspešna in veliko cenejša kot izločitev otroka ali drug ukrep in poseg v družino. Delo izvajalk ocenjujemo kot izjemno, polno entuziazma, prizadevnosti, strokov- nosti v odgovornem odnosu do družine in do programa kot celote. Metoda Bole 475