PRIJETNO PRAZNOVANJE 4. OBČINSKEGA PRAZNIKA IN VESELO MARTINOVANJE PO VSEJ OBČINI. Vaš župan Radoslav Simonič Občinski svet Občinska uprava PROGRAM PRIREDITEV OB 4. PRAZNIKU OBČINE HAJDINA Nedelja, 22. september ob 14.00 Občinsko prvenstvo v kolesarjenju (vzpon na Bolfenk) Sobota, 19. oktober 2002 ob 18.00 3. nagradna revija - Štajerska frajtonarica 2002 (Gasilski dom Hajdoše) Petek, 25. oktober 2002 ob 13.00 Občinsko prvenstvo v golfu (igrišče golf kluba Ptuj) Sobota, 26. oktober 2002 ob 9.00 Občinsko prvenstvo v namiznem tenisu - posamezno (telovadnica OŠ Hajdina) ob 9.00 Družinsko streljanje na glinaste golobe (strelišče Zg. Hajdina) ob 17.00 Nočni pohod na Donačko goro(Planinsko društvo Hajdina) Sreda, 30. oktober 2002 ob 17.00 Občinsko prvenstvo v malem nogometu - veterani (telovadnica OŠ Hajdina) Četrtek, 31. oktober 2002 ob 8.00 Občinsko prvenstvo v tenisu - dvojice (tenis igrišče Goja v Hajdošah) ob 11.00 Občinsko prvenstvo v malem nogometu - kadeti (telovadnica OŠ Hajdina) ob 17.00 Občinsko prvenstvo v malem nogomet - člani (telovadnica OŠ Hajdina) Torek, 5. november 2002 ob 18.00 »PRAZNUJMO S PESMIJO« Srečanje pevcev in godcev občine Hajdina (Gasilski dom Gerečja vas) Sobota, 2. november 2002 ob 13.00 Otvoritev razstave idejnega projekta izgradnje poslovno-stanovanjskega objekta in fotografij najlepše urejenih objektov z okolico v občini Hajdina (Kulturno prosvetna dvorana Hajdina) Razstava bo odprta do petka, 08.11.2002 do 13. ure Sobota, 2. november 2002 OSREDNJA PRIREDITEV ob 13.30 Začetek prinašanja belega in rdečega vina (od 13.30 do 15.00 ure) ter vpis prinašalcev v krstno knjigo za leto 2002 ob 15.00 Prihod kletarja letnika 2002 iz naselja Gerečja vas s konjsko vprego v spremstvu kletarjev prejšnjih 6-ih letnikov in pričetek 7. tradicionalne prireditve »IZ MOŠTA VINO - PRIDI NA HAJDINO!« v farni cerkvi sv. Martina s kulturnim programom in imenovanjem kletarja letnika 2002 ob 16.30 Osrednja prireditev ob 4. prazniku občine Hajdina s slavnostnim govorom župana in podelitev: 1. občinskih priznanj 2. priznanja za najlepše urejeno vaško skupnost in posamezne objekte 3. podelitev pokalov tekmovalcem za športne dosežke - pogostitev občanov in gostov (v šotoru pred Občino) ob 17.30 Družabno srečanje občanov občine Hajdina z ansamblom »EKART« Nedelja, 3. november 2002 ob 10.00 Slavnostna maša ob prazniku sv. Martina Zupanov uvodnik Uspešen zaključek prvega mandata samouprave v naši občini! »Vemo, da se prva štiri leta v novo nastali občini ne bo dogajalo nič posebnega - samo da gremo na svoje.« Tako in podobno so pred 4 leti govorili nekateri pred odhodom na referendum za samostojno občino Hajdina. Z veliko referendumsko večino smo odšli na svoje, dogajanja pa so se pričela takoj po ustanovitvi občine, trajala vseskozi ta štiri leta na vseh področjih in trajajo še danes. Podani so dobri temelji (projekti, dogovori, odločitve OS...), da se dogajanja neprekinjeno nadaljujejo tudi v naslednja 4 leta, na nekaterih področjih tudi z novim, svežim zamahom. Prepričan sem, da smo s pomočjo občanov, vaških odborov, odborov pri občinskem svetu in v občinskem svetu v preteklosti sprejeli veliko pozitivnih odločitev, ki so se odražale v življenju naših občanov. Skoraj smo že pozabili na čas, ko so nekateri naši občani zbirali denar za pluženje lokalnih cest, nekateri smo to opravljali ročno, z denarjem v t.i. primestni četrti, v Hajdini pa komaj pogramozirali najnujnejše poljske ceste in naredili nekaj nujnih preplastitev. V našem času smo bili razen naselja Draženci in nekaj svetlih izjem, tako rekoč občina v temi. Društveno življenje je komaj ostalo pri življenju. Le trmi in zagnanosti nekaterih se lahko zahvalimo, daje preživelo in doživelo nov razcvet. Skrbeli smo za nemoteno financiranje družbenih dejavnosti, ob tem pa vse ta čas živahno investirali v lokalno infrastrukturo. Opis delovanja naših društev, družbenih dejavnosti in investicij v komunalno infrastrukturo je bil rdeča nit v vseh mojih uvodnikih našega lokalnega glasila Hajdinčan. Nešteto dogovorov, razgovorov, rešitev je bilo v teh štirih letih. Odpirajo pa se vedno nove ideje, pa tudi problemi, ki nimajo kratkoročnih rešitev. Zadnji dopis Ministrstva za okolje, prostor in ekologijo nam sporoča, da bo izdelava primerjalnih študij za potek trase avtoceste in hitre ceste skozi občino Hajdina dokončana predvidoma do konca leta 2002. Zraven vodovarstva, arheologije in drugega se pri trasi-ranju pojavlja še nov moment - vojašnica v Apačah. Ob projektih v izdelavi se izdelujeta tudi projekta čistilnih naprav v Slovenji vasi in v Skorbi. Tesno sodelujemo s konzorcijem za ohranitev pitne vode na Dravskem in Ptujskem polju. Od slednjega pričakujemo v naslednjih letih močno investicijsko dejavnost pri izgradnji kanalizacije v naši občini. V naselju Draženci je dokončana AP s postajališčem in pločnikom. V izdelavi je idejni projekt za celostno ureditev vaške gmajne. Se v letošnjem letu bomo pričeli s prvimi metri izgradnje primarnega voda kanalizacije proti naselju Draženci. V Gerečji vasi je v izgradnji avtobusno postajališče v »Kaludri«, ekološki otok v naselju in kolesarska cesta Gerečja vas - Slovenja vas z razsvetljavo. V Hajdošah in Slovenji vasi poteka izgradnja javne razsvetljave ob glavni cesti Ptuj - Maribor. Razsvetljava bo v celoti pokrila naselje Slovenja vas, medtem ko bo v naselju Hajdoše segala do obnovljene vaške kapele. Gre za zahteven projekt, katerega gradbeno dovoljenje je terjalo kup soglasij raznih pristojnih. V Hajdošah se opravljajo dela na odvodnjavanju meteorne vode na vaški cesti - odsek na klancu od Pulka do Zajška. Preplastitev vaške ceste na odseku Lipovšek - Marčinko, kjer smo pred kratkim zamenjali dotrajano vodovodno omrežje s ponikovanjem, bo opra- vljena do konca tega meseca. Nameščenih je bilo tudi nekaj hidrantov in ogledal ob glavni cesti. V Slovenji vasi se zaključujejo dela pri obnovi športnega doma, zatesnjene so razpoke na mostu čez kanal in dokončano je parkirišče pri cerkvi. Manjša gradbena dela potekajo pri gasilskem domu v Hajdošah. V Skorbi je modernizirana - asfaltirana cesta na odseku Purg -Zajšek v dolžini 950 m. Na novem mostu čez Studenčnico je montirana tudi ograja, za katero pa imamo reklamacijo. Planiramo še izvedbo odvodnjavanja pri Ogrincu. V naslednjih dneh pa bo podpisana pogodba za nakup zemljišča preko igrišča za potrebe ureditve parkirišča in drugega v Skorbi. Na Sp. Hajdini se nadaljuje izgradnja kanalizacije na odseku Zupanič - Senekovič, katerega dokončna izvedba pa je odvisna od najdb arheologije. Za izkopavanje smo zagotovili nekaj sredstev iz Ministrstva za kulturo. Verjetno pa bo potreben ponoven obisk pri ministrici za kulturo gospe Rihter. Na Zg. Hajdini je preplaščena lokalna cesta - odsek »Skoliber -Maja«. V izdelavi je projekt dveh avtobusnih postajališč s prehodom za pešce, t.i. svetlobnim bičem in dohodnimi pločniki v Zg. Hajdini preko proge. Od nujnih del je dokončana še fasada na garaži, arhivu in prostoru za CZ. Na pokopališču zraven rednega vzdrževanja potekajo dela na razsvetljavi, dokončana pa so planirana dela pri tlakovanju poti za letošnje leto. Spoštovani občani, če boste opazili še kakšna druga dela na infrastrukturi v naši občini, jih sprejmite, kajti za vsa naštevanja in obrazložitve mi je odmerjen premajhen prostor. Obiskala nas je jesen z vsemi svojimi darovi, odprla so se šolska vrata in pred nami je 4. praznik občine Hajdina. Na zadnji 28. redni seji Občinskega sveta smo zraven ostalega določili tudi datum 4. občinskega praznika in imenovali pripravljalni odbor. Glede na to da so letos 10. novembra volitve za predsednika države, za župana in člane občinskega sveta ter da je v soboto, dne 9. novembra t.i. volilni molk, smo določili datum in dan za praznovanje letošnjega občinskega praznika v soboto, 2. novembra. Razpored vseh dogajanj je objavljen v tem glasilu. Zraven osrednje proslave bo v soboto, 2. novembra s pričetkom ob 15.30 h (prinašanje mošta v skupni zbir) 7. tradicionalna prireditev »Iz mošta vino - pridi na Hajdino«, čast in tudi delo ima letos naselje Gerečja vas, iz katere prihaja tudi letošnji kletar letnika g. Stanko Žnidar. Lepa tradicionalna prireditev preseneti vsako leto znova. Spoštovani občani, ker v občini Hajdina ne odpiramo in praznujemo vsake nove pridobitve posebej, je naš občinski praznik praznik vseh nas, zato vas vabim, da se ga udeležite množično kot leta doslej, tisti ki imate »pridelek«, ga prinesite, ostali pa ga pokušajte. Po uradnem delu bo poskrbljeno tudi za malico in glasbo. Zahvala za sodelovanje in ISKRENE ČESTITKE VSEM OBČANOM ob. 4. prazniku občine Hajdina Župan Radoslav SIMONIČ HAJDINČAN je glasilo Občinskega sveta občine Hajdina. Uredništvo: Tatjana Mohorko, Silva Brodnjak, Saška Serec, Silva Hajšek, Metka Vidovič, Valerija Šamprl in Jože Mohorič. Lektoriranje: Silva Hajšek. Tisk: Tercia tisk. Naslov uredništva: Občina Hajdina, Zgornja Hajdina45, 2288 Hajdina, telefon: 02 7883030, fax: 02 788 3031. Glasilo občine Hajdina je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 1639. Na osnovi 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 89/98, je glasilo Hajdinčan uvrščeno med proizvode, od katerih se obračunava in plačuje 8% davek. Fotografija na naslovnici: Tatjana Mohorko oktober 2002 HAJniNČAN Z zasedanja občinskega sveta V mesecu avgustu se je Občinski svet sestal na 4. izredni seji, ki je bila 28. avgusta 2002 ob 17. uri v prostorih občine Hajdina. Na seji so bili sprejeti - Odlok o določitvi volilnih enot za volitve v občinski svet občine Hajdina, - Sklep o pogojih za plakatiranje v času volilne kampanje, s katerim se določajo način in pogoji plakatiranja na plakatnih mestih v občini Hajdina v času volilne kampanje. - Sklep o imenovanju Občinske volilne komisije občine Hajdina, v katero se imenujejo: 1. Diana ŠERUGA, Hajdoše 79 - za predsednico 2. Jožica JERENKO, Slovenja vas 29/d -za namestnico predsednice 3. Milena GOJKOVIČ, Sp. Hajdina 32 -za članico 4. Kristijan CAFUTA, Draženci 89 - namestnik članice 5. Ivan OGRINC, Skorba 35 - za člana 6. Sabina STEINER, Gerečja vas 89 - za namestnico člana 7. Silva HAJŠEK, Zg. Hajdina 130/b - za članico 8. Mateja MAJHEN, Zg. Hajdina 12 - za namestnico članice V mesecu oktobru pa se je Občinski svet sestal na 28. redni seji, ki je bila 7. oktobra 2002 ob 16. uri v prostorih občine Hajdina. Na seji so bili sprejeti: - Spremembe in dopolnitve Statuta občine Hajdina, - Odlok o spremembi Odloka o proračunu občine Hajdina za leto 2002, - Odlok o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na območju občine Hajdina, s katerim se določajo način sestave seznama fizičnih in pravnih oseb, ki nastopajo kot dejanski končni upravičenci, način ugotavljanja sorazmernih deležev vračila ter pogoji in roki vračanja teh deležev v javno telekomunikacijsko omrežje na območju občine Hajdina, - Odlok o načinu opravljanja gos- podarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, ki določa način opravljanja obvezne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki na območju občine Hajdina, - Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o plačah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev ter članov delovnih teles Občinskega sveta v občini Hajdina, - Pravila za izvolitev predstavnikov v volilno telo za volitve člana državnega sveta ter za določitev kandidata za člana državnega sveta, s katerimi se ureja postopek izvolitev predstavnikov občine Hajdina v volilno telo 7. volilne enote, - Pravila o imenovanju kletarja letnika na tradicionalni prireditvi »Iz mošta vino - pridi na Hajdino!«, s katerimi se določa postopek o imenovanju kletarja posameznega leta, pogoji za imenovanje kletarja, prostor dogajanja, vloga župnije, - Sklep o imenovanju kletarja letnika 2002, s katerim se za kletarja letnika 2002 imenuje Stanko Žnidar iz Gerečje vasi 66, - Sklep o delnem povračilu stroškov za organiziranje volilne kampanje za lokalne volitve v občini Hajdina v letu 2002, s katerim se določajo kriteriji za delno povrnitev stroškov organizatorjem volilne kampanje za lokalne volitve v občini Hajdina, - Sklep o elektronskem naslovu občine Hajdina: novi elektronski naslov občine Hajdina je uprava@haidina.si. - Sklep o datumu 4. občinskega praznika: 4. občinski praznik bo v soboto, 2. novembra 2002, - Sklep o imenovanju odbora 4. občinskega praznika, v katerega se imenujejo: 1. Radoslav Simonič - predsednik 2. Martin Turk - tehnični del 3. Viktor Markovič - protokolarni del 4. Stanko Glažar - športni del 5. Franc Mlakar - kulturni del 6. Branko Burjan - ocenitev hiš 7. Janko Merc - razstava 8. Valerija Šamprl - koordinator Občinska uprava OBVESTILO OBČINSKE UPRAVE ■BMMHMHMBHHHnBHHHHHnHMMHnBHnMHMBHMMHHMHHMHMNnMMHHMM Sporočamo vam, da občinska uprava občine Hajdina uradni posluje z novim elektronskim naslovom, ki se glasi: uprava@haidina.si Sporočila prejeta na naveden naslov, redno pregleluje in sprejema sprejemna pisarna občinske uprave občine Hajdina. OBVESTILO Obveščamo vas, da bomo oktobra pričeli z zbiranjem vlog za znižano plačilo vrtca za naslednje leto. Vloge bomo zbirali v času uradnih ur (ponedeljek, sreda in petek med 8. in 12. uro, ob sredah še med 13. in 16.), in sicer od 11. oktobra do vključno 15. novembra 2002. Obvestilo velja za VSE starše, katerih otroci obiskujejo vrtec in želijo uveljaviti znižano plačilo. Starši, ne pozabite, da je 15. november 2002 skrajni rok za oddajo vlog za znižano plačilo vrtca za leto 2003. V kolikor starši med 11. 10. in 15. 11. 2002 ne bodo vložili vlog, jim bo s 01. 01. 2003 določeno polno plačilo vrtca, ki znaša 80 % cene programa, ki ga obiskuje otrok. V kolikor ne gre za specifičen primer, kjer pridobivamo še dodatna dokazila, v postopku uveljavljanja znižanega plačila vrtca (zveza: Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih, Ur. list RS, št. 44/96 in 1/98) za leto 2003 potrebujete: - dosledno izpolnjeno vlogo za znižano plačilo vrtca - obrazec VRT/1; - dokazila o bruto dohodkih v letu 2001 (odločbo o odmeri dohodnine za leto 2001 oziroma za zasebnike odločbo o odmeri davka od dohodka dejavnosti, v kolikor je zaposlitev staršev trajala vse leto 2001, v nasprotnem primeru pa potrdilo sedanjega delodajalca v višini bruto plače v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge oziroma v primeru brezposelnosti dokazilo pristojne območne enote Zavoda RS za zaposlovanje o statusu iskalca zaposlitve in morebitnih prejemkih iz naslova denarnega nadomestila za čas brezposelnosti, - prejemniki denarne socialne pomoči, po Zakonu o socialnem varstvu, odločbo pristojnega centra za socialno delo o upravičenosti do te pomoči (ta kategorija vlagateljev je na osnovi vložitve vloge za znižano plačilo vrtca edina oproščena plačilo le-tega); - za otroke, ki živijo le z enim od staršev, je potrebno priložiti dokazilo (sklep) o uveljavljeni preživnini. Hvala za razumevanje! Občinska uprava HAJDINČAN oktober 2002 Zeleni kotiček - oktober 2002 AKCUA ODVOZA IZRABLJENIH AVTOMOBILOV Akcija odvoz izrabljenih avtomobilov je letos potekala v mesecu avgustu in je bila dmgače izpeljana kot predhodna leta. Letos so bili odpeljani avtomobili tudi iz dvorišč občanov. Občani občine Hajdina so pokazali velik interes za čisto in zdravo okolje, saj je bilo v akciji odpeljanih 60 avtomobilov. AKCIJA ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV Glede na to da smo v predhodni številki glasila Hajdinčan podali informacijo, da bo akcija izpeljana v mesecu septembru, pa vam moramo žal sporočiti, da akcije letos ne bo. Vzrok za odpoved akcije je pomanjkanje prostora na odlagališču v Gajkah, kjer Čisto mesto razgrajuje kosovne odpadke. AKCIJA ZBIRANJA NEVARNIH ODPADKOV Letos je bila akcija izpeljana v soboto, 19. oktobra, na zdaj že stalnih lokacijah: - pokopališče Hajdina od 7.30 do 9.30 ure - Gasilski dom Hajdoše od 10.00 do 12.00 ure - Gasilski dom Slovenja vas od 12.30 do 14.30 ure - Gasilski dom Gerečja vas od 15.00 do 17.00 ure O zbranih količinah nevarnih odpadkov bomo občane obvestili v naslednji številki Hajdinčana. Očinska uprava Obvestilo zavezancem za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča! Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Hajdina (v nadaljevanju NUSZ) upošteva v III. poglavju OPROSTITEV PLAČILA NADOMESTILA. Glede na zakonske podlage Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96 do 37/01) se oprostitev plačila obveznosti NUSZ, kije v pristojnosti občine, lahko upošteva le pred odmero obveznosti, torej mora občinska uprava upoštevati oprostitve po veljavnih kriterijih, preden odda evidenco, le-to pa mora oddati do 31.12.2002. Zato prosimo zavezance za uporabo stavbnega zemljišča za fizične in pravne osebe, ki bodo uveljavljali oprostitve plačila nadomestila, da nam to sporočite do VKLJUČNO PETKA 16. 12. 2002. Prav tako zavezance obvezuje 20. člen Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, da morajo javiti vse spremembe, nastale med tekočim letom, ki vplivajo na odmero nadomestila kot so: - sprememba lastništva - novogradnje V evidenco zavezancev bodo vneseni tudi tisti občani, ki že več kot pet let prebivajo v stanovanjski hiši, pa nimajo prijavljenega stalnega prebivališča. V primeru dodatnih informacij zavezance vabimo, da se oglasijo na Občinski upravi ali pokličejo po telefonu 788 30 30. S spoštovanjem! Valerija ŠAMPRL Občinska uprava oktober 2002 HAJDINČAN POLETNA IN JESENSKA DELA V KOMUNALNI INFRASTRUKTURI Kanalizacija, modernizacije cest, javna razsvetljava, novi avtobusni postajališči poletnih mesecev do druge polovice oktobra se je veliko dogajalo tudi v komunalni infrastrukturi v naseljih občine Hajdina. Ponekod so dela že zaključena ali v zaključni fazi, v Gerečji vasi pa so ravno v dneh, ko smo Hajdin-čana že imeli pred tiskom, pričeli z izgradnjo kolesarske steze in javne razsvetljave, v Gerečji vasi v »Kaludri« pa bodo kmalu dobili tudi urejeno avtobusno postajališče. v naselju Dražene! je dokončana AP s postajališčem in pločnikom. V Hajdošah in Slovenji vasi poteka izgradnja javne razsvetljave ob glavni cesti Ptuj - Maribor. HAJDINCAN oktober 2002 V Hajdošah so pred kratkim zaključili z rekonstrukcijo dotrajanega vodovodnega omrežja s ponikovanjem. oktober 2002 HAJDINCAN Med Skorbo in Hajdošami poslej vožnja po modernizirani asfaltni cesti. Fotografije: Franc Jelen Na Zg. Hajdini je končana preplastitev lokalne ceste - odsek »Školiber - Maja« HAJDINČAN oktober 2002 GOSPODARSKI ODMEVI IZ NAŠEGA OKOLJA Perutninarski zadrugi Ptuj podeljen certifikat kakovosti ¥ Tpoletnem Hajdinčanu smo Peru-V tninarsko zadrugo Ptuj, ki ima sedež na Sp. Hajdini, že predstavili in tudi zapisali, da so v zadrugi ob 10-letnici obstoja bogatejši za pridobljeni certifikat kakovosti ISO 9001:2000. Direktor zadruge Andrej Tkalec je takrat že naznanil podelitev certifikata, slovesnost pa se je zgodila v septembru v hotelu Roškar v Hajdošah, kjer so Perutninarski zadrugi certifikat podelili. V zadrugi pravijo, da so ob pridobitvi certifikata kakovosti opravili zelo zahtevno in obsežno delo. Nekih bistvenih sprememb v samo zadrugo ne prinaša, bo pa s certifikatom zdaj mnogo lažje poslovati in se hkrati dokazovati na tržišču, pravi direktor Tkalec. S certifikatom kupcu na nek način zagotavljajo tudi kvaliteto Direktorju Andreju Tkalcu je certifikat podelil Bojan Dovečar (levo), predstav- TM nik firme TUV Managment Service Gmbh. Foto: Studio 2M V Hajdošah odprli nov objekt Kmetijske zadruge Ptuj 1 THajdošah so 4. oktobra na V veliki svečanosti odprli vrata novega objekta Kmetijske zadruge Ptuj. Naložba je zadrugo veljala kar 190 milijonov tolarjev, KZ Ptuj je zanjo zagotovila 50 odstotkov lastnega denarja (za drugo polovico se je zadruga zadolžila in bo do konca leta poskrbela za odplačilo kredita), je na svečanosti med drugim povedal predsednik investicijsko gradbenega odbora Srečko Primožič. Novo zgradbo, ki ima precejšen pomen za širšo kmetijsko okolico, pa so uradno odprli direktor KZ Stanko Tomanič, predsednik Zadružne zveze Slovenije in predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Peter Vrisk ter predsednik upravnega odbora zadruge Marjan Hergan, na svečanosti pa so bili prisotni še mnogi drugi gostje, pa župan hajdinske občine Radoslav Simonič in župani sosednjih občin, člani zadruge in delavci. Kmetijska zadruga Ptuj je z odprtjem novega objekta v Hajdošah (na tem mestu je prej stal starejši objekt manjšega pomena) zaključila že tretjo novogradnjo v zadnjih petih letih, tej pa naj bi v prihodnjih letih sledile posodobitve preostalih odkupno prodajnih centrov na področju Podravja. V novem poslovnem objektu v Hajdošah je zadmga pridobila kar 810 kvadratnih metrov uporabnih površin, 410 kvadratnih metrov je velikega pokritega skladišča, precej veliko pa je tudi dvorišče s parkiriščem. Kraj in okolica sta v novem objektu bogatejša za novo samopostrežno prodajalno z živili, ki je še najbolj dobrodošla Hajdošanom in Slove-njevaščanom. V prihodnje naj bi v novem objektu odprli še vinoteko s prodajo stekleničenih in odprtih vin članov kmetijske zadruge pa tudi Hranilno kreditna služba bo imela tam svojo pisarno. TM Zadružni objekt v Hajdošah vabi. m oktober 2002 HAJDINČAN »juL, 20 let doma krajanov Skorba T/rajani naselja Skorba so 24. Zmavgusta 2002 praznovali 20 let izgradnje doma krajanov. Ob tej priložnosti je Vaški odbor z društvi v vasi pripravil proslavo s kulturnim programom, ki so ga izvajali domači kulturniki: moški oktet, ljudske pevke in Ula Šegula ter gostje: ljudske pevke DU Kidričevo in harmonikarska skupina KD Valentin Žumer iz Hajdoš. Uvodoma je o dogodku govoril predsednik Vaškega odbora Ivo Vogrinec. Med pesmijo je oskrbnik doma krajanov nanizal iz spomina in zapisane kronike nekaj podatkov iz časa gradnje doma. Tako so odločitev o gradnji vaščani sprejeli v letu 1979, poskrbeli za potrebno gradbeno dokumentacijo in gradbeni projekt doma. Zemljišče, na katerem danes stoji dom, so bile le majhne parcele, kjer je 10 lastnikov v tistem času gojilo predvsem povrtnine. Te parcele so vaščani podarili, nekaj zemljišča pa je bilo dokupljenega. Rano spomladi leta 1980 se je začelo zares. Najprej podiranje lesa, ki so ga brezplačno prispevali lastniki gozdov vseh naselij današnje občine Hajdina ter kmetje iz Njiverc. Se istega leta je bil dom pod streho. V naslednjem letu pa so bila izvedena notranja dela, kot so električna napeljava, vodovod, ometi in druga dela. Spomladi leta 1982 so se vaščani odločili dom dokončati. Svečana otvoritev doma je bila 8. avgusta 1982 na sam praznik takratne Krajevne skupnosti Hajdina. V zapisih iz kronike o gradnji doma je veliko preglednih podatkov, ki povedo, kako se je dom gradil. Vsa potrebna finančna sredstva so se črpala iz takratnega samoprispevka, saj se je 80% samoprispevka vračalo v posamezno vas, le 20% pa ga je ostalo za skupne potrebe takratne krajevne skupnosti, ki danes tvori Občino Hajdina. Opravljenih je bilo preko 13000 prostovoljnih delovnih ur, 230 raznih brezplačnih prevozov s traktorji, za gradnjo doma so vaščani prevozili 7580 km z osebnimi avtomobili brez vsakega nadomestila. Poleg tega so mnoge vaške gospodinje prispevale potrebno hrano in tudi pijačo za delavce. Vse navedeno je evidentirano za vsakega posameznika na posebnih karticah, ki so ohranjene za mlajše rodove. V letih od izgradnje doma pa do danes so se v domu odvijale razne prireditve, kot so gostije, veselice, proslave državnih praznikov, uporabljala ga je osnovna šola za prireditve, dokler ni dobila svoje telovadnice. Bilo je veliko gledaliških predstav domače gledališke skupine in gostujočih skupin, veliko raznih koncertov. Tu so se odvijale tri primicije ob novih mašah, sedmine, razne obletnice in družabna srečanja, občni zbori, predavanja in še bi lahko naštevali. V teh letih je bilo skupaj 890 dogodkov ali okrog 45 prireditev povprečno na leto. Iz tega je razvidno, da so vaščani upravičeno gradili svoj skupni dom in prav je, da so na njega tudi ponosni. Z ustanovitvijo naše nove občine je bila leta 1999 omogočena montaža centralnega ogrevanja v dom in slačilnice športnega društva, tako da je v teh prostorih tudi v zimskem času živahno in prijetno toplo. Praznovanja 20-letnice izgradnje doma se je udeležil tudi župan občine Hajdina gospod Radoslav Simonič, ki je krajanom Skorbe ob praznovanju čestital in jim zaželel tudi v bodoče prijetno počutje v tem domu. Ob proslavi je bila na ogled razstava fotografij o gradnji doma od »prazne« parcele pa vse do otvoritve doma na 32-ih povečanih fotografijah ter razstava fotografij nekaterih dogodkov, ki so se v domu odvijali v Foto: TM času od izgradnje do danes. Silva Brodnjak, vaščanka Skorbe, je tej foto razstavi pridala svoje fotografije in jih tokrat prvič razstavila. To so bile fotografije večjega formata, ki prikazujejo predvsem aktivnosti vaščanov na občinskih prireditvah tako iz občinskega praznika 1. 2000 kot nastopa kulturnih skupin na grajskem vikendu, ki se je letos odvijal na ptujskem gradu. Upamo lahko, da bo Silva še večkrat javno prikazala svojo bogato fotografsko dejavnost. Med krajani je bila na tem praznovanju veliko pozornosti in pohval deležna razstava kuharskih dobrot gospodinj iz naselja Skorba. Občudovali smo izdelke spretnih rok žena in deklet, ki smo jih po uradni proslavi med družabnim srečanjem s skupnimi močmi tudi pospravili. Po uvodnem delu je Vaški odbor pripravil za vse nastopajoče in gledalce v dvorani pogostitev z dobrim golažem in pijačo. Med zakusko so si lahko ogledali še kratek film o poteku gradnje doma krajanov iz leta 1980 - 1982 in dogodke, kot so postavitev majskega drevesa in dogajanja na občnem zboru NK Skorba okrog leta 1975. Vse posnetke je pripravil in nam jih predvajal gospod Milan Koštomaj. Vaščani Skorbe in udeleženci iz drugih naselij naše občine so se ob plesni glasbi Uroša in Marka iz Hajdine v prijetnem druženju zadržali v dvorani še dolgo v noč. Na koncu še misel, ki je bila izrečena na tej prireditvi: »Naša skromna želja je, da bi z dobro voljo in vztrajnostjo tudi v bodoče skupaj delali s pomočjo vseh krajanov in z dobrim razumevanje organov občine Hajdina in županom gospodom Simoničem, da bi radi prihajali v ta naš dom z željo, da bi nam v njem bilo velikokrat prijetno in toplo.« Ivan Ogrinc HAJDINČAN oktober 2002 HAJDINSKI PEVCI IN PEVKE S PESMIJO NA OBISKU V DOMU UPOKOJENCEV Tam kjer je pesem, tam je veselje in prijateljstvo A . september bo ostal v lepem spo- ‘"Tminu vsem tistim starejšim - stanovalcem Doma upokojencev Ptuj, ki so se odzvali na prijazno povabilo hajdinskih pevcev in pevk ter jim prišli prisluhnit v domsko jedilnico. Pevci iz hajdinske fare so v domu upokojencev že nastopili, je povedal Maks Kampi, tudi letos glavni organizator pevskega nastopa, pevcem pa je tako že prešlo v navado, da starejšim s pesmijo in prijazno besedo polepšajo kak dan v letu. V Domu upokojencev so letos nastopili moški pevci in ljudske pevke Društva upokojencev in Kulturno prosvetnega društva Stane Petrovič Hajdina ter nadarjen mladi pevec Uroš Sagadin iz Hajdine. Za nastop so izbrali nekaj domačih ljudskih pesmi, nekaj znanih slovenskih zborovskih, a Uroš je bil znova tisti, ki je z lepim glasom in ta-pravo pesmijo srca poslušalcev ogrel, v marsikatero oko pa zvabil tudi solze. Druženje ob pesmi so hajdinski pevci in pevke sklenili s kratkim nagovorom in zahvalo za prijazen sprejem, ob tem pa obljubili, da se čez leto dni spet oglasijo. S cvetjem in dobrimi željami so se spomnili še na najstarejšega gospoda in gospo v domu. Tako so na mnoga leta zaželeli naj-starejšemu stanovalcu 96-letnemu Franju Drobjaku, cvetje mu je izročila Nataša Stumberger, predsednica KPD Hajdina, najstarejši 95-letni stanovalki Bogomiri Terček pa je pozornost s cvetjem izrazil predsednik hajdinskih upokojencev Zvonko Crček. Za trud in dobro sodelovanje pri pripravi nastopa so se Hajdinčani ob koncu zahvali še Nadi Fišer iz Doma upokojencev Ptuj. TM oktober 2002 HAJDINČAN Prvo srečanje ljudskih pevcev društev upokojencev TXne 19. septembra je bilo prvo srečanje ljudskih pevcev Društev upokojencev iz ptujskega področja. Srečanje je pripravil štiričlanski pripravljalni odbor s predsednico g. Marijo Zamuda iz Ptujskega društva upokojencev. V prelepi obnovljeni kulturni dvorani Gasilskega društva Hajdina se je zvrstilo 9 pevskih skupin ljudskih pevcev društev upokojencev: 1. Ljudske pevke "Druge pomladi" DU Kidričevo 2. Ljudski pevci DU Grajena 3. Ljudski pevci KD in DU Sv. Trojica 4. Ansambel Edija Merki KD in DU Sv. Trojica 5. Ljudski pevci DU Turnišče 6. Ljudske pevke DU, DPD Svoboda Ptuj 7. Ljudske pevke DU in KPD Hajdina 8. Moški pevci DU in KPD Hajdina. Na srečanje so bili povabljeni tudi gosti, ki so popestrili prireditev: 1. Ljudski pevci Folklornega društva Lancova vas, 2. Ljudske pevke Folklornega društva Lancova vas, 3. Ljudske pevke iz Lovrenca na Dr. polju. Vsaka skupina je zapela dve ali tri pesmi. Program je sestavila in brezhibno vodila predsednica pripravljalnega odbora ga. Marija Zamuda. Srečanje je uspelo, saj so bili vsi navdušeni nad izvedbo programa. Slovenska ljudska in narodna pesem je segla v dušo in srce vseh navzočih. Povabljeni gosti - župan občine, predsednik Gasilskega društva, predstavnici KPD »Stane Petrovič« in predsednik Društva upokojencev - so bili prijetno presenečeni ob milodonečih pesmih naših babic in dedkov. Vsi so izrazili željo, da bi se ob daljših jesenskih in zimskih večerih še priredili podobni kulturni večeri. Zupan občine se je zahvalil za to prireditev vsem skupinam in organizatorjem, predsednik Gasilskega društva pa je obljubil, da je njihova kulturna dvorana vedno na razpolago za kulturne prireditve. Pripravljalni odbor je to prvo srečanje ljudskih pevcev DU organiziral na Hajdini. Srečanje ljudskih pevcev DU naj postane-tradicionalna vsakoletna prireditev, ki jo naj organizira vsakič drugo društvo. Pozitivni pogovori med društvi se že vršijo v ta namen. Hvala pripravljalnemu odboru in voditeljici tega večera za ta kulturni večer. Zahvala gre tudi KPD " STANE PETROVIČ" za organizacijsko in finančno pomoč. Hvala vsem pevskim skupinam, sodelujočim na prvem srečanju ljudskih pevcev Društev upokojencev iz Ptujskega, povabljenim gostom in vsem ostalim udeležencem tega prijateljskega kulturnega srečanja; so bile zaključne besede pripravljalnega odbora. Maks Kampi Zelena in zlata poroka na Hajdini, srebrna pa v Tunisu v /'"''e sta Janezu in Mariji Ornik iz Hajdoš pol stoletja zakonskega življenja »jamčili« priči Janez Brodnjak in Anton Bauman, sta doživljenjsko hvaležnost in ljubezen v imenu treh otrok in sedmih vnukov 14.9.2002 na njuni »zlati poroki« s svojim podpisom potrdili hčerki Majda Vrabl in Cvetka Kušar. Svečani obred civilne poroke sta opravila župan Radoslav Simonič ter občinski svetnik Janko Merc. Za cerkveno slovesnost sta poleg farnega župnika Marijana Fesla poskrbela Ornikova vnuka - glasbenik Boštjan in govornica Petra, ki je zelo doživeto in občuteno izrekla nekaj globokih misli: »Ljubezen pomeni razumeti druge in razumeti se med seboj. Edino ljubezen, ki je zmožna zgrabiti in skleniti bitja v najglobljem, kar premoremo, še ostaja tista sila, ki lahko združuje ljudi in jih kot ljudi dopolnjuje. Ljubezen je edina sila, ki jo poznamo, da nasprotja harmoni-zira med seboj. Kdor ljubi, sprejema drugačnost drugega...« Pridružujemo se njeni iskreni želji, ko pravi: »Radi bi vama poklonili sidro vere, krmilo upanja, jadra ljubezni in vesla poguma, s čimer si bosta še naprej pomagala, da vaju vihar nikoli ne premaga.« S.B. Ko sta zlata nevesta in ženin praznovala srebrno poroko, sta bila na potovanju v Tunisu. Pravita, da je bilo lepo, saj so z njima praznovali vsi takratni Jugoslovani v hotelu. A tako kot je bilo na zlati, ni bilo niti na zeleni poroki pred pol stoletja. Vmes so bila leta sreče, bolezni in preizkušenj. V vsaki preizkušnji jima je moč in oporo dajala njuna družina in neomajna medsebojna ljubezen. Foto: S. Brodnjak HAJDINČAN oktober 2002 KRATEK POGOVOR Z DOMAČIM ŽUPNIKOM MARJANOM FESLOM Blagoslov obnovljenega župnišča na Martinovo nedeljo S Tdneh, ko se v občini Hajdina V pripravljamo na občinski praznik, ki ga združujemo z godovnim dnem farnega zavetnika Sv. Martina, si je čas za pogovor kar težko vzeti. A če je namen dober, potem se tudi na kratko da povedati kar nekaj in s tem se bo verjetno strinjal tudi naš sogovornik, župnik v fari sv. Martina, Marjan Fesel, s katerim sem imela priložnost poklepetati pred dnevi. Pogovarjala sva se o prenovi župnijskega doma, pa o pripravah na letošnje martinovanje, ki bo izjemoma nekaj dni prej (vzrok so jesenske volitve), a zato nič manj svečano. Kako to, da ste sprejeli odločitev o popolni obnovi župnišča? Župnik Marjan Fesel: »V letošnjem letu smo imeli plan obnoviti vodovod, centralno kurjavo in okna na župnišču. A ko smo pričeli z deli, smo videli, da bo potrebno prenoviti celotno župnišče, in tako se je začelo.« Kako dolgo je trajala obnova župnišča? Župnik M. Fesel: »Župnišče smo prenavljali dobre štiri mesece. Začelo se je 13. maja, dela pa so se zaključila 3. oktobra. Sedaj smo se v župnišče že vselili, tako da je nekoliko lažje, čeprav nas zaključna dela še čakajo.« Kaj je bilo potrebno postoriti? Župnik M. Fesel: »Obnovili smo okrog Foto: Studio 2M 370 m2 bivalnih površin. Porušili smo nekaj sten, nekaj je bilo še celo lesenih. Popolnoma smo prenovili tla in stropove v župnišču, žal pa nismo mogli obnoviti stopnišča, tako da smo ga porušili in naredili na novo. Uredili smo novo kopalnico in vse bivanjske prostore, in ko je potekala prenova, so ostali celi le zunanji zidovi. Dnevno se je v povprečju zvrstilo deset delavcev, za katere smo tudi pripravljali hrano, pri tem pa so bile v veliko pomoč moji mami v kuhinji sodelavke iz karitasa.« Kako ste sploh delali in kje živeli v času prenove? Župnik M. Fesel: »Bilo je težko. Imeli smo improvizirano kuhinjo v garaži, spat sem se vozil kar na svoj dom, in to vsak dan 25 kilometrov. Stvari smo imeli spravljene v učilnici, tako da smo verouk poučevali v cerkvi. Zdaj ko smo to zmogli, bo veliko lažje zadihati v novih prostorih.« Kako ste zadovoljni s prenovljenim župniščem? Župnik M. Fesel: »Kako ne bi bil zadovoljen, saj sem večinoma vse sam nabavljal, ker smo tako znižali stroške obnove. Seveda pa sem imel zato več dela. Upam, da so z obnovo zadovoljni tudi vsi žup-ljani.« Koliko je bilo potrebnih finančnih sredstev za obnovo? Župnik M. Fesel: »Stroški obnove župnišča znašajo 21 milijonov tolarjev, pokrili pa smo jih iz prostovoljnih prispevkov župlja-nov, dobili smo dotacije iz občine, nekaj pa je bilo treba najeti tudi kredita.« Kdaj bo uradna otvoritev obnovljenih prostorov? Župnik M. Fesel: »Blagoslov obnovljenega župnišča in novih klopi v cerkvi bo na Martinovo nedeljo. Vabljeni vsi župljani občine Hajdina in okolice.« M. Vidovič oktober 2002 PREGLED KULTURNIH DOGODKOV Jesenski turobni dnevi že trkajo na vrata. Naša kulturna društva pa so s svojimi aktivnostmi ves čas prisotna. Preglejmo, kaj se je dogajalo. SKORBA avgust 2002 Člani Okteta in Ljudske pevke so se udeležili srečanja malih pevskih skupin na Borlu na prireditvi Pesem klopotcev. V istem mesecu so pevke, pevci in recitatorji kulturnega društva Skorba sodelovali na proslavi ob 20. letnici izgradnje doma krajanov v Skorbi. september 2002 Pevci in pevke so se udeležili družabnega srečanja v gostilni Čelan, člani dramske sekcije pa so pričeli s študijo nove dramske igre. oktober 2002 Ljudske pevke in pevci se bodo udeležili kulturnega maratona na Ptuju. HAJDINA avgust 2002 V tem mesecu so se člani kulturnega društva Hajdina spomnili na varovance Doma upokojencev in jim pripravili koncert. Pevci in pevke pa so se udeležili tudi prireditve na Borlu z naslovom Pesem klopotcev. september 2002 Pevke in pevci so se udeležili srečanja malih ljudskih skupin upokojencev in se v istem mesecu poveselili na družabnem srečanju v gostilni Čelan. oktober 2002 Pevci in pevke se bodo udeležili kulturnega maratona na Ptuju. Člani dramske sekcije so pričeli s študijo nove dramske igre. HAJDOŠE julij 2002 Člani sekcije frajtonaric so se skupaj z mestno občino Ptuj in županom dr. Miroslavom Lucijem odpravili na izlet v Nemčijo. avgust 2002 Gmajnarice so sodelovale na prireditvi Pesem klopotcev na Borlu. september 2002 Kulturno društvo Hajdoše je sodelovalo ob blagoslovu kapelice v Hajdošah, kjer so se predstavile Gmajnarice. oktober 2002 Kulturno društvo pa je priredilo tudi tradicionalno prireditev pod naslovom Štajerska frajtonarica z gosti. DRAŽENCI september 2002 Kvartet 2x2 je sodeloval na zlati poroki na Hajdini, v istem mesecu pa je dramska sekcija pričela s študijo nove dramske igre. HAJDINČAN KULTURNI NAPOVEDNIK SKORBA november 2002 Ljudske pevke in moški oktet bodo sodelovali na občinskem prazniku Iz mošta vino, pridi na Hajdino! december 2002 Člani kulturnega društva Skorba prirejajo 28. decembra že tradicionalni božično-novoletni koncert s pevci in pihalnim orkestrom Talum. HAJDINA november 2002 Člani kulturnega društva Hajdina pripravljajo kulturni večer. december 2002 Dramska sekcija bo gostovala v kulturnem društvu Urška iz Prepolja. HAJDOŠE december 2002 Likovna sekcija bo izdelovala novoletne čestitke in božične aranžmaje. DRAŽENCI november 2002 Člani kulturnega društva Draženci in Kvartet 2x2 prirejajo tradicionalni dobrodelni koncert, Kvartet 2x2 bo sodeloval na prireditvi ob občinskem prazniku Iz mošta vino, pridi na Hajdino! Poskrbimo za zdravo in dobro počutje T^očitnice so že zdavnaj za nami 1 in hlado vreme je že pričelo kazati svoje zobe. V tokratni številki Hajdinčana se bi želela dotakniti tretjega življenjskega obdobja, kateremu posvečamo občutno premalo pozornosti. To je obdobje, ki bi naj bilo najbolj prijetno in polno, vendar je vse prej kot to. Ne le da je v tem obdobju največ težav z zdravjem, zagotovo je osamljenost tista, ki tare ljudi, ki so ostali sami in predvsem brez moči. Jesen življenja, kot raje slišimo, je odlično obdobje, da se posvetimo samemu sebi, svoji duhovnosti in predvsem svojim aktivnostim, za katere prej ni bilo časa. Vsak človek si mora v tem obdobju najti nekakšno zaposlitev, saj navada jutranjega vstajanja ostane še iz časa službe, če smo bili zaposleni, in potrebno je ta čas dobro izkoristiti. če vam zdravje še dobro služi, ne pozabite, da je že krajši sprehod po dvorišču zelo koristen. Nikar pa se ne izogibajte družbi in različnim društvom, v katere bi se lahko vključili, saj vam bodo nova prija- teljstva vsekakor prej koristila kot škodila. Želela bi opozoriti, da bomo vsi enkrat ostareli in takrat bomo veseli že toplega, nesebičnega nasmeha, kaj šele prijazne in lepe besede. Ker sem prepričana, da je v vsakem izmed vas vsaj malo srčne kulture, vem, da vam v prihodnje ne bo težko poklepetati z babico ali dedkom, sosedom ali naključnim mimoidočim, pa čeprav vam malo potoži, kako je današnji svet grozen in težak. Ne pozabite tudi, da je skrajni čas za zbiranje jesenskih plodov in listov, ki so že čudovitih barv. Vse vam bo prišlo prav ob dekoraciji božično-novoletnih daril, pa še sprehodili se boste po prijetno šele-stečem listju, se sprostili in imeli dovolj časa, da se zazrete vase in se posvetite sebi. Za tiste, ki pa niste radi sami, s seboj povabite partnerja ali prijatelja in se ob umirjeni naravi prijetno pogovorite ter pozabavajte. Mislim prepustite prosto pot. Uživajte v jesenskih barvah in ne pozabite na topla oblačila. Saška Serec HAJDINČAN oktober 2002 Načrtujemo dejavnosti, ki vodijo k zastavljenim ciljem ¥ TOŠ Hajdina v tem šolskem letu V izobražujemo že četrto generacijo devetletkarjev. Naj uvodoma poudarim, da smo z novostmi nove devetletne OŠ ob zaključku prve in zadnje triade zadovoljni mi vsi, učenci, starši in učitelji. Zelo dobri rezultati preverjanja znanja z nacionalnimi preizkusi znanja za učence 3. in 9. r. so potrditev pedagoškega dela učiteljev, kakor tudi odraz naših skrbno načrtovanih nalog ob izvajanju tega republiškega projekta. Z rezultati delne evalvacije in analize anketnih vprašalnikov smo sproti obveščali starše naših učencev ter člane sveta staršev in sveta šole. Naše pridobljene izkušnje oziroma rezultate dobre prakse bomo kot nosilci mreže šol prenašali tudi na druge šolske kolektive, ki uvajajo 9-letko nekoliko kasneje. V tem šolskem letu moramo vso pozornost posvetiti prehodu 9-letke v drugo tiado - 4. razredu devetletke. Učence poučujejo ob razredniku še drugi učitelji, ki nadgrajujejo delo z razrednimi, šolskimi projekti... Posebnost tega obdobja šolanja Učiteljica Danica Serdinšek na prireditvi prosvetnih delavcev ob podelitvi Žge-čevih priznanj Učenci I .r. devetletke ob dramatizaciji pravljice Zvezdica zaspanka. Od leve proti desni stojijo Teja, Karin, Kaja, Jaka, Tadej, čepijo pa Nina, Nika in Larisa. Foto: O. Serdinšek otrok je prehod od opisnega na številčno ocenjevanje, prehod od nivojskega pouka v razredu do fleksibilne in zunanje diferenciacije pouka - to je pouka v nivojskih skupinah na predmetni stopnji. Posebnost novega šolskega leta je tudi podelitev Žgečevih priznanj in plaket naj-prizadevnejšim prosvetnim delavcem ptujskega področja, ki se je po mnogih letih spet uveljavilo. Priznanje dr Franja Žgečaje sprejela tudi učiteljica naše šole ga. Danica Serdinšek. Ob njenemu več kot 30-letnem pedagoškemu delu poučevanja najmlajših je njen pomemben prispevek tudi na področju lutkovne dejavnosti in pri uvajanju 9-letnih programov v 1. triadi, mentorstvu študentom PF MB, pripravljanju nastopov zanje in organizaciji javnih prireditev za starše. Ob začetku novega šolskega leta razmišljam, da smo zopet bogatejši za veliko izkušenj iz minulega obdobja, tako z vsebinskega, organizacijskega pa tudi s preprosto človeškega vidika. Naše izkušnje in dobre ali slabe občutke bomo tudi v bodoče delili s tistimi, ki nam zaupate in se skupaj z nami zavedate našega poslanstva kot vzgoje in izobraževanja mladih generacij. Ravnatelj OŠ Hajdina Jože Lah oktober 2002 HAJDINČAN V novo šolsko leto z bujno domišljijo Potovala sem na sončnem žarku (Domišljijski spis) Nekega počitniškega jutra sem že zgodaj vstala. Sonce še ni vzšlo, a vrhove hribov in gora je že oblivala rožnata jutranja zarja. Po sivem nebu so plavali beli oblački kot ovčke na zelenem pašniku. Stopila sem iz hiše na dvorišče, na katerem so rože ravnokar odpirale svoje z roso pokrite cvetove. Sredi miru pa se je iz oblaka nad mano prikazal sončni žarek. Od začudenja sem onemela. Zarek se je spremenil v majhno letalo in skoraj brez hrupa pristal na tleh. Iz njega se je na velikem papirju z zlatimi krili dvignil napis: POŠIljaM ToPLE poZDRavE, zlATO SOnce. Začela sem se smejati, pravopis pa tak. Če bi naša učiteljica videla ta napis, ne bi bila preveč zadovoljna. Napis je odletel in se počasi spremenil v meglico. Iz letala pa je skočil sončni žarek in mi rekel: »Zdravo, a si za en let do sonca in nazaj?« Prikimala sem. Rekel je: »Potem pa skoči gor in se namesti v udoben naslonjač.« Naslonjaču so zrasla krila domišljije in s hitrostjo svetlobe sva se dvignila v nebo. Se nobeno potovanje ni bilo tako zabavno kot potep po vesolju. Obiskala sva veliko galaksij, med njimi Klobučar-sko, v kateri sem kupila lep klobuk za mamico. Na Uranu sem kupila ogledalo zase, na Veneri uro za atija, na Merkurju pa mobitel za brata. Kmalu sem prispela do sonca. Zelo je bilo vroče, zato se je žarek spremenil v komoro. V njem je bila klima. S Soncem sva se pogovarjala o različnih stvareh in čas je hitro in prijetno minil. Kmalu je prišel žarek in povedal, da bo treba domov. Slovo je bilo najtežje. S težkim srcem sem spet sedla na sončni žarek. Odletela sva proti domu z odprtimi krili domišljije. Zarek mi je obljubil, da me pride obiskat vsako nedeljo. Kot v sanjah sem izstopila in pogledala v nebo. Na trdna tla so me postavili mamini klici. Kričala je: »Polona, kaj pa delaš zunaj ob tako zgodnji uri?« Skomignila sem z rameni, še enkrat pogledala v nebo in stekla v hišo. Polona G lazar, 4.r./8 Vražji goban Prišel je vražji goban in mušnico zavrtel kot iz sanj. Plesala sta dolgo v noč, nihče jima ni bil kos. Vsa izmučena sta se domov vrnila in kot polha se v odejo zavila. Primož Skaza, 4.r./8 Vražji goban (Nadaljevanje pesmice iz berila) Brž jurček gobanček vstran odhiti, na bližnjem stolu obsedi. Le zakaj tako osorna je mušnica zala? A glej, to sivka opazuje, hitro k jurčku gobančku odhiti, vesela se mu nasmeji. Jurček gobanček ves pordeči in k sivki s pozdravi pohiti. Sivka, ki jurček ji je všeč, prosi ga za ples. Zdaj gobanček je vesel, s sivko se v plesu pozibava, a mušnica zala od zavisti je zastala in nič več z vražjim gobanom ni plesala. Nino Kolmanič, 4.r./8 Andreja Ornik 7.a/9 Potoval sem na sončnem žarku Bilo je jutro. Name je posvetil sončni žarek in me odpeljal s sabo zelo visoko. Razkazal mi je kotičke na nebu. Popeljal me je v čuden svet na oblak, kjer so bile vse mogoče reči. Na nebu je bil moj medvedek, ki sem ga pogrešal. Na oblaku so bile tudi zelo lepe rožice. Nekaj sem jih natrgal in hotel dati mamici. Ko pa sem to hotel storiti, sem ugotovil, da so to bile le sanje. Žan Gojkovič, 4.r./8 Potoval sem na sončnem žarku Nekoč sem se zbudil na sončnem žarku. Spal sem na leteči preprogi. Zjutraj sem se oblekel in pozajtrkoval. Po enem tednu sem bil v Egiptu. Tam sem videl piramide. Najel sem si vodiča, ki je o njih dosti vedel. Povedal mi je, da so piramide grobovi, ki so jih dali postavit med svojim vladanjem faraoni, nekdanji egiptovski vladarji. Velike piramide v nilski dolini so stare nad štiri tisoč let. Ogledala sva si tudi notranjost ene izmed njih. Čudil sem se njeni izdelavi, mumijam in dragocenim predmetom v njej. Ko je sonce začelo zahajati, me je sončni žarek odložil pred domačo hišo. Se nekaj noči se mi je sanjalo o piramidah. Simon Brodnjak, 4.r./8 V gledališču Nekega dne je živel velikan Jaka, ki se je zelo rad igral. Začel je pisati na drevo. Ko je napisal svoje ime, se je nečesa domislil. čisto potiho je prišel do psa in mačke in jima zavezal na rep konzerve, nato je rekel bu, pes in mačka sta se ustrašila in stekla domov. Potem je klicala mama, da mora iti spat. Jaka je prosil mamo, če se lahko še malo igra, a ona tega ni dovolila. Jaka je nato sanjal, da je tekel za velikim metuljem in da se je pogovarjal s svojim podplatom, s kamnom, stolom, drevesom, metuljem. Pogovarjali so se, da ima vsak svoj jaz. Nato je mama poklicala Jaka. Zbudil se je in spoznal, da je samo sanjal. Karin Sagadin, 4.b/9 V torek, 8.10. 2002, smo odšli v lutkovno gledališče Ptuj. Igrica je imela naslov Metu- HAJDINČAN oktober 2002 ljeva dežela. Nastopali so: Jaka, mama, kamen, stol, drevo, metulj, pes, muca, ptička. Živela sta mali velikan in njegova mama. Mama ga je poklicala, da mora spat, a Jaka tega ni hotel. Na koncu je le zaspal. Sanjal je, da ga je obiskal velikanski metulj. Hotel ga je uloviti, a je pristal v metuljevi deželi. Med lovom se je udaril v podplat. Nato je nastal čudež. Podplat je začel govoriti. Ni vedel, kdo je. Usedel se je na stol in se naslonil na drevo. Tudi drevo je začelo govoriti in stokati. V drevo je vrgel kamen. Zelo se je razjezilo. Tudi kamen se je zbudil. Razjezil se je, ker mu motijo mir. Jaka je bilo zelo strah. Nato se je zbudil. Zelo si je oddahnil. Leja Topolovec, 4.b/9 Nekega dne je živel Jaka. Na deblo je začel pisati svoje ime. Potem je muci in psu zavezal konzerve na rep. Ko ju je prestrašil, sta takoj zbežala. Prišla je mama in mu rekla, naj gre spat. Prinesla mu je zelo majhno posteljico in ga pokrila. Zapela mu je še pesmico in je zaspal. Sanjal je, da so vsi imeli svoj jaz: stol, drevo, zid, podplat, skala in metulj. Hoteli so ga naučiti lepega vedenja. Nato ga je mama zbudila, potem pa se je začel lepo obnašati. Rok Štumberger, 4.b/9 Barbara Zajc 9.b/9 V torek, 9.10.2002, smo se odpeljali z avtobusom v ptujsko gledališče. Ogledali smo si predstavo Metuljeva dežela. V njej so nastopali Jaka, njegova mama, metulj, podplat, drevo, stol, kamen in zid. Mali velikan Jaka se je zelo rad igral. Ko se je že nekaj časa igral, ga je mama poklicala, da mora spat. Pripeljala mu je posteljico in mali velikan je zaspal. Sanjal je hude sanje, da je letal za metuljem, ki ga je pripeljal v Metuljevo deželo. Tam je vse govorilo. Metulj je govoril, tudi podplat, drevo, stol, kamen in zid. Tudi jaz sem zasanjal. Predstava mi je bila zelo všeč. Sašo Vidovič, 4.a/9 Včeraj smo bili v gledališču Ptuj. Tja smo prišli z avtobusom. Usedli smo se v dvorani, se pomiril in počakali, da se predstava začne. V predstavi so nastopali velikan Jaka in njegova mama, stol, drevo, kamni, opeka, Jakov podplat, metulj, pes in mačka. Predstava je imela naslov Metu- ljeva dežela. V njej je vse govorilo in imelo svoj jaz. Jaka je prišel v Metuljevo deželo takrat, ko je sanjal. Ko se je prikazal metulj, je tekal za njim in začel ga je boleti podplat. Potem se je usedel na stol in stol je zakričal au, ker je bil Jaka preveč težak. Naslonil se je na drevo, a to se je razjezilo, ker je Jaka z nožem na deblo napisal svoje ime. Jakec se je razjezil in začel metati kamne v drevo. Kamen se je razjezil in ga začel ogovarjati. Iz Metuljeve dežele je prišel Jaka zjutraj, ko ga je mama zbudila in se je moral iti umit. To je bil tudi zaključek te predstave, ki mi je bila zelo všeč. Tjaša Steiner, 4.a/9 Na počitnicah Na počitnicah sem bil v Puli. Z atijem sem se vozil s čolnom. Za čolnom so nastajali valovi. Z atijem sva lovila ribe. Ulovila sva jih pet. Doma sem nabiral gobe in spuščal zmaja. Tibor Pernarčič, 3.r./9 Medved Medved je debel in je med. Poznamo sedem vrst medvedov. Medved je lahko precej nevaren. Največji je severni medved. Medved spada v družino velikih zveri. So vsejedci. Pozimi počivajo. Imajo enega do dva mladiča. Rok Štumberger, 3.r./9 Jež Sestrična je hodila po vodi. V vodi je bil jež, a jaz sem skočila za njo in jo potisnila na drugo stran. Nato sva šli hitro iz vode. Sestrična je bila vesela, da ni stopila na ježa. Nastja Habjanič, 3.r./9 Ježa poznamo po bodičasti suknji. Pozimi ne želi, da ga kdo moti. Rad je jabolka in hruške. Doma imamo dva ježa. Zvečer prideta popit mucam mleko. Ko je jež v nevarnosti, se zvije v klobčič. Katja Rudolf, 3.r./9 Prispevke učencev OS Hajdina uredila: S.H. ZA PLANINSKI KOTIČEK Pohod na Kamniško sedlo in Brano T Tsklop priprav za vzpon na Triglav V je bil razpisan pohod na Kamniško sedlo in Brano. Udeležilo se ga je 20 pohodnikov. Namen pohoda je bil pridobivanje kondicije za vzpon na Triglav in preizkušnja sposobnosti hoje v bolj zahtevnem terenu. Sama pot je kombinacija terena sredogorja in visokogorja. Na sami poti je kar precej krušljivega terena, klinov, jeklenih vrvi in tudi lepih gozdnih poti. Vsi udeleženci so pokazali, da so sposobni za pohod v Julijske Alpe in na Triglav. Pohod je potekal po dogovoru brez kakršnih koli problemov. Začetek poti je bil pri kiosku na koncu Logarske doline proti domu na Okrešlju. Na Okrešelj smo prispeli v dobri uri. Tu smo imeli kratek počitek in malico. Po temeljitem razgledu po vrhovih okrog nas in njihovem prepoznavanju, smo se odpravili proti Kamniškemu sedlu. Pot vodi najprej po gozdu, ki polagoma prehaja v ruševje in nato v čisti skalnati svet. Preden smo prišli do same stene, smo morali prehoditi strmo travnato melišče po cik-cak poti. Vstop v samo steno vodi preko snežne zaplate, ki smo jo uspešno premagali. Začel se je najresnejši del poti ob jeklenici in klinih v prepadni steni. Celotno pot smo uspešno prehodili in prispeli na čudovito zeleno ravnico, posejano z modrim sviščem, ki je podoben encijanu in ga lahko kaj hitro zamenjaš z njim. Bili smo torej tik pred planinsko kočo na Kamniškem sedlu. Od tu so se nekateri kljub meglenemu vremenu povzpeli na Brano, drugi pa smo odšli do planinske koče. Pri sami koči smo imeli daljši počitek za malico in pijačo, ki je v prijaznem planinskem domu ne manjka. Medtem ko so se nekateri vzpenjali na vrh Brane v gosti megli in šli osvajat vrh dvatisočaka, smo ostali imeli prekrasen razgled v Logarsko dolino in na ostale vrhove Kamniških alp. Od tu se vidijo skoraj vsi glavni vrhovi tega področja. To so: Turska gora, Štajerska in Koroška rinka, Skuta, Štruca, Grintavec, Kočna, Planjava, Babe, Ojstrica, Krofička, Okrešelj in Mrzla gora s Savinjskim sedlom. Po temeljitem ogledu okrog nas, smo se dodobra odpočili, pričakali naše osvajalce vrha Brane, se temeljito pokrepčali in se vsi skupaj odpravili v dolino. Zaključek smo imeli pri Igli ob Savinji. V poznih večernih urah smo se vrnili domov. Upam, da nikomur ni bilo žal, da je šel na ta prelepi vzpon v Kamniške. Mnogi planinci so prepričani, da so te lepše od Julijcev, posebej pa še s prečudovito Logarsko dolino. Vsem skupaj lep planinski pozdrav. Za PD Hajdina Karl Fridl oktober 2002 HAJDINČAN Vzpon na Triglav T^laninsko društvo Hajdina je IT organiziralo pohod na Triglav. Izlet je bil razpisan v drugi polovici avgusta na željo Društva žena in deklet. Za pohod se je prijavilo preko 30 udeležencev. Zal je bilo zelo malo udeleženk iz teh društev, so pa bili drugi. Pohod je zelo dobro uspel. Zjutraj ob 5. uri smo se zbrali pred Občinsko zgradbo Hajdina in se z avtobusom odpeljali na Pokljuko do Rudnega polja. Tukaj smo se malo pokrepčali in pripravili naše nahrbtnike za na pot. Vodniki smo se dogovorili za tempo pohoda in način vodenja ter krenili. Od začetka nas je pot nekaj časa vodila po makadamski cesti, nakar smo zavili na markirano planinsko pot. Po tej od začetka strmi poti smo prišli v slabih dveh urah do tako imenovanega studenca. Tako pač planinci imenujemo izvir pitne vode. Nekateri so se tukaj osvežili in napolnili čutare s svežo hladno vodo. Pot smo nadaljevali strmo navzgor do S tudorskega prevala, kjer smo imeli krajši počitek. Od tu vodi zelo položna pot do Vodnikovega doma, ki stoji pod Toscom in nad Velim poljem. Na domu smo imeli daljši počitek in krepko malico. Po oddihu smo nadaljevali našo pot pod Toscom in ob Vernarju do Konjskega prevala. Tu je planinsko križišče poti, ki vodijo na razne planinske točke, kot so: pot na Dolič, na Planiko, na Staničevo kočo, v Krmo in pot na Kredarico. Mi smo izbrali pot na Kredarico, saj smo tam imeli rezervirano prenočišče. Ta pot je zelo strma, gruščnata, dolga in naporna. Na Kredarico smo prispeli okoli 4. ure popoldan. Do sem je pot zelo varna in skoraj brez klinov in jeklenic. Tukaj smo si najprej odpočili, nato smo se povzpeli na greben Rži, na katerem tudi stoji dom Kredarica, in si ogledali okolico. Severno je bila pod nami Dolina vrat z Aljaževim domom. Preko te doline sta Stenar in Križ, za Stenarjem se lepo vidi Škrlatica, Razor, Prisojnik, oz. Prisank, kot ga imenujejo domačini. Malo v levo je Jalovec, ena od najlepših gora v naši deželi, in je tudi simbol Slovenske planinske zveze. Zahodno od Kredarice se nahaja naš očak Triglav, ki je bil tudi naš cilj. Pogled na vzpon na glavni vrh vzbudi spoštovanje do tega očaka. Marsikateremu prvopristopniku je močneje razbijalo srce, ko si ga je ogledoval. Pot je precej izpostavljena in na pogled zelo nevarna, vendar je tudi dobro varovana. V skalo je vstavljenih ogromno klinov in napeljanih mnogo jeklenic, ki so napete kot strune na kitari. Če se ozremo proti jugu, si lahko ogledamo še naslednje vrhove: Kanjavec, Tosc, Mišelj vrh in Ržške prode ter dolino Krme. Pogled proti vzhodu nam pričara veličastno Rjavino, Cmir in Begunjski vrh. Proti večeru smo se odpravili v dom na večerjo in spanje. Zjutraj smo po zajtrku odšli na pot proti vrhu. Kompletna skupina je prispela na vrh Triglava brez večjih težav. Tam smo si nekaj časa ogledovali okoliške vrhove in opravili krst prvopristopnikov. Vsak jih je dobil malo po tazadnji, ker ni znal odgovoriti na postavljeno vprašanje. Zaradi prevelike gneče smo zapustili vrh in se spustili po poti proti Doliču ter si odpočili. Od tod smo nadaljevali pot v dolino Zadnjice in proti Trenti, kjer nas je čakal avtobus. Spust od Doliča do Trente je trajal dobre 4 ure. Po vstopu na avtobus smo se odpeljali po dolini Soče do Mosta na Soči in tu zavili proti Cerknemu. Pot nas je dalje vodila preko prelaza Sovodenj v Poljansko dolino, skozi Škofjo Loko in čez Trojane domov. Upam si trditi, da smo bili vsi zadovoljni na tem pohodu, saj smo dosegli svoj cilj. Zadovoljni pa smo tudi organizatorji vzpona, saj je prišla kompletna skupina na vrh Triglava, kar se le malokdaj posreči. Zato se zahvaljujemo vsem udeležencem za udeležbo in vztrajnost ter jim iskreno čestitamo k njihovemu dosežku. Vsi skupaj se zahvaljujemo glavnemu vodiču in organizatorju g. Kiseljaku za dobro organizacijo, Športni zvezi pa za finančno pomoč pri kritju stroškov za realizacijo izleta. Na koncu pa še star planinski pregovor »Gora ni nora - nor je tisti, ki gre slabo opremljen gor«. Vsem občanom lep planinski pozdrav iz višav. Za PD Hajdina Karl Fridl HAJDINČAN oktober 2002 Izlet PGD Gerečja vas TXruštvo vsako leto v drugi polo- V letošnjem letu so se podali v Dravinjsko zraven tega so si ogledali še druge zna-J^vici avgusta organizira izlet ozi- dolino. Ogledali so si zelo zanimiv gasilski menitosti v tem delu, naše lepe Slovenije, roma strokovno ekskurzijo. Ogledajo muzej in društvo v Slovenskih Konjicah, Zaključili so z gasilskim piknikom v Zeleni si kakšno večje gasilsko društvo, bili so na Smartinskem jezeru v okolici dolini v Halozah. poklicno brigado ali gasilski muzej. Celja, v ženskem samostanu v Studenicah, MV Kolesarji otvorili prireditve ob 4. občinskem prazniku 1"'\rugi tradicionalni kolesarski vzpon na Bolfenk (Sv. Bolfenk 539 m) se je zgodil v nedeljo 22. septembra. Kolesarji občine Hajdina in nekaj njihovih prijateljev iz drugih občin, so se kljub oblačnemu vremenu s spremljevalci ob 14. uri odpravili na pot. Pri samem vzponu pa je začelo vse močneje deževati, kar pa udeležencev ni ustavilo - še bolj so pritisnili na pedale, nihče ni odstopil; za nagrado jih je čakal topel čaj, še toplejši golaž in pozdravne besede podžupana občine. Športna zveza kot organizator in občina Hajdina kot pokrovitelj tega dogodka vsem kolesarjem čestita za dosežen vzpon in njihovo vztrajnost. Tekst in foto: Viktor Markovič oktober 2002 HAJDINČAN Športna zveza Hajdina v poletnih in jesenskih mesecih Ekipa OŠ Hajdina, ki je osvojila 2. mesto na medobčinskem tekmovanju v kolesarstvu. Poletna šola nogometa O portna zveza Hajdina je tudi letos vJza aktivno izrabo prostega časa in v sodelovanju z nogometnim klubom Skorba uspešno organizirala Poletno šolo nogometa za otroke, stare do 12 let. Poletna šola se je odvijala v času od 15. do 19. julija 2002 v dopoldanskih urah na igrišču v Skorbi, šole pa se je tokrat udeležilo 25 otrok iz celotne občine Hajdina. Otroci so se treningov redno udeleževali, strokovno vodstvo pa sta sestavljala trenerja Franc Žitnik in Sandi Mertelj, ki sta podobno nalogo že opravljala tudi lansko leto. Po vsakem treningu so bili udeleženci nogometne šole deležni osvežilnih pijač, zadnji dan šole pa je bil organiziran še skupinski piknik z jedačo in pijačo. Udeleženci šole so v trajno last prejeli še majice z napisi o udeležbi v Poletni šoli nogometa 2002, seveda pa ni manjkalo tudi spominsko fotografiranje za arhiv. Nastal je tudi krajši televizijski prispevek v režiji Jožeta Petroviča, ki smo si ga lahko ogledali na KTV Gerečja vas. Komentarji otrok in njihovih staršev so bili vsi po vrsti pozitivni, otroci pa so obljubili, da bodo na podobno prireditev še prišli. Poletna šola tenisa T^enis klub Skorba, trenutno še edini 1 dejavni tenis klub v občini Hajdina, je uspešno organiziral Poletno šolo tenisa, ki se je odvijala od 15. do 24. avgusta 2002. Sola je potekala v dopoldanskih terminih na teniških igriščih Kluba za športno rekreacijo Skorba, obiskovalo pa jo je 12 otrok, starih do 15 let. Z mladimi talenti tenisa se je vsak dan ukvarjal trener Matjaž Plajnšek, ki se s teniško igro ukvarja že dalj časa. Na koncu so mladi teniški igralci odigrali tudi turnirje po posameznih starostnih kategorijah. Tudi tukaj so udeleženci šole prejeli majice z napisi o udeležbi v Poletni šoli tenisa 2002, glede na pozitivne odzive s strani otrok in njihovih staršev pa bomo v prihodnje s podobno prireditvijo še nadaljevali. Sandi Mertelj Skupščina Športne zveze Hajdina X Tpetek, 20. septembra 2002, je bila v V prostorih Gostišča Čelan v Slovenji vasi organizirana redna letna skupščina Športne zveze Hajdina za leto 2001. Na njej so bili prisotni predstavniki posameznih športnih društev in klubov iz občine Hajdina, nekateri svetniki občine Hajdina in pa ostali privrženci športa iz občine Hajdina. Po uvodnem pozdravu gostov s Udeleženci poletne šole nogometa Udeleženci poletne šole tenisa HAJDINČAN oktober 2002 strani predsednika Športne zveze Hajdina je sledil obvezen protokol na rednih skupščinah zvez oz. društev, in sicer so poročila o delu v letu 2001 podali predsednik SZ Hajdina mag. Stanko Glažar, sekretar in blagajnik Sandi Mertelj in predsednik nadzornega odbora Srečko Glodež. V poročilih smo zasledili, da je delovanje ŠZ zastavljeno sistematsko, posamezne pravilnike in sklepe sprejemajo člani Upravnega odbora racionalno in premišljeno in v skladu z že prej sprejetimi sklepi, kar vsekakor vodi k normalnemu delovanju zveze. Tudi finančni delež občine ni zanemarljiv, vendar pa bi kakšen dodatni tolar prav gotovo prispeval k še večjemu razcvetu športa v občini Hajdina. Vsa poročila so bila v predloženi obliki soglasno tudi sprejeta. V razpravi po poročilih je bilo podano mnenje oz. razmišljanje podžupana občine Hajdina g. Markoviča. V svojem govoru je med drugim pohvalil delo Športne zveze v minulem obdobju, omenil pa je tudi, da je zelo vzpodbudno, da se zraven nogometa uspešno razvijajo še drugi športi (npr. tenis), oblikujejo se pa tudi že nova športna društva (npr. Športno društvo Nova Hajdina). Prepričan pa je, da bo zveza svoje poslanstvo na področju športa v občini Hajdina opravljala korektno še nadalje. Podpredsednik ŠZ Hajdina g. Alojz Pod-hostnik pa je na koncu še poudaril, da občina namenja premalo pozornosti investicijskemu vzdrževanju objektov in urejevanju nogometnih igrišč. Novo nastali objekti in igrišča so trenutno v ponos marsikateremu društvu v občini, vendar pa se bo njihova podoba v prihodnje vsekakor poslabšala, če se stvari ne bodo sistemsko uredile. Klubi so namreč, ob rednih dotacijah s strani občine, deležni le finančnih sredstev za dokaj normalno nastopanje v tekmovalnih ligah, denarja za vzdrževanje pa jim največkrat zmanjka. Po koncu skupščine je sledila pogostitev udeležencev skupščine. Naj na koncu še poudarim, da je letošnje leto volilno, šport v občini pa je tema, katera bo prav gotovo prisotna v predvolilnem programu marsikaterega kandidata, saj je športna populacija v občini zelo številna. Le upamo pa lahko, da bodo predvolilne obljube posameznih izvoljenih kandidatov tudi izpolnjene oz. od posameznih izvoljenih kandidatov pričakujemo aktivnejšo vlogo pri sprejemanju odločitev, povezanih s športom v občini. Le tako lahko v prihodnje upravičeno pričakujemo, da se bo šport v občini Hajdina razvijal po zastavljenih smernicah. Sekretar Športne zveze Hajdina Sandi MERTELJ PROSTOVOLJNA GASILSKA DRUŠTVA V HAJDINSKI OBČINI Za vsemi uspešna tekmovalna sezona f^ri gasilcih je navada, da delajo Ml skozi celo leto in so zmeraj pripravljeni priskočiti na pomoč. V občini Hajdina imamo pet gasilskih društev in vsa so aktivna na področju tekmovalnega gasilstva. Vsa društva imajo ekipe, ki se udeležujejo tekmovanj na občinski ravni, nekateri pa se uvrščajo še višje in tam dosegajo zavidanja vredne rezultate. Tekmovanja so povezana z velikimi stroški in veliko mero dobre volje ljudi, ki v ekipah sodelujejo, zato vam v tej številki Hajdinčana predstavljamo ekipe iz gasilskih društev, ki so se letos na tekmovanjih zares dobro izkazale. PGD GEREČJA VAS T^)o velikem zalogaju v lanskem letu, 1 ko so praznovali 70. obletnico delovanja PGD Gerečja vasi, razvili nov prapor, uredili okolico, prenovili notranjost in zunanjost gasilskih prostorov, je bilo letošnje leto nekoliko bolj mirno. PGD Gerečja vas je posebej ponosno na desetino gasilskih veteranov, ki so v zadnjih letih zelo aktivni in so za vzor mlajši generaciji. Čez vso sezono se redno srečujejo na vajah, ki jih jemljejo zelo resno, kar je vidno pri doseženih rezultatih na tekmovanjih. Poleg udeležbe na rednih tekmovanjih, kot so občinsko tekmovanje, tekmovanje OGZ Ptuj in državno tekmovanje, so se udeležili raznih drugih tekmovanj po Sloveniji, kjer so dosegli vidne uspehe. Zelo uspešno so letos nastopili na državnem tekmovanju v Moravskih toplicah, kjer so dosegli odlično osmo mesto. V tekmovalni ekipi so: Stanko Znider (75 let), Anton Intihar, Jože Intihar, Ivan Paveo, Jože Znider, Ivan Panikvar in Vili Kovše. Rezerve in mentorja sta Martin in Franc Kaisersberger. Društvo skrbi tudi za podmladek in izobrazbo. Skupina pionirjev je že opravila tečaj za značko Mladi gasilec. Pripravljajo se pripravniki za nadaljevanje tečaja za gasilca. PGD SLOVENJA VAS -ČLANI A v /'"'Mani tekmovalne desetine PGD Slo- V-^venja vas so bili letos zelo aktivni. Zraven številnih treningov, ki so jih opravili, so se udeležili tudi 19 tekmovanj zrj I l |~* 4 Uspešna ekipa gasilcev iz Slovenje vasi, na kateri manjkata Aleš Skaza in Dejan Korošec. Foto: Tatjana Mohorko oktober 2002 HAJDINČAN Članice in člani B Hajdoš ter veterani Hajdoš in Gerečje vasi v cerkvi v Razkrižju v Sloveniji, kjer so si nabirali tekmovalnih izkušenj. Veliko podporo jim je dajalo predvsem domače društvo, imeli pa so tudi sponzorja, to je bar Remi. Veliko sredstev so prispevali tudi tekmovalci sami. člani tekmovalne ekipe Miha Vegelj, Andrej Ornik, Aleš Burjan, Andrej Sel, Tomaž Kokol, Boštjan Zupanič, Uroš Matjašič, Boštjan Matjašič, Aleš Skaza, Miran Pleteršek, Danilo Furek, Dejan Korošec z mentorjem Ignacem Skazom so se udeležili sledečih tekmovanj in osvojili naslednja mesta: * Hajdoše - preverjanje sposobnosti v občini Hajdina * Sveti Jurij (Rogaševci) - 6. mesto * Radenci - 3. mesto * Bukovci - 4. mesto * Rožički vrh - 3. mesto * Hajdoše - 10. mesto * Kapela * Markovci -1. mesto * Oplotnica - 6. mesto * Vučja vas 4. mesto * Doljnja Bistrica - 4. mesto * Borovci - 1. mesto * Šikole 1. mesto (osvojitev prehodnega pokala v trajno last) * Spodnja Polskava - 2. mesto * Juršinci - 1. mesto * Dornava - 3. mesto * Cerkvenjak - 6. mesto * Podvinci - 1. mesto * Ponikva - 7. mesto. Želja ekipe je, da ostane še naprej skupaj, saj jih veže prijateljstvo in vztrajnost. Prav vztrajnost in delo je tisto, kar jim lahko izpolni cilje, ki so si jih zadali. Tekmovalci so zelo ponosni tudi na najboljši čas vaje z motorno brizgalno CTIF izvedbe, ki so ga dosegli na tekmovanjih, to je 38 sekund brez kazenskih toč. Čestitam, fantje, pa le tako naprej! PGD HAJDOŠE V PGD Hajdoše se lahko pohvalijo s številnimi ekipami, ki sodelujejo na različnih tekmovanjih po Sloveniji in izven nje. Vse ekipe se lahko pohvalijo z vrhunskimi rezultati. Vsak rezultat pa terja nešteto ur treninga in dobre volje ljudi, ki sodelujejo v ekipah. EKIPA VETERANOV PGD HAJDOŠE V PGD Hajdoše že nekaj let na pobudo poveljnika Janka Žumra in mentorja Stanka Glažarja deluje ekipa gasilskih veteranov. Najprej so bili rezultati bolj začetniški, sedaj pa se že kosajo z boljšimi ekipami v Sloveniji. V okviru Gasilske zveze Slovenije imajo veterani organizirano tekmovanje, v kateri pa Hajdošani niso tekmovali. Udeležili so se le enega tekmovanja, da so poizkusili srečo in okusili utrip ligaškega tekmovanja, ki se ga bodo na pobudo mentorja naslednje leto začeli udeleževati. V ekipi veteranov iz Hajdoš nastopajo: Ivan Furek, Janez Ornik, Janez Glažar, Jelko Žumer, Frnac Vidovič, Anton Glažar, Janez Vidovič in kot tekmovalec in mentor Stanko Glažar. Rezultati, ki so jih dosegli, so zelo dobri ravno zato, ker je ekipa »mlada« po stažu skupnega delovanja. Tako se lahko že pohvalijo z četrtim mestom z državnega tekmovanja v Mariboru pred dvema letoma. Letos pa so dosegli odličen rezultat na Državnem tekmovanju v Moravskih Toplicah, kjer so dosegli drugo mesto. EKIPA ČLANOVE PGD HAJDOŠE Ekipo članov B PGD Hajdoše sestavljajo člani: Franc Erlač, Stanko Ferš, Jože Teskač, Jakob Jerenko, Franc Brodnjak, Ivan Brodnjak, Ivo Glažar, Zvonko Bedrač, Zvonko Glažar, Davorin Vidovič in Gorazd Vidovič ter mentor Janko Žumer. Letos se je ekipa veliko pripravljala za državno tekmovanje v Moravskih Toplicah. Trud je bil poplačan, saj so dosegli odlično peto mesto v svoji konkurenci. Zraven tega pomembnega tekmovanja so sodelovali še na tekmovanju Avstrije in Slovenije, kjer so gladko premagali svojo konkurenco in osvojili prvo mesto. ČLANICE A PGD HAJDOŠE To je ekipa, o kateri se zadnje čase največ govori in piše, saj so to dekleta, ki so osvojila zlato medaljo na Gasilski olim-piadi na Finskem leta 2001. Tudi letos so se dekleta pridno udeleževala tekmovanj. Rezultati pa niso bili slabi. Zmaga na državnem tekmovanju za memorial Matevža Haceta v Moravskih Toplicah jim seveda največ pomeni, toda zmagale so tudi v skupnem seštevku za Pokal Gasilske zveze Slovenije (gasilska liga). Udeležile so se tudi tekmovanja v Nemčiji. V ekipi sodelujejo Gabriela Galun, Nina Metličar, Dušanka Brodnjak, Anita Polanec, Metka Vidovič, Lidja Terbulec, Kristina Zajšek, Klavdija Ekart, Mojca Vogrinec, Tanja Furek. Mentor ekipe je Ivo Brodnjak, za njihovo kondicijo pa skrbi trener Franci Zupanič. Metka Vidovič HAJDINČAN oktober 2002 USPESNA STRELSKA EKIPA LOVSKE DRUŽINE »BORIS KIDRIČ« Mlada »garda« v pričakovanju Martinove tekme Iz zapiskov upravnega odbora za leto ^1957 je razvidna podpora začetkom streljanja na glinaste golobe. Ta športna dejavnost se je pri nas razširila po letu 1960. Strelišča so bila priložnostna. Naše strelske ekipe so dosegale zavidljive rezultate na meddružinskih in republiških tekmovanjih, posamezni lovci pa tudi na tekmovanjih v sosednjih državah. O tem pričajo številni pokali, ki krasijo vitrine v lovskem domu.« Tale zapis je iz publikacije, ki so jo v Lovski družini »Boris Kidrič« (sedež ima na Zgornji Hajdini 103 E) izdali lani, ko so v družini proslavili 50-letnico delovanja, uspehe lovskih strelcev pa je predstavil Vlado Zupanič, tudi sam uspešen tekmovalec. In prav letošnja strelska sezona je bila za družino ena od uspešnejših, osvojili so kar tri prehodne pokale in se zares izkazali na tekmovanjih, ki potekajo pod okriljem Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož. Strelska ekipa, v kateri so letos tekmovali (tudi na posnetku): Franc Turnšek, Srečko Svenšek, Stanko Zupanič, Primož Turnšek, Simon Valentan, Martin Skledar in Milan Kirbiš - je osvojila tri prehodne pokale za tri osvojena prva mesta. Strelci sezono, ki se počasi zaključuje, ocenjujejo za zelo uspešno, za dobre rezultate pa pravijo, da se imajo zahvaliti tudi več kot dobri pripravljenosti in zavzetosti v sami ekipi. Tekmovalno sezono bodo zaključili že s tradicionalno Martinovo tekmo, ko bodo streljanje na glinaste golobe posvetili letošnjemu prazniku občine Hajdina. Lovska družina ima lastno strelišče že od leta 1980, in sicer pri gramoznici na Hajdini, in prav to strelišče lovci uporabljajo še danes. So namreč edina strelska ekipa v zvezi lovskih družin, ki še ima ročni stroj za metanje glinastih golobov, tega pa naj bi prav kmalu zamenjali z avtomatskim, saj zanj že zbirajo potrebna sredstva. Mlada »garda« kot se sami imenujejo, pa že ima načrte za novo sezono, ko želijo biti boljši in družino obogati s kakšnim pokalom in priznanjem več. Zagotovo pa bodo strelska tekmovanja še naprej namenjali prijetnim druženjem z lovskimi prijatelji in izmenjavi koristnih izkušenj, ki jih tudi v lovski organizaciji ni nikoli preveč. TM Za sabo imajo zelo uspešno strelsko sezono, saj so osvojili kar tri prehodne pokale, radi pa pokažejo tudi tale dva spredaj, ki so ju dobili v dar od občine Hajdina. Foto: TM DRAGI HAJDINČANI, SPOŠTOVANI GOSPOD ŽUPAN! A !ta\o pozno se vam oglašam, kar 1VIpomeni, da še vedno razmišljam o vašem dragocenem prispevku, ki ste nam ga poklonili v soboto, 24. junija na ptujskem gradu. Prijetno druženje, ki je še kako popestrilo turistični utrip na našem najbolj obiskanem muzeju v Sloveniji, je najlepši dokaz, da ste se zbrali pravi ljudje, ki veste, kaj hočete. Spoznavate svoje korenine in jih prenašate na mladi rod. Že dolgo pogrešam na Ptuju ljudi, ki bi se zavedali bogastva svoje tako raznolike kulturne dediščine. Vse premalo znamo pokazati, da cenimo to, kar imamo, da želimo svoja spoznanja pokazati tudi drugim. Tako se ljudje bogatimo, da bi se bolj spoštovali in cenili drug drugega. V Sloveniji imamo to srečo, da smo se razvili v raznolikih posebnostih, ki nas delajo zanimive za številne obiskovalce, saj nikjer na tako majhnem prostoru ne moreš najti toliko različnih navad, obi- čajev in pokrajinskih značilnosti, kot je to prisotno pri nas. Ker sem bila prijetno sprejeta že na nekaj vaših svečanostih, mi dovolite, da vam izrečem iskreno zahvalo tudi v imenu maloštevilnih Ptujčanov, ki so se zbrali na vaši predstavitvi in skupaj z vami doživeli bogat poletni dan. Veselim se vsake vaše nove zamisli, ki jih uresničujete z veliko potrpežljivosti in dobro voljo, za kar ima prav gotovo zasluge tudi gospod župan Rado Simonič. Samo z mladostniško zagnanostjo in malo trme se lahko uresničijo cilji. Ko se peljem skozi Hajdino, je iz meseca v mesec bolj prepoznavna občina, ki je poskrbela za prijetno bivanje svojih krajanov, za njihov vsakdanje življenje in za kulturno rast. Želim vam še veliko zagnanih posameznikov, ki so sposobni uresničiti tudi zelo visoke cilje. Upam, da se bomo še velikokrat srečali! S spoštovanjem in najlepšimi željami vaša Viktorija Dabič oktober 2002 HAJDINČAN OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA OBČINE HAJDINA Zg. Hajdina 45, 2288 HAJDINA OBVESTILO VOLIVCEM Obveščamo vas, da: - lahko volivci, ki so oskrbovanci domov za starejše in nimajo stalnega prebivališča v domu, in volivci, ki so na zdravljenju v bolnišnicah, glasujejo po pošti, če to sporočijo občinski volilni komisiji najkasneje sedem dni pred glasovanjem, t.j. do 03.11.2002 (79. člena Zakona o lokalnih volitvah - v nadaljevanju: ZLV); - lahko volivci, ki so na dan glasovanja odsotni, glasujejo pred tem dnem na posebnem volišču na sedežu Občinske volilne komisije, ki je v prostorih občine Hajdina, t.j. (predčasno glasovanje) v času od 5. do 7.11.2002 od 8.00 -15.00 ure, v sredo do 17.00 ure (78. člen ZLV); - lahko volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo osebno zglasiti na volišču, kjer so vpisani v volilni imenik, glasujejo pred volilnim odborom na svojem domu, če to sporočijo občinski volilni komisiji najkasneje tri dni pred dnem glasovanja, t.j. do 07.11.2002 (81. člen ZLV). Predsednica OVK občine Hajdina Diana ŠERUGA, univ. dipl. prav., l.r. LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE OBČINSKI ODBOR HAJDINA Vsem občankam in občanom občine HAJDINA iskreno čestitamo ob 4. občinskem prazniku OO LDS Hajdina SDS Občankam in občanom občine HAJDINA iskreno čestitamo ob 4. občinskem prazniku Izvršilni odbor SDS Hajdinčankam je njiva bogato poplačala njihovo delo mm — f\ I *7I ) > 1 ■ % M W * jjgLN^t Qi lahko predstavljate, daje bilo na tem prostoru nekaj minut prej še delovišče? Ker pa je bilo toliko parov pridnih rok, je »kožuhačem« takoj zmanjkalo dela. Seveda so k večji storilnosti prispevali svoje tudi harmonikar Janez Vidovič iz Skorbe ter pevke in pevci DU Hajdina. Hajdinčanke so pospravile še zadnji pridelek, ki je zrasel na njihovi njivi pod cerkvijo. Bučnice, sončnice in fižola so posušeni in pripravljeni za »košicenbal« januarja prihodnje leto, koruza pa je tudi obilno obrodila. Letošnje leto je bilo v Društvu žena in deklet občine Hajdina, prav tako pa tudi v ostalih treh ženskih druženjih v Dra-žencih, Hajdošah in Gerečji vasi, v znamenju nenehnega dogajanja. Razveseljivo je vedno večje število članic, ki priča o tem, da žene in dekleta potrebujejo to svojo nepolitično »strankarsko« življenje, ki jih odvrne od vsakdanjega gospodinjsko-materinskega poslanstva. Pred nami so zimski meseci, ki bodo ponovno ročnodelsko izobraževalne narave, pa tudi OS Hajdina že pričakuje svoje rekreacije željne obiskovalke, ki bodo verjetno letos spet zahajale v telovadnico. Tekst: S.B., foto; Primož Brodnjak HAJDINČAN oktober 2002 Slovenska ljudska stranka »SKUPAJ V NASLEDNJI KORAK« Čas volitev je tudi čas za velike stvari. Največja med njimi je zagotovo ta, da vsakdo sam pri sebi spozna, da se bodo stvari spreminjale na bolje le, če bo k temu vsaj nekaj tudi sam prispeval. Zato je čas volitev priložnost, da vsi odpremo vrata, stopimo iz zaprtega prostora, pridemo na piano, gremo med ljudi in povemo - tukaj smo! Ker hočemo spreminjati svet, spreminjajmo najprej sebe, imeti moramo energijo in veliko srčnosti. SLS mora slediti velikim spremembam, ki jih družbe doživljajo v zadnjih letih. Zato pravimo, da je socialno tržno gospodarstvo edina protiutež popolni globalizaciji, kjer kapital s svojo logiko poruši vse - tudi vrednote. SLS je skupaj s svojima predhodnicama, Slovenskimi krščanskimi demokrati in nekdanjo SLS, največ prispevala k temu, da smo v Sloveniji uvedli evropsko primerljiv način lokalne samouprave, uvedli večje število občin in s tem dali ljudem na lokalnem nivoju več možnosti, da sami odločajo o svojem razvoju in svoji usodi. V mnoge manjše slovenske kraje so mlade občine prinesle nove ideje in veliko razvoja, predvsem pa ljudem vlile občutek, da lahko na svojem storijo veliko za ljudi. Če v nas vidite jasen pogled, nekaj dobrega, nekoga, ki želi delati dobro, nam verjemite. Samo skupaj z vami zmoremo spreminjati svet. SLS Slovenska ljudska stranka, OO Hajdina oktober 2002 HAJDINČAN ZBOR ČLANOV STRANKE LDS OO HAJDINA Dne 03.10.2002 je potekal v prostorih Gasilskega doma Gerečja vas volilni zbor članic in članov stranke LDS 00 Hajdina, na katerem smo soglasno sprejeli kandidaturo za županjo občine Hajdina. Kandidatka ga. Anica Drevenšek iz Gerečje vasi je v krajši obliki predstavila področje dela, ki ga opravlja v svojem poklicu in izrazila veliko pripravljenost, da svoje bogate izkušnje prenese v svojo občino. Zavzela se je za spodbujanje investicij v občini Hajdina preko čimprej izdelanih investicijskih elaboratov na vseh segmentih delovanja, od okoljskega, kmetijskega, obrtnega in društvenega življenja. Na zboru članov LDS OO Hajdina so bile določene liste kandidatov v občinski svet občine Hajdina, in sicer v volilni enoti 1, ki obsega vasi Zgornja in Spodnja Hajdina ter Draženci: - Janko MERC, Zg. Hajdina - Vladimir ŠAMPRL, Sp. Hajdina - Franc KRAJNC, Draženci - Viktor GOJKOVIČ, Sp. Hajdina - Daniel - Aljoša PAVLICA, Draženci ter v volilni enoti 2, ki obsega vasi Gerečja vas, Skorba, Hajdoše ter Slovenja vas: - Slavko BURJAN, Hajdoše - Anica DREVENŠEK, Gerečja vas - Franc MERTELJ, Skorba - Eduard CIBULA, Slovenja vas - Stanko KOLARIČ, Skorba - Jožica LEŠNIK, Gerečja vas - Živan VRABL, Hajdoše - Mihael ZEMLJIČ, Slovenja vas Osnovni življenjski moto vseh kandidatk in kandidatov LDS OO Hajdina je, da smo tisti, ki radi hitimo, se znamo ustaviti in s trezno presojo zastavljene cilje uresničiti. Samo najboljši, drzni, pogumni in razsodni bomo sposobni uresničiti prihajajoče gradbene posege v naše življenjsko okolje vsled izgradnje avtoceste in hitre ceste, zaščititi lastnike zemljišč bodisi s stimulativnimi odkupi ali denarnimi nadomestili za izgubo pridelka na ožjih varstvenih področjih in izven njih, zgraditi poslovno stanovanjski center na Hajdini, razširiti obrtno dejavnost po vseh vaseh in urediti ostalo infrastrukturo vključno s kanalizacijo v smislu enakomernega razvoja občine Hajdina. S povečano ekonomsko sposobnostjo naše občine bodo tudi socialno varstvo, gasilstvo, kultura, športne ter rekreativne dejavnosti pridobile status človeku prijazne občine. Dosedanje delo občinskih svetnikov LDS OO Hajdina Janka Merca in Slavka Burjana kakor tudi vseh ostalih članov LDS OO Hajdina pa s ponosom damo v presojo vam, spoštovane Hajdinčanke in Hajdinčani. Naj nas čas ne prehiti, nadaljujmo skupaj! Občinski odbor LDS Hajdina HAJDINČAN oktober 2002 DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE - DeSUS - Spoštovane občanke in občani - vemo, da nas vsi dobro poznate, vendar kljub temu dovolite, da se vam še enkrat ponovno in bolj detajlno predstavimo. V svoji predstavitvi vas seznanjamo, da smo res DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE, ki priznava ideje vseh generacij, ne glede na njihov status in moralno družbeno prepričanje. Smo ljudje v stranki, ki imamo veliko izkušenj, praktičnega in teoretičnega znanja, smisel za organizacijo in posluh za probleme soljudi. Smo stranka odprtih vrat in sprejmemo vsakogar, ki želi z nami sodelovati. Že v prvih občinskih volitvah ste nam zaupali in nam dali svoje glasove, za kar se vam še enkrat zahvaljujemo. Zavedamo se, da smo dobili glasove od vas zato, ker je bil takrat naš plan realen. Zadovoljni smo, daje naš predvideni plan skoraj v celoti realiziran, oziroma so nekatere aktivnosti še v toku realizacije. Pa poglejmo, kaj smo takrat smatrali za nujno potrebno, da se najprej uredi v novo nastali Občini: popravilo poškodovanih makadamskih in asfaltiranih občinskih cest, asfaltiranje najbolj prometnih in pomembnih makadamskih cest, izgradnja pločnika ob šikolski cesti od g. Tušeka do g.Veka, popravilo in ureditev kulturnih domov, pristop k ureditvi kanalizacije, ureditev pokopališča itd. Zavedamo se, da realizacija vsega tega ni samo naša zasluga, temveč je to plod timskega dela občinskega sveta, odborov, komisij in občinske uprave. S strpnostjo smo štiriletno obdobje pripeljali do sedanjega stanja. čas hitro mineva, pred nami so nove volitve, nove ideje in zamisli, novi plani in nove želje. V naši stranki se zavedamo, da nikoli ne bo vse narejeno. Vedno je potrebno iti naprej, nikoli ne smeš biti zadovoljen z obstoječim stanjem, če hočeš slediti razvoju. Zato smo si zadali nov štiriletni plan, katerega vam predstavljamo. Smatramo, da je potrebno nekatere nedokončane aktivnosti v teku čimprej zaključiti kot na primer: - dela na pokopališču, - kanalizacijo v občini pospešeno nadaljevati s pomočjo koncesionarjev, - pospešiti reševanje širitve gradbenega okolja, - najti ustrezno rešitev križišča ceste Ptuj - Lovrenc in ceste na pokopališče, - kompleksno pristopiti k reševanju kolesarskih in pešpoti v Občini Hajdina, zlasti na relaciji od gasilskega doma na Hajdini do zaselka preko železniške proge in ob Mariborski cesti na relaciji Hajdoše - Slovenja vas ter od gasilskega doma Gerečja vas - Mariborska cesta, - urediti cesto ob kanalu v Slovenji vasi in Hajdošah - povezava z termami, - asfaltirati cesto Hajdina - Njiverce - pristopiti k izgradnji vrtca in doma za ostarele v Občini Hajdina in s tem zamakniti izgradnjo občinskega centra za določeno obdobje, razen če se najdejo investitorji za ta kompleks. Razen teh nujno potrebnih investicij se bomo v stranki zavzemali za pomoč ostarelim in onemoglim in sodelovali pri humanitarnih akcijah. Spoštovane občanke in občani, dovolite nam, da še malo vsi skupaj pokramljamo o volitvah. Večina vas dobro pozna naš volilni sistem. Vendar bi se kljub temu malo spomnili, kaj naredimo s tem, če ne gremo na volišče. V kolikor se z nekom ne strinjamo, mu s tem namreč naredimo največjo uslugo. Zato je potrebno, da na volišče gremo in zaokrožimo med vsemi kandidatnimi listami tisto, ki nam je kljub negativni oceni najboljša. Mi predlagamo, da zaokrožite kandidacijsko listo DeSUS in da še zaokrožite kandidata na tej listi. S tem ste mu dali preferenčni glas. Za tistega, ki mislite, daje nesposoben, pa ste mu zmanjšali možnost, da bo izvoljen. Samo z udeležbo na volišču lahko dosežete svoj cilj. Zato »DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE« - DeSUS predlaga vsem občankam in občanom, da gredo na volišče in opravijo svojo državljansko pravico. Zaokrožite tisto kandidacijsko listo, ki mislite, da ima dober program za nadaljnji razvoj Občine Hajdina. Mi Vam predlagamo, da zaokrožite » DeSUS « in naše kandidate. Vsem skupaj lep pozdrav! Se priporoča DeSUS oktober 2002 HAJDINČAN SDS ALI SMO DOSEGU ZASTAVLJENO? Jesenski čas je čas obiranja sadov, katerih plodnost pa je v veliki meri odvisna od marljivega dela v preteklih mesecih. V naši občini je to tudi čas praznovanja, povezanega z občinskim praznikom. V letošnjem letu praznujemo že četrti občinski praznik, praznik, ki je namenjen vsem našim občanom. In katere aktivnosti v štiriletnem obdobju ocenjujemo člani Občinskega sveta iz Socialdemokratske stranke kot pomembnejše? Ena od bistvenih nalog lokalne skupnosti je, po mojem prepričanju, zagotoviti pogoje za celovit in skladen razvoj na vseh področjih in v vseh vaseh. Ob nastanku občine so bile v tem pogledu razlike precejšnje. Vcepiti to prepričanje med vse sodelujoče, je bil eden izmed naših prvih ciljev. Po pretečenem času ocenjujem, da nam je to tudi uspelo. Zahteva po izpolnitvi pričakovanj naših občanov, ki pa niso majhna, je bila stalna spremljevalka našega dela. To pa je, pa čeprav tega vedno ne želimo ali nočemo priznati, do določene mere povezano z denarjem. Proračun za prvo leto je temeljil na tako imenovani primerni porabi. To pomeni, da celotna »potrošnja« temelji na sredstvih, ki jih zagotavlja država. Kaj hitro smo ugotovili, da je izhod v izvirnih prihodkih občine. S tem ciljem smo vzpodbujali in podpirali vse aktivnosti za proračun, katerega poraba ne bo odvisna od primerne porabe in finančne izravnave kot »daru države« oz. njenih institucij. V relativno kratkem času nam je s skupnimi močmi uspelo doseči, da naložbe v vse sfere življenja v polovici temeljijo na lastnih virih. Drugi najpomembnejši vir za polnjenje proračuna pa je dohodnina, katero plačujemo vsi po predpisih, na sprejetje katerih pa nimamo vpliva. Potrebe in pričakovanja ljudi se izoblikujejo na terenu, kar mora biti temelj za izdelavo in sprejetje proračuna. Koliko smo bili v tem času uspešni, ocenjujejo občani sami, dejstvo pa je, da lahko danes govorimo, še zlasti če to primerjamo s stanjem pred štirimi leti, o sorazmerno enaki stopnji razvoja posameznih zaselkov. Pri tem pa je vsekakor neobhodno potrebno vzeti v zakup dejstvo, da je obseg vlaganj v posamezne projekte odvisen tudi od drugih dejavnikov (prometna vozlišča, arheologija ipd.). Ogradil se bom od stalno vroče teme izgradnje hitre ceste Sl.Bistrica - Hajdina - Ormož in od izgradnje avtoceste skozi našo občino v smeri proti Zagrebu, saj je na ta račun preteklo že mnogo črnila. Nesporno pa je, da ceste gradimo zaradi prometa, promet pa zahteva nove ceste in po naši oceni je edino pravilen tisti potek trase avtoceste, ki bo optimalno upošteval vse vidike (promet, okoljska zaščita, kultura, ekonomska upravičenost, in druge). Najpomembnejša pa je nedvomno varnost tako ljudi, ki živijo ob prenatrpanih in prenevarnih prometnicah, kot udeležencev prometa. Na zaščito okolja je vezan celoten projekt izgradnje kanalizacije, ki pa je v tolikšni meri povezan s predhodnimi postopki (soglasja, projekti, dovoljenja ...), da rezultati še niso vidni v obliki in obsegu, kot bi jih vsi pričakovali. Zavedamo se, da stopnje razvoja ne gre meriti samo v metrih asfaltnih vozišč, v številu cestnih svetilk, v zamenjanih vodovodnih ceveh, izgradnji kanalizacije in drugih materialnih vrednotah. Stopnjo razvoja nenazadnje ocenjujemo tudi po kulturnem, športnem, društvenem in družbenem življenju. Tu so bili opravljeni veliki koraki v pozitivni smeri, naši občani so v večji meri začeli živeti z občino in stalno bolj je prisotno spoznanje, da je vsak človek najpomembnejši. Občinski odbor SDS: Martin Turk HAJDINČAN oktober 2002 Zakaj kandidatura za župana Odločitev, da kandidiraš za tako pomembno funkcijo, prav gotovo ni enostavna. Ko pa te k temu pripeljejo tehtni razlogi, ko oceniš, da bi za ljudi, zaradi katerih občina sploh obstaja, lahko naredil več, kot je bilo storjenega do sedaj, se za to pač odločiš. Prepričan sem, daje v naši občini potrebno storiti več predvsem na sledečih področjih: 1. Bolj konkretno pristopiti k reševanju prometne problematike. Potrebno je prisiliti državo, da nemudoma pristopi k reševanju prometnih zagat v naši občini, saj postaja življenje ob naših cestah Ptuj - Maribor in Ptuj - Pragersko nevzdržno. Država, to je sedaj več kot jasno, tega problema ne namerava rešiti v naslednjih desetih letih. Vse obljube in nove rešitve tras so le zavajanje nas občanov. Če ne drugače, je potrebno pristopiti k bolj konkretnim posegom, kot je npr. tudi zapora cest itd. Občina pa bi morala takoj pristopiti k obkanalski cestni povezavi Slovenje vasi, Hajdoš in Skorbe s Ptujem. Pri reševanju prometne problematike bi se bilo nujno povezati z občinami Starše, Miklavž na Dr. polju, Kidričevo, Ptuj in Podlehnik, saj jih tarejo enaki prometni problemi. 2. V občini je potrebno pripraviti dolgoročne in srednjeročne plane razvoja in investicij. Ocenjujem, da se sedaj dela preveč stihijsko in po načelu: Kdo je glasnejši, dobi več. V pripravo teh planov je potrebno vključiti širši krog občanov, predvsem pa strokovne ljudi, ki nam jih ne manjka. Kako se to naredi, imamo vzorčni primer enako mlade občine v naši bližini. 3. Ocenjujem, da bi se denar, ki se troši za investicije, lahko bolje izkoristil. Marsikatera investicija je bila po moji oceni neracionalna, v mnogih primerih pa bi se tudi z drugačnim načinom oddaje del dalo prihraniti denar. 4. Na področju infrastrukture in čuvanja okolja je potrebno zadeve pospešiti. Predvsem je potrebno pospešiti izgradnjo kanalizacije, če hočemo očuvati naše življenjsko pomembne in bogate vire pitne vode. Pri tej problematiki smo po moji oceni premalo izkoristili dejstvo, da se iz vodnih virov v Skorbi oskrbuje prebivalstvo več občin. Potrebno bi jih bilo skupaj s Komunalnim podjetjem Ptuj vključiti v rešitev te problematike. 5. Potrebno je sprožiti akcijo za vrnitev delov Sp. Hajdine, ki so se tako ali drugače odcepili od naše občine. Mnogi ljudje iz teh delov Sp. Hajdine izražajo to željo, saj jih marsikaj veže z našo občino. Mislim, da smo dolžni sprožiti te aktivnosti zaradi ljudi, ki to željo izražajo, da bomo vrnili podobo in obseg nekdaj znane in spoštovane »Hajdine«. Prav gotovo je problematike, o kateri bi lahko pisal, še precej, vendar naj bo dovolj, da ne jemljem bralcem preveč časa, Hajdinčanu pa dragocenega prostora za druge prispevke. Toliko občanom Hajdine, da nekateri o isti problematiki mislimo drugače. Vsem občankam in občanom lep občinski praznik. Nasvidenje na volitvah. Kandidat za župana Štefan Kirbiš oktober 2002 HAJDINČAN ■ ZAHVALA ZA ŠTIRI LETA DOBREGA SODELOVANJA Ivo Rajh, predsednik Vaškega odbora Draženci, si je pred štirimi leti, ko je nastopil mesto vaškega predsednika, zadal veliko ciljev. Danes je z opravljenim delom zelo zadovoljen in pravi, da je imel ob sebi sposobne sodelavce - člane vaškega odbora. »V prvi vrsti se moram zahvaliti celotnemu vaškemu odboru Draženci, dobro smo sodelovali, pa potem vsem društvom v kraju in krajanom za zares vzorno sodelovanje. Pri uresničevanju naših ciljev nam je veliko pomagala občina, ki nam je velikokrat ustregla, vodstvo občine nam je znalo prisluhniti. V veliko »pomoč« nam je bil tudi svetnik občine iz našega kraja, ki pa ga žal delo vaškega odboru ni preveč zanimalo. Se posebej zadovoljen pa sem z uspešnim referendumom prebivalcev naselja Lancova vas pri Ptuju, ki so se nam priključili, sicer pa smo jih tako zmeraj imeli za naše krajane. Želim uspešno, predvsem pa plodno delo vaškemu odboru tudi v bodoče, naj bo čim več uspehov v nadaljnjih štirih letih. In še nekaj je pomembno, dobro sodelovanje z občani, ki je pravzaprav edini pravi pogoj za uspešno delo,« pravi Ivo Rajh, predsednik VO Draženci. V hvaležen spomin UMRLI OD 4. 7. 2002 1. Ana Kirbiš, Gerečja vas 6, roj. 10.07.1926, umrla 13.07.2002 2. Štefanija Šeruga, Hajdoše 7, roj. 14.12.1925, umrla 23.07.2002 3. Marija Galun, Skorba 48, roj. 16.07.1915, umrla 10.08.2002 4. Martin Vidovič, Hajdoše 12, roj. 24.10.1906, umrl 17.08.2002 5. Neža Neubauer, Zg. Hajdina 99, roj. 27.12.1924, umrla 25.08.2002 6. Štefanija Svenšek, Lancova vas pri Ptuju 1, roj. 29.11.1914, umrla, 31.08.2002 7. Kunigunda Panikvar, Gerečja vas 64, roj. 13.03.1941, umrla 07.09.2002 OBČINA HAJDINA IN NOVA KREDITNA BANKA MARIBOR, Podružnica Ptuj objavljata ponovno ponovni RAZPIS ZA DODELITEV KREDITOV S SUBVENCIONIRANO OBRESTNO MERO ZA POSPEŠITEV GOSPODARSTVA IN KMETIJSTVA Razpis je objavljen na podlagi pravilnikov o kreditiranju malega gospodarstva in kmetijstva občine Hajdina, ki ju je potrdil Občinski svet občine Hajdina. I. NAMEN RAZPISA Občina Hajdina bo subvencionirala obrestno mero za kredite, najete za naslednje namene: 1. v malem gospodarstvu za: - nakup, graditev, prenovo ali adaptacijo prostorov, namenjenih poslovni dejavnosti, - nakup osnovnih sredstev in opreme, - odpiranje in zagotavljanje novih delovnih mest in samozaposlovanje. 2. V kmetijstvu za : - graditev, prenovo, adaptacijo gospodarskih objektov kmetije, - razširitev, posodobitev in pridobivanje novih zmogljivosti za dopolnilne dejavnosti na kmetiji, - nakup zemlje, - nakup osnovnih sredstev ter opreme. Za subvencioniranje obrestne mere lahko zaprosijo: * v malem gospodarstvu - samostojni podjetniki in obrtniki, - samostojni podjetniki po registru, - gospodarske družbe v zasebni lasti, - občani, ki se bodo samozaposlili. Za sredstva lahko zaprosijo tisti prosilci, ki imajo registrirano dejavnost in sedež na območju občine Hajdina. Sredstva se prednostno dodelijo prosilcem, ki bodo zaposlili občane s stalnim prebivališčem v občini Hajdina, ki svojo dejavnost opravljajo na območju občine Hajdina, imajo sedež dejavnosti izven občine Hajdina, vendar je pogoj, da je nosilec občan občine Hajdina in zaposluje občane iz občine Hajdina. * v kmetijstvu: Fizične in pravne osebe, ki imajo stalno prebivališče in sedež v občini Hajdina in jim je kmetijstvo glavna dejavnost. II. RAZPISANI ZNESEK: 45.407.000,00 SIT - v malem gospodarstvu, - v kmetijstvu. III. KREDITNI POGOJI Krediti se bodo dodeljevali pod naslednjimi pogoji: - obrestna mera: temeljna + 0 %, - znesek kredita: do 50 % predračunske vrednosti, - rok vračila: 5 let, - moratorij na glavnico: do enega leta, - ostali pogoji: v skladu s pravilnikom in akti banke. Prosilci morajo k vlogi predložiti: - za drobno gospodarstvo: poslovni načrt oz. investicijski načrt, registracijo dejavnosti, načrt po metodologiji KBM d.d., Podružnica Ptuj in dmgo dokumentacijo, ki jo zahteva banka, - za kmetijstvo: programe Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj, oddelek za kmetijsko svetovanje in dmgo dokumentacijo, ki jo zahteva banka, - vloge (obrazce) za kmetijstvo bo možno dvigniti na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj, oddelku za kmetijsko svetovanje ali na sedežu občine Hajdina, - informacije, ki jih zahteva banka, dobite pri Novi kreditni banki Maribor d.d, Podmžnica Ptuj tel.: 02 787 05 10, - zahtevki za pridobitev sredstev se vložijo v roku do 6.12.2002 na naslov: Občina Hajdina, Zg. Hajdina 45, 2288 HAJDINA s pripisom »za KREDIT-RAZPIS«. Prosilci dobijo informacije na Občini Hajdina, Zgornja Hajdina 45, 2288 Hajdina tel.: 02 788 30 30. OBČINA HAJDINA: župan Radoslau SIMONIČ KREDITNA BANKA MARIBOR: Podružnica Ptuj, direktor Vlado VADLJA HAJDINČAN oktober 2002 Lepša, v novi preobleki pozdravlja popotnike ... I/ apelica je za Hajdoše že od Zmnekdaj nekakšen zaščitni znak, še do lani pa se je nad njo sklanjala in jo varovala mogočna lipa, ena najstarejših na Slovenskem. Kapelica je zdaj popolnoma prenovljena in v svežih barvah, ob njej pa že raste mlada lipa. Obe se novemu okolju lepo podajata, kar smo se lahko prepričali tudi na svečanem blagoslovu, ki je bil v Hajdošah 21. septembra in na katerem se je zbralo mnogo ljudi. Obnova kapelice je bila že dolgoletna želja vaščanov Hajdoš, a šele lani jim je ob prizadevanju nekaterih članov vaškega Blagoslov sta opravila župnik Marjan Fesel in pater Pavel Pucko odbora ter svetnikov občine Hajdina iz tega okolja uspelo, da so zares pričeli s prenovo vaškega spomenika. Obnova je potekala pod nadzorom Zavoda za naravno in kulturno dediščino Maribor, Haj-došani pa so še pred pričetkom obnove pridobili vso potrebno dokumentacijo, ob temeljitem premisleku in mnenju stroke pa so morali izpeljati še posek vaške lipe. A po končani obnovi v letošnjem letu je kapela v Hajdošah kar zasijala v prijetno in zares domiselno urejeni okolici, kajti gradbeni odbor pod vodstvom predsednika Danijela Lipavška je poskrbel tudi za primerno zasaditev okolice z drevesi in cvetjem. KAPELA IMA 200, MORDA ŠE VEČ LET Ugibanj o tem, koliko let šteje hajdoška kapela, je kar nekaj, a tudi po temeljitem iskanju dokumentov iz preteklosti in po ustnih pripovedovanjih nekaterih starejših krajanov jim ni uspelo izvedeti natančnega datuma. Znano naj bi bilo le, da so kapelo vaški možje nazadnje popravili leta 1939, pa še takrat so na starih temeljih morali sezidati novo. To je uspelo izvedeti domačinki Anici Žumer, ki je vse skupaj skrbno zapisala v kratko publikacijo, ki je izšla ravno letos ob blagoslovu kapele. Sicer pa hajdoški kapeli pripisujejo blizu 200 let, a leta sploh niso toliko pomembna, bolj važno je to, da so jo domačini zdaj rešili propadanja in bo prenovljena dočakala še mnogo let. Za vse to se imajo zahvaliti prizadevnim članom gradbenega odbora, ki ga je vneto vodil Danijel Lipavšek (o kapeli in obnovi se je že razpisal v Haj-dinčanu), v odboru pa so bili prisotni še predstavniki vaške skupnosti, občinskega in župnijskega sveta v fari sv. Martina, dolgoletni skrbnik kapele Martin Marčinko, veliko pa sta pomagali tako občina kot tudi agrarna skupnost. Nov blagoslov je hajdoška kapela dočakala v sobotnem popoldnevu 21. septembra, ko sta blagoslov opravila farni župnik Marjan Fesel in upokojeni duhovnik pater Pavel Pucko. S pesmijo so svečanost obogatile še pevke Gmajnarice iz Hajdoš in člani moškega pevskega zbora PGD Hajdoše, s pesmijo, posvečeno hajdoški lipi, se je predstavila domačinka Olga Vidovič, Hajdošani pa so slovesnost skrbno pripravili in se znova izkazali kot dobri gostitelji. Zbranim sta ob tej priložnosti spregovorila tudi župan Radoslav Simonič in predsednik vaške skupnosti mag. Stanko Glažar, ki je med vrsticami dejal, da so v Hajdošah ljudje znova dokazali, da znajo biti ob pravem trenutku ustvarjalni, enotni in solidarni. TM Prenovljeno hajdoško kapelo so obiskali mnogi domačini Prometna ureditev ob dnevu mrtvih PROMETNA UREDITEV OB DNEVU MRTVIH ■ VEŽICA □ POKOPALIŠČE □ STOJNICE □ PARKIRIŠČE □ ENOSMERNI PROMET □ DVOSMERNI PROMET D Obiskovalce pokopališča obveščamo, da bo prometna ureditev v okolici pokopališča Hajdina dne 31.oktobra in 1. novembra 2002 urejena po prikazanem prometnem režimu. Glede na zadostno število parkirnih mest in ob upoštevanju navodil gasilcev in policije upamo, da bo promet potekal nemoteno. Valerija ŠAMPRL Občinska uprava O ^ ZG. HAJDINA □ B