PODJETJE ZA PTT PROMET LJUBLJANA
Ker ni denarja, ni telefonov!
O teiefonih in poštah je na mnogib sesUnkih v krajevnih skupnostih, v zborih sknpšdae in drnžbe-nopotitičnili organizacijah v zadnjem času neštelo vprašanj, hude krvi, pa tndi brezupa. Gospodarske organizadje in občani žele iz dneva v dan boljše in vei ptt storitev, poštarji pa jim tega, še zlasti v teiefoniji, ne morejo zagotoviti. V srednjeročnem in letnih planih smo sicer združeni skupno s poštarji v Obmooii SIS za ptl promet LjuMjana zapisali, da bomo do leta 1985 tudi v naš občini, kol eoi izmed zaostalih na tem področju, s hitrejšo gradnjo pošfaih * enot, zlasti pa central in telefonskega omrežja, pre-mostili nerazvitost.
Tako smo skupno načrtovali, da bomo omogočili zvezo doma in s svetom številnim krajevnim skupno-stim izven ožjega mestnega območja ter odpravili tako imenovane »čme lise.« Žal so telefoni zapeli le maloštevilnim srečnežem na posameznih območjih, ki so z velikimi lastnimi prispevki v delu in denarju zgradili ob pomoči pošte in s solidarnostjo drugih, v okviru Območne SIS za ptt promet Ljubljana, nujno potrebno telefonsko omrežje kot npr. na Igu. V posameznih krajevnih skupnostih so na dobri poti, da bodo že letos ali pa v naslednjih dveh letih dočakali telefonske priključke kot v Zelimljah, Pija-vi Gorici, Velikih LašČah, Turjaku, Brezjah, Mur-glah in v mestnem območju ita Viču. Največja prido-bitev za KS z območja Rudnika in Barja pa bo nova pošta in centrala na Rudniku. Žal ne bo mogoče zadovoljiti krajane s tega območja s telefoni pred letom 1988.
Razlogi za lakšno stanje so zelo preprosti. Pošta ima iz leta v leto tnanj dcnarja za razvoj, uporabniki poštnih storilev ne zadovoljujemo s srednjeročnim planom sprejetih obveznosli glede sredstev, posojil ni, krajani, pa tudi gospodarske organizacije, pa ne morejo v celoti s posebnimi pogodbami oziroma sporazumi financirati gradnjo pošt, central in omrež-ja. Pa ne gre samo za to! Če hočemo po pošti pošiljati pjsmena in druga sporočila, ni dovolj samo poštna enota in telefonski priključek v stanovanju ter žica do centraie. Kar polovico vsega denarja moramo nameniti za gradnjo tako imenovanih zmogljivosti skupnega pomena (za povezave med končnimi centralami in glavno centralo, med glavno centralo in tranzitno centralo). Za ilustracijo morda
le tale podatek: Sedanja investicijska vrednosl pošte, centrale in telefonskea omrežja na Rudniku znaša 370 mio dinarjev.
Povsem opravičene so zato zahleve tako uporabni-kov koi poštarjev, da moramo, ie hočemo pospešeno razvijati to dejavnost, končno vendarle sistemsko urediti zagotavljanje sredstev za razoj in sicer tako, da bo imela na eni strani pošta veL lastnih sredstev za enostavno in razširjeno reprodukcijo in da bodo, tako kot v ostalih dejavnostih materialne proizvod-nje poscbnega družbenega pomena, v financiranje razvoja vključeni vsi uporabniki in nc samo dcl njih. Scdanji sistcm je namreč krivičcn do krajanov in gospodarskih organizacij, ki morajo, čc holcjo dobiti ptt zveze »po hitrem postopku«, plačati sami vso ceno razvoja. Zahtevamo in prcdlagamo, da sc v financiranje razvoja ptt dejavnosti vključijo vsi upo-rabniki in ne samo novi naročniki. To pa pomcni vključili razširjeno reprodukcijo v ceno telefonskega impulza in osnovno naročnino ler s cenami poštnih storitev zagotoviti pošti, da bo lahko vsaj obnavljala pofte in poštno opremo. To pa ne more biti samo skrb naših delegatov in poštarjev v Območni SIS za ptt promet Ljubljana, o tem moramo razpravljati tudi v naši delcgatski skupščini.
-ak-