41. štev.
V Ljubljani, nedelja 15. februarja 1920.	Po5,"“a	eavSaiira”a-	ni.	leto.
Velja v Ljubljani in po pošti:
celo leto	...	K	120 —
dol leta	.	.	.	„	60 —
Jctrt leta	.	.	.	„	S0-—
za mesec............io-—
Za inozemstvo:
:c!o leto ... K 140'—
pol leta. . . . „ 70 —
Četrt .eta za mesec
'tehia L~n: • v
žilica
'Jana.
Na pismene naročfce brez
fOšiljat.e denarja' se ne meremo ozirati.
Novi naročniki naj pošiljajo naročnino po nakaznici.
Oglasi se zaračunajo po porabljenem prostora in sicer 1 nun visok ter 55 mm širok prostor za enkrat 1 K, za večkrat popust
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Teleton štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu .—- štev. 8. Teleton štev. 44. --------------------
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 60 vin.
\
Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži zra odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se iranfeirajo. — Rokopisi
se ne vračajo.
Vlada odstopila.
LDU Beograd. 14. febr. P r e s -biro • * v II a uradno: Vlada v Beogradu le o d s t ojp 11 a.
Beograd. 14. febr. Govori se. da bo s sestavo nove vlade poverjen dosedanji oDoziciionalni blok.
Beograd. 14. (Izvirno poročilo.) Dane« ob po! 5. popoldne ie ministrski predsednik Davidovič predložil kroni predlog za razpust Narodnega predstavništva in istočasno za razpis volitev. Regent predlogu ni ugodil, češ, da se mora vendar Še poizkusiti, če bi ne bilo mogoče predstavništva sklicati. Davidovič je odgovoril, da semu to zdi brezpešno in F?. 'e Jjspešno, zasedanje brezupno, staviI je. da se mu zdi poravnava vladnimi strankami in opozicijo nemogoča. Bistvena razlika med njimi^ le ta. da bočejo vladne stranke državi nevarnemu neizvestnetliu stanju v narodnem zastopstvu storiti konec s tem. da takoj stopijo pred volilce, opozicija pa hoče z debatami v parlamentu volitve odgoditi. Po avdijenci je ministrski svet sklenil demisiinnirati. Demisija Je bila izro-
čena ob 7. uri zvečer. Z ozirom na to, da se mora usoda predstavništva konečno rešiti, že tekom prihodnjega dneva, se je krona nemudoma odločila in demisijo ob pol 8. uri zvečer sprejela. Nato je bil k regentu pozvan dr. Pavlovič.
Beograd, 14. (Izvirno poročilo.) Iz poziva dr. Pavloviča k regetu se sklepa, da hoče krona poskusiti doseči nevtralizacijo vlade, katera ima izvesti volitve v narodno predstavništvo. Opozicija sc zanaša, da bo ta poskus nevtralizacije na njenem odporu razbit, in da potem ona dobi poziv, da sestavi vlado.
Beograd. 14. (Izvirno poročilo.) Po predlogu, ki ga je stavil Davido-vičev kabinet regentu, bi se imele volitve v narodno p:edstavništvo vršiti 26. maja 1.1., 9. junija pa bi se že sestavil novi parlament.
Beograd. 14. (Izvirno poročilo.) Vladne stranke 9e bavilo s sklepom, da v slučain. da bi prišla opozicija na vlado in sklicala predstavništvo, odklonijo nadalinie sodelovanje In ne pridejo v parlament.
Jadranski problem zopet v osprediu.
Posvetovanja v Londonu.
LDU London, 14. Reuterjev urad poroča: Vrhovni svet je odobril besedilo not Nemčiji in Nizozemski, zadevajočih izročitev vojnih krivcev In bivšega cesarja Viljema. Ogrski delegacij! Je bil dovoljen rok enega tedna, da izboči ostale note. Nato le
vrhovni svet začel s posvetovanji glede jadranskega vprašanja.
Pismo vrhovnega sveta Trutnbiču.
LDU London, 14. Vrhovni svet |o poslal dr. Trutnbiču pismo, ki se tiče zadržanja Jugoslavije v Jadranskem vprašanju.
Ureditev turškega vprašanla.
SPORAZUM DOSEŽEN.
i.DU Pariz. 13. Posebni poročevalec »Matina« v Londonu javlja, da so zastopniki velesil dosegli sporazum v turškem vprašanju. Kar se tiče stališča Nemčije v vprašanjih dobavljanja premoga in Izročitve vojnih krivcev, se je Nitti Izrekel za posredovalno stališče. Zdi se, da tudi L!oyd George vpošteva želje različnih angleških strank.
MEZOPOTAMIJA, SIRIJA, PALESTINA IN ARABIJA IZLOČENE IZ TURSKEGA CESARSTVA.
LDU Lyon. 14. »Matln« piše o ureditvi turškega vprašanla:	Med
zavezniki se je dosegel sporazum, po katerem se izločijo Iz otomanskega cesarstva Mezopotamija, Sirija. Palestina. In Arabija. Armenija dobi svojo ustavo. Francoska vlada je pripravljena, priznati turško suverenost nad vsemi ostalimi pokrajinami otomanskega imperija, razen seveda onega dela Tracije, ki ima pripasti Grški. Italija bo dobila gotove predpravice v okrožju Smirne in Adali-}e. Francija se zadovoljuje z zgolj gospodarskimi, zlasti trgovinskimi ugodnostmi v Ciliciji. V ostalem stoji francoska vlada na stališču, da bi popolno razkosanje turškega cesarstva dalo povod številnim konfliktom.
LANSING ODSTOPIL.
LDU Washington, 13. Državni tajnik je podal ostavko, ki je bila sprejeta.
TRAJANJE LONDONSKE KONFERENCE.
LDU Lyon, 14. Kakor poroča »Journal«, bo trajala londonska konferenca približno 14 dni
Ko je razpadala Avstrija.
• , L?naL !e zopet Dosiiala Izza oblaka tn bilo je. kakor po dnevi Streljanje, potem gluha tišina, pa zopet strelianie in oddaljeni vskliki. nerazumljivi, kratki, groze polni. Takšna noč ostane v spominu vse življenje 1
Pogled nazaj pove. da je napravljeno še celo malo poti. Skoraj isto močvirje, isto grmovje, in črna žična zapreka je že zelo blizu ona prekoračena voda komaj pet minut hoda oddaljena! In vendar se le pomikal že celo neskončnost, morda dve uri, ali več? Ali bo ta noč večna? In skoro. skoro je treba svršiti, saj se bo kmalu začelo daniti. Julij Je! In zopet izgine v travi In grmovju in nadaljuje.
Kakor že prej opisano, ga Je ruski mužik sprejel in eskortiral. Postavil je prebegleca pred bataljono-vega komandanta, ki je z nekim začudenjem poslušal prvi raport in Potem ukazal pogostiti izmučenega Ahčina s pečenko in čajem. Rano zlutraj so ga predstavili polkovni komandi. Tam je izročil adjutantu točna poročila, tičoča se onih av-
strijski!) pozicij, ki so ležale ravno nasproti temu polku. — Na to so ga ra vozu peljali v divizijsko poveljstvo, kjer je naletel na Čeha. poveljnika češkega patruljnega oddelka. Ta je od Ahčina sprejel izčrpno informacijo, obenem mu pa povedal tudi nekaj neprijetnosti: Ruski častniki niso narodno zavedni, ampak navadni oficirji po poklicu; vojna jim ni naloga, ampak športno podjetje in zabava. On. Čeh, je že iz-početka vojne v ruski armadi, a še do danes ga ne smatrajo ruski oficirji sebi enakim, vkljub visokim prejetim odlikovanjem. Ne morejo razumeti, kako se more »Avstrijec« boriti proti Avstriji!...
Gd divizije so prepeljali Ahčina še isti dan v komando armade, kjer je deponiral on svoje važne izpovedbe in pojasnenje k zapiskom v dva dni trajajočem točnem zasliševaniu. Na to ie moral z drugimi vjetnikl vred v Borčičev, kjer Je bil najprej -7 tel0" dni zaprt z drugimi vred v strašni bajti, ki je imela vse rudeče stene — od stenic. Niso mogli ne spati ne ležati, bedli so cele noči nh tleh sedeč... Za Ahčina je muka čez teden dni prenehala. Ostale so poslali po svojem potu, njega pa premestili v hote), kjer ie ostal tri me-
Madžari predlagajo sporazumno rešitev vprašanla Zapadne Ogrske.
LDU Dunaj, 14. febr. Madžarski Izredni poslanik in pooblaščeni minister dr. Gustav Gratz je danes na Dunaju izročil državnemu kancelarju dr. Rennerju noto, ki pooblašča poslanika v imenu madžarske vlade, ca stavi avstrijski vlaoi oficiielen predlog. naj se vprašanje bodoče državne pripadnost: pasa zapadne Ogrske, kf se v zmislu mirovne pogodbe, sklenjene v Saint Germainu in pogojev mi revne pogodbe z Madžarsko odstopa Avstriii, reši na podlagi medsebojnega prijateljskega sporazuma. Madžarska vlada ie pripravljena odreči se uveljavljenju onih zgodovinskih pravic, ki so ogrski državi na tem ozemlju dale več kot tisočletno preteklost. Pripravljena le nadalje, prepustiti rešitev vprašanja bodoče pripadnosti tega ozemlja avstrijski republiki ali Madžarski prebivalstvu
tega pasa ter se s tem stritiia, da se-kolikormogoče zajamči omogočenje svobodnega izražama volje prebivalcev teh pokrajin, prosto vsakega zunanjega pritiska. Madžarska viada se obvezuje, da bo izid ljudskega glasovanja — predpostavši. da avstrijska vlada poda enako izjavo — smatrala zase za obvezen. Madžarska ie nadalie pripravljena, dovoli!) nemškim prebivalcem Zapadne Ogrske obširno avtonomijo, da morejo sami upravljati svoie zadeve. Madžarska vlada trdno upa. da avstrijska vlada, ki se ie v Saint Germainu tako odločno zavzemala za to. da se vprašanja pripadnosti ozemelj rešavaio le s rrivoljeniem prebivalcev, ki prebiva'o v teh pokrajinah, in ne samo potem aneksih ne bo nenaklonjena temu predlogu madžarske vlade.
Poslednje težave mirovne konference.
Premalo jih ni. V Evropi zadostuje že Jadranski spor, ki se ga nihče ne ve lotiti na pravem koncu. V Mali Aziji, ki si jo hoče antanta pred slovesom še razdeliti, pa teh težav kar mrgoli. Zavezniški državniki prenašajo mejnike ikot grešne duše in ne vedo kam ž njimi. Človek bi jim skoro zaklical svet Aškerčevega sejmarja.
Turški problem se rešuje brez Rusije. brez nje se odloča o vratih Črnega morja, o Bosporu in Dardanelah. Kdo na! veruje v tako rešitev?
Turški vozel ie tako zamotam in trdo spleten z ruskimi, da se sam zase nikakor ne da razrešiti.
Angleži uvidevaio to najbolje In Imenujejo ves problem: i ruski, turški in maloazijski srednjevzhodni problem.
Kako važno ulogo igra, v tem vprašanju Rusija, naj pokaže ta-le primer:
Angleško brodovje blokira Rusijo v baltskih vodah. Angleži zadržujejo vsa ruska transpotma sredstva, tako tla sovjetska republika ne more dovažati v mesta živeža z dežele za vsakdanjo potrebo. Vsled angleške blokade ie Rusija odrezana tudi od sveta, ki bi 1o mogel preskrhlie-vatj s stroji in blagom, ki ga republika rabi. da si pomore po razdrapanem gospodarstvu zopet na noge.
Vsled takih in enakih stisk, je bila sovjetska vlada pripravljena, da sklepa z antanto mir. V Angliji Je močna Sfriiia za ta mir (I 1oyd George sam ni daleč od nie). naivečji nasprotnik ii je bil vedno Clemenceau ter mini-
sece. Pisal le svola poročila o c. kr. prehrani, o stanju c. kr. armade, o Izdelovanju c. kr. municije. Prvo in glavno Je šlo s Posebnim kurirjem v carski glavni stan in je še služil pri zadnidi dogovorih z Rumuni, ki so tisti čas. v poznem poletju, stopili u vojno.
Po preteku treh mesecev je v glavni stan ruske jugozapadne fronte (Brnsilovc) prišel iz carskega glavnega stana erof ignatiev. ki je takoj poklica! Ahčina k sebi. si ga.dal predstaviti, poslušal s pozomim^za-nimanjem njegovo dolgotrajno irt obširno poročilo, se zanj zavzel In mu ponudil, da ga snravl v Švico, kakor sta Ahčin in Bregar nameravala. Ahčin je želel iti vseiedno še prej v Odeso, da si ogleda takozvani srbski korpus in okrepi agitacijo med slovenskimi in hrvatskimi vojniki In vietniki, ali Tgnatjev mu je odgovori: »S tem zakasnite zopet nekaj časa, stvar je pa, kakor vidim, nujna. V Odesi bi Itak ne imeli uspeha. Kar pridobite, bi bili Vaši najboljši liudje, ki Jih bomo rabili še po vojni. Tu pa ne morejo več koristiti, kakor navaden prostak — mužik in teh imamo sami več ko dovolj... Razven tega se pa še nič ne ve, ka) bo z vami, — morda ostanete še deli ood Avstrijo.«
ster Churchill. Dc danes nazori te zmerne struje niso še zmagali — blokada traja dalje. Rusija si zato izbira druga sredstva, da prisili antanto prevsem Anglijo, da odneha. In ta represivna sredsiva obetajo mnogo uspeha. Angleška je namreč proti Rusiji pravzaprav v enakem položaju kot Finska, Estonska ali Poljska ona je ruska obmejna država v srednji Aziji in Perziji. Sovjetska vlada organizira bojno fronto proti Afganil stanu, na severni perzijski meji stoje že rdeče čete. V napadu na centralno Azijo je za sovjete velike koristi strategična železnica izza carskega režima, ki je bila že takrat grajena nalašč v ta namen. Rdeča armada ima pa na svoji strani tudi prebival-creanizira bojno fronto proti Afganistan je prag v notranjost Indije! V par tednih se lahko razvllefo važni dogodki na čisto novih bofiščih.
Zato konferenca hiti, da bi uredila turško in maloazijsko vprašanje. Prvi dogovori se vrše v Londonu, ki Je pač najbolj zainteresiran na poteku onga-anj.
Načrtov in predlogov je polno. Angleži sl hočejo v prvi vrsti zagotoviti mir na zapadni afganistanski meji. Zato so že lani sklenili s sosedmo Perzijo pogodbo, po kateri vrše v celi Perziii oni sami vojaško oblast. Da sklenejo obrambno črto iužno od Kavkaza nad Kaspijskim in Črnim morjem, ie drugi ciij Angležev.
V ta namen se mude med trans-kavkaškimi plemeni — Armenci. Georgije! in Azerbeiidžani — britanske misiie. ki so dosegle dosedaj toliko, fe——■»	•—j 1 -i mmmmmmmmm
Rusu se je že takrat zdelo, da pri njih samih mnogo ni v redu in zlasti na dvoru, kier je bilo vse narobe.
S pomočjo grofa lgnatieva se le Ahčin podal na pot. Vozil se je po širni Rusiji in povsod videl navidez vzoren red In neizmerne množice vojaštva in materiiala. ki se je zgrinjalo proti fronti, in ranjence, ki so se vračali nemi in mrki. Vendar so povsod svirale godbe, vihrale zastave, vse je slavilo Brusilova in noben viden znak ni tujemu opazovalcu kazal. da bo skriti vulkan kmalu, kmalu izbruhnil in pokril pod svojo lavo rusko hi slovansko prošlost ter ustvaril oni gnoj. Iz katerega mora zazeleneti njena bodočnost.
Potoval je v »Piter«, carski grad, mesto, ki naj bi nekaj mesecev na to postal glavni grad revolucije. Potoval je preko Skandinavije, potem po severnem morju, zastraženem od vladarice Anglije, in končno Čez Francijo v Svioo, kjer se Je nastanil 8 svojimi ruskimi papirji kot navidezni ruski trgovec. Od tam ie najprej poslal Bregarju na Dunaii one časopise, v katerih mu je sporočil, da more pričeti njuna tajna In tako plodovita korespondenca v knjigah, o kte-rl smo poročali. Obenem se je udeleževal v s vici dela emigrantov
da so se vlade teh rodov sporazumele v tem, da bodo reševanje medsebojnih sporov, ki jih pa ni malo, prepustile arbitraži v to svrho sestavljenih razsodišč proti Rusiji pa bodo nastopale enotno za svojo neodvisnost. Južno ter jugozapadno od Transkavkazije čez Armenijo do sre-dozemskega morja je bil prvotno namenjen upravni mandat Ameriki, la je pa pravočasno odmaknila roko od angleške žerjavice in do danes konferenca še ni odločila kako se to razdeli. Armenija se po zavezniškem sklepu vsekakor osvobodi izpod turškega gospodstva. če popolnoma ali pa pod upravo lige narodov, ni še gotovo.
Mandat od sredozemskega morja (aleksandretski zaliv) čez Cicilijo do Diarbekra in Kharputa prevzame najbrže Francija. Na ta način bi bili zunanji forti za obrambo Indije tako-rekoč sklenjeni.
Ostane še zapadni del Male Azije do Dardanel in Bospora ter evropska Turčija.
Na ta zapadni rob bi se imelo skrčiti nekdanje otomansko cesarstvo. V Evropi bo sultan obdržal kot mohamedanski verski poglavar mogoče Stambul med Zlatim rogom iti marmarskim morjem. Z Izgubo ga-Hnolskega polotoka in gorske linije Cataldže — ta izguba je morda že gotova stvar — preneha biti TurčPa vratar Črnega morja — kdo bo stopil na to mesto? Rusija pač ne bo dala tu odločati, ne da bi bila sama vprašana.
Pa tudi Turki sami se ne bodo dali tako zlahka izgnati v Malo Azijo. Mustapha KemaJ paša in dr., zlasti Mladoturki proglašajo zvezo s sovjeti proti antanti. Tako se kujejo vezi med nekdanjimi sovražniki, in sovjeti že organiziralo turške ujetnike v svoie vojne zbore.
Pariška konferenca Je dolgo časa omalovaževala rusko revolucijo, ko je pa začela nastopati proti njei. ie bilo že prepozno.
Imperialisti, kot n. pr. Clemenceau, so se hoteli zmage navžiti do konca in zato šo trgali zemljo med seboj kot platno. Mem tem je pa zo-relo v Rusiji in danes je že nevarno zrelo.
V primeri s koncem, ki se utegne razigrati med Rusijo in antanto bi bilo dosedaj vse le predigra. RusiJa je prenesla težišče odločitve na meje Indiie, tja, kjer temelii vsa moč in ves siia’ evropske Ancliie.	'
Rusi »a na čelu Azije proti Britaniji in Antanti — to bi bila posledma in gotovo največja težkoča za mirovno konferenco.
Konferenca, ki se formalno postavlja, stopa v resnici šele pred začetek problema.
VI AD. LEVSTIK:	NadaPevante.
Višnieva repatica.
»Lepo,« je dejal pustolovec. »Hvaležno se bom spominjal tukajšnje policije ter io priporočal kolegom. ki želč nemoteno živeti svoie-mu poklicu ...«
»Ne posmehujte so!« je zagrmel komisar ter se napihnil. »Ako bi bilo po mojem, bi sedeli že dolgo tam, kamor spadate! l a ne pozabim: pravkar sem govoril Z' odvetnik-m Smučiklasom. Iž njegovih besed posnemam, da sami želite aretaciie in procesa, ker hočete z raznimi škan-dalnimi odkritji demoralizirati pre-oivalstvo Ali polic,ia vam bo znala zamašiti usta brez rahločutnega iž-biranja sredstev, ne glede na to, da Je Smučiklas pripravljen plačati vaše dolgove: ona edina bo tudi odločala, kaj sme in kai ne one biti iavno mnenje. Z eno besedo, ako ostanete gluhi za dobre svete, vam zmešani štreno jaz!« Premolknil je ter blisnil z očmi. »Zakaj molčite?« je vprašal n^to. »Kakšen je vaš odgovor?«
»Takšen.« je suho deial pustolovec ter pokazal z rokami na vrata, obračale se hkrati k šoferju, ki ie bij kradoma vstopil ter se postavil SkobylIu za hrbet. »Recite eksce-
£1. štev
Doneski k zgodovini ljubljanskega
grba.
(Nedeljska heraldična študija).
Zmaj ljubljanski pomeni po naf-novejših. toda ne čisto točnih anan-Stvemh raziskovanjih (»Siov. Narod« z dne 15. februarja 1920) zmago frankovsko nad Huni. Tej zgodovinski trditvi se pozna, da je zrasla pri cvičku. Pri nas ve vsak peto-šolec, da spada frankovski zmaj v Zagreb in ne v Ljubljano. To doka-zujejo tudi imena, na ktera s« sklicuje »Narodov« zgodovinar. Amebi n gi, Siegfriedi, Hageni in Woelflngl so čisto židovska imena, ki so pri zagrebških frankov cih zelo v navadi Tam stoji tudi Frankova tvomica za cikorijo. Zato se pač ne more verjeti domneva, da je ljubljanski zmaj znak frankovske zmage. Že celo ne nad Hun! Huni, nekakšni staroveškl bolj-Ševiki. so sicer prijahali do Ljubljane od izteka, dolgo se na tu niso mogli »gor držati«. Treba jim je bilo dat! samo kakšen Lancelotov podlistek ali pa povest Calcotovo, da so ročno pete pokazali. Takšne zmage so sicer davne, toda ljubljanski pečat u a d stolpom in liHje v mestnem drobižu zato ne morejo dokazati zmage fran-lavcev nad Huni. In kolikor poznam ljubljanski drobiž, ni v njem nikak-Šnfb lilij, marveč samo nekaj starih bajt. ki nimajo z Ljubljano nobene podobnosti.
Ne, ne, ona s IrankovcI In lilijami Je bosa. zato odpade tudi vsako sklepanje nad zmago desnega brega nad levim. Zgodovinarji govore včasih zagonetno in če pišejo v času pred volitvami računajo z duhom časa. Vendar bi zgodovinar vkljub romantičnemu imenu moral imeti malo več naturalizma. Ali je že spuhtel? Ali je pa to le »svitanje« nove šole? V pomfrjenje njegovih zgodovinskih nagrenj bi bilo dobro, da si ogleda tudi bosanski grb!
Salo v stran, zgodovinarji. Dognano le. da le zmaj na stolpu in ne ped njim. Risar prvega pečatnika zato gotovo id imel preveč umetniške svobode, marveč je le narisal stvar tako. kakršna le. Zmaj nad mestom.
Morda je. a tem mislil biti zafrkljiv, po mojem mnenju je bil ceio nekoliko nevljuden. Jaz ne bi bil cikal ta-kv. očjvidno .... Mesto .grdega zmaja bi bil risar prav lahko postavil tja gori kakšno drugo heraldično podobo. manj grozovito. Neznani tvoren prvega pečatnika Je zmaja naslikal zeleno. Tudi oni zmaji ca mostu so zeleni kakor kuščarji. Zakaj so se neki tako razjezili? Da ne bosta Lance-lot te Calco žalostna, jima v tolažbo povem svojo znanstveno domnevo: Vseh pet llntvernov se samo za to Jezi, ker bero mole podlistke.
Darovanemu zmaju ne glel na zobe. Tudi ne v pečatu ali ca mostu. Ce pa pogledamo vse te ljubljanske llutverJe, vidimo, da nimajo zob, samo Še repe. Ž nHml včasih pišejo. Da se pa ne bo razpasla pravda o zmajih, povem že sedaj, da nd je čisto vse-jedne, ali Je zmaj v pečatu ali na stolpu ali pod njim. Na stolpu je njegova lega sicer mnogo prikladnejša za primerno izročenje izjav, vendar Je to vsejedno, vspričo dejstva, da se ono močvirje, o katerem poroča g. Lan-celct, še danes širi po Ljubljani, vkljub mnogoletnemu »zmajevanju«. Zato je pa treba za vse ljubljanske zmaje — za tiste zelene, g. Lancelotl — svetega Jurja lz kapelice poklicati. Potem ne bomo več »zmajevali« pe na magistratu, niti ne bomo zmajevali z glavami pred njim, ampak bomo močvirje sušili. Zakladov pa ne bomo iskali, ker so se celo miške izselile iz aprovizadje, kjer bi zakladi morali biti. Končno je zgodovinar pozabil povedati, da veruje razven njega v zmale le še deca.
Zmaj le znak poraženega never-3tva To je res. Neverstvu se prištevajo vse vrste drugačnih mnenj. Jaz štejem tndf staroverstvo tja. Zato se strinjam z g. Lancelotom in mu ne zamerim Kogoja. Vem, da g. Lance-lotu ne dajo pokola »penzijonistl Jz Zveze«. Zato je dobro, da poskusi z zgodovino, morda le uspe kedaj bolje, nego .,.«. sicer, lo mu is srca žeH
ben Akiba.
Pogajanja v Beograda.
Prizadevanja za rešitev vladne krize.
LDU Beograd. 13. »Politika« Javlja: Včeraj opoldne Je regent ponovno apeliral na obe skupini da se sporazumeta in da se sestavi koncentracijski kabinet. Regent Je ob dvanajstih posetfl v ministrstvu za zunanje stvari g. Davldovlča In apo-Iral nanl naj obe stranici popustita v Interesu države, ker Je najboljši Izhod iz sedanje politične situacije, Sestava koncentracijske vlade, M bi Izvršila svobodne volitve.
Ministrski predsednik Da vldov Jč
^ Izjavil, da ostaja vlada tudi nada-popolnoma naklonjena sporazumu ter da bo vsled tega tudi še danes počakala na rezultat, pridejal pa )e, da vlada glede pogojev, s katerimi nal bi se parlament sestal ne more nčlnltl več koncesij.
NInčič na dvoru.
LDU Beograd. 13. Včeraj popoldne je bQ na dvoru dr. NInčič, pred-stavlteli skupine pomirljivih radi-
kalcev v opozicijskem bloku. Potem je ob šestnajstih g. NInčič posetll predsednika Davldovlča ter z njim dolgo konferiral o tem, kako bi Izšli iz sedanje politične situacije. Upajo, da bo v spornem vprašanju glede dela sedanjega parlamenta prišlo do sporazuma.
Vlada pred demlsUo.
LDU Beograd, 14. Govori se, da bo morala vlada Jutri, dne 14. t. m. podati ostavko, ako no bo rešeno vprašanje o razpustitvi sedanjega predstavništva.
WlLSON OKREVAL.
LDU Berlin, 14. »Lokalanzeiger« prinaša iz Frankfurta ob Meni nastopne; washingtonsko vest: Iz poročila Jr. Munga izhaja, da je predsednik VVilsom bolehal na trombozi, združeni z ohromljenjem leve strani telesa. Predsednik Wilson se je kakor čudežno rešil smrti. Duševno je sedal popolnoma okreval bi tudi telesno stanje se izboljšuje.
Pooajanja.
POGAJANJA V LONDONU.
LDU Lyon, 13. V četrtek ob enajstih se j« pričela prva seja londonske konference y Downing-Streo-tu. Anglijo sta zastopala Uoyd George in lord Curzon, Francijo je zastopal Mlllerand s Pavlom Cambonom in Filipom Berthelotom, Italijo pa NItti. Pri tem prvem sestanku načelnikov treh vlad ae je dotočil spored vpražani kj bodo predmet razprav, in ki je naslednji: 1. IzvrS-tev mirovna pogodbe z Nemčijo; 2. jadransko vprašanje: 3. odgovor Madžarske, kj je imd isti dan dospeti v Parts; 4. določitev temeljnih načel za mirovno pogodbo s Turčijo;
5.	rusko vprašanje. — O poteku pogajanj na londonski konferenci poroča »Petit Parisien«: Napram nemškemu predlogu, naj bi se nemški vojni krivd sodili v Nemčiji, bo londonska konferenca brezdvomno vztrajala na enakem odklonilnem stališču, kakor pariška mirovna konferenca. Na pomisleke Holandske glede Izročitve bivšega nemškega cesarja bodo zavezniki odgovorili z jurldičniml razlogi, Id ugotavljajo krivdo Viljema IL, ter zahtevali dostojno. pa odločno, da se v tem oziru zadosti zahtevam splošne morale Ib vesti. — Angleški zakladni kan-celar Chamberlain bi francoski finančni minister Maršal sta začela proučevati težavni problem meničnih tečajev ter način, kako bi se na meničnem trgu Polagoma vzpostavilo normalno stanje, v trenutku, ko zboruje londonska konferenca, pravi »Petit Parisien«, bi bilo dobro naglasiti, da Anglija la Franclja jamčita vzajemno za svoje obveznosti napram newyorškemn denarnemu trgu. Dne 15. oktobra 1921 namreč zapade 5 odstotno posojilo, ki ga js Francija najela septembra 1915.
MADŽARSKI ODGOVOR.
LDU Lyonv 14. Madžarska mirovna delegacija Je v četrtek izročila v orsav^kl palači prvi del svojega odgovora na osnutek mirovne pogodbe. Nato je grof Apponyl zaprosil za nov petnajstdneven rok, ki naj mu omogoči prevod in natisk mnogoštevilnih not. katere bi imele biti priložene odgovoru. Kakor dozirava »Peth Parisien«, obsega Že izročeni dokument 20 strani ter Ima mnogo priloženih not in dopolnilnih študij.
Pariški listi o odgovoru.
LDU Pariz, 13. Pariški listi se nikakor ne Izražajo povoljno o madžarskem odgovoru na mirovne pogoji.
Madžarski odgovor mirovni konferenc!.
LDU. Budimpešta, 13. febr. Dunajski korespondenčni urad poroča; Madžarska mirovna delegacija je včeraj v Neuillyu predložila proti-predloge na mirovno pogodbo. Nota opozarja na to, da se narodne manjšine na Madžarskem nočejo ločiti od Madžarske, nadalje, da imajo te manjšine več pravic, kakor jim morejo dati posamezne mirovne pogodbe In da se morejo te pravice še povečati, ne da bi se naravne meje Madžarske Izpremenlle. Madžarska trdno upa, da se ozemlje s 50.6 % madžarskega ali nemško govorečega prebivalstva ne bo stavilo pod češke. romunsko ali srbsko gospodstvo. Nota poudarja, da v mirovni pogodbi
lend, da bom ravnal po lastnem preudarku. Jacques, pomagaj gospodu ven.«
Tod« komisar je šel sam; med vrati je pogledal nazaj ter siknil: »Pol ure Imate časa!«
Šofer mu je sledil do hišnih vrat; k® se Je vrnil, je našel Veselka v krčevitem smehu.
»Ne, brat,« je vzklikni! osuplo, »to ni komeffljal Glej. kaj se godi spodaj I« Peljal ga je k tenčičnj zavesi ter mu pokazal ljudstvo, k! se je gnetlo po nabrežju.
»Doli z grofom!« so rfuli nekateri, »na cesto ž njim!« AH teh sovražnikov le bilo manjši de!: večina le gro-botaje in mahaje upirala poglede kvišku, kdaj se pojavi slavljenčev Obraz.
»Zdaj sl utofažen, kaj?« se je obrnil Jacques k tovarišu, kažoč mu oddelek redarjev, ki se je bližal trumi. »AH rlght, branili se bomo tu goril«
»Bedak,« je dejal Veselko, »mari ne vidiš, da so prišli razganjat ljudi?«
Šofer je okamenel. dočim je množica sprejela redarje z burnim hrupom. »Živela polletja!« so vpHl ogorčene!. med katerimi je bM najgiasnej-9 knneipijent Fakina sam. »Primite ga, držite ga!« Toda nekdo je nasta-VU roke na usta in kriknil: »Doli s boHcijo. živela višnjeva repatica!« Vse nabrežje Je zagrmelo za njim,,.
»Maha, to Je blazno!« Je izbruhnil Jacques, zvijaje se od smeh«. »In ti, nesrečnež? Tl?«
»Gremo, zvesta duša, takoj se odpeljemo.«
»Vendar te je srečala pamet! Hasan, kje si?«
»Nočejo me,« je pokimal bivši grof, »ker se boje resnice; to Je moj poraz... In policija mi dela pot. nr o žice ml vriskajo, Babilon se začen i.«
»To Je tvoja zmaga!«
»Hasan biti zadovoljen.« se je namuznil Senegalec, ki je prisopihal takrat.
Množica Je pomalem ustopala brezčutnemu »razidite se!« vrlih Skobyllovih redarjev. Smučiklasov avto Je stal na dvorišču ter veselo brnel odt.odnico; črnec je že sedel, a Jaques je čakal samo še, da se nabrežje izprazni. Medtem je izpolnil Veselko svojo zadnjo dolžnost in krenil še enkrat po črnih stopnloah, k! so držale k Mariji.
Okna njene sobe so bila zaveše-na: v brlenfu sveč In žalobnem vonju dveh šopov odrezanega cvetja se je zdel prostor čudno prazen in tuj, kakor odmaknjen s tostran groba in prenešen na on! svet. Mladi mož je najprej zagleda! Meto, ki je skrivala obraz ob post el ii ter gnala zategel glas, da nisi razločil, je H jok ali molitev; šele nato je upri oko v blazine ter odkril nekai bleripršeed od njih beline, obdanega * razpuščenimi va-
lovi črnih las. Marijine ustnice so bile otrpnile v rahlem, sladkem nasmehu, ki je še med boleznijo odkriva! lesk njenih prelepili zob; drobno razpelce od bele kovine je Izginjalo med prozornimi prsti, in rjuha, ki je odevala mrtvo, te komaj dramite slutnjo telesnih oblik. Ali vendar Je bila v tej sliki neskončna žalost in grenka, niti v večnem spanju ne ugasla bol. Pod črnimi trepalnicami je visela solza, kakor bi še mrtve oči plakale za solncem te zemlje, na ustnicah le ležalo nekai zadušenega kakor zadnii hrepeneči vzdihljaj, ostek-lencli školfkl ušes sta se zdeli vot-lejši, otrpli v gladnl pripravljenosti, da bi sprejeli vsaj še eden živ drhtljaj; brezkrvne nosnice so zevale, kakor bi se odpirale vonjavam. In grudi so se zdele, da hranijo še nelz-davlfen jek. Pustolovec je s strahotno jasnostjo spoznal jjoslednjo Marijino misel, v kateri ni bilo več toge strtega srca in ne grenkobe siromaštva; Človeška ljubezen se je bila utrnila z dušo vred. toda prasvela, živalska strast do bitja je ostala zarezana v teh črtah in je moledovala še zdaj;
»Povejte, grof, zakaj ne smem živeti? Oh dajte, pripovedujte mi o solncu, gozdih in poljanah, da jih vidim z mrtvimi možgani, da vztrepeta nad njimi še moje ledeno srce ..,« (Dalje prih.!.
dotočen« meto M vpoitevajo ne
etnografskih, ne zgodovinskih pravic
in Izjavlja, da sc bo odcepilo od Madžarske 58.000 km* ozemlja, kjer prebiva 3,825.000 pristnih Madžarov. Nedeljivost Banata so dokazali vsi prizadeti, i odcepitvijo Bačke bi Banata bf se onemogočilo dobavljanje žita Avstrijk Glede Reke zahteva Madžarska toliko v svojem, kolikor v interesu Reke tabo zase. Glede za-padne Ogrske zahteva Madžarska ljudsko glasovanje, ki so ga zahteva-
X Avstrijci sami. Na koncu veli nota: Madžarska tvori tako popolno zemljepisno celoto, da se rnore razbiti samo s surovo silo. Madžarska država ne more nikoli prostovoljno dovoliti, da se razdeli njeno ozemlje. Zaradi tega se zahteva vzpostavitev tisočletnih naravnih mej. Ako bi mirovna konferenca dvomila o tozadevni volfl prebivalstva, naj odredi v spornih ozemljih ljudsko glasovanje.
Jugoslavija.
Razdelitev veleposestev.
LDU Beograd, 14. Ministrstvo za agrarno reformo Je odredilo, da se za veleposestva, ki so bila razdeljena siromašnim kmetovalcem, začasna zakupnina za leto 1920, plača v imenu zakupnine, pravnih in drugih stroškov znesek, enak osemkratnemu čistemu katastralnemu dohodku. In deset kron za vsako Jutro. Ravno tako se bo odredila zakupnina za zemljišča, dana v zakup do-brovollcev, vendar pa je dobrovolj-c! ne bodo plačali, temveč država sama.
Ponarejevalci kolkov za tisočake v Novem Sadu Izsledeni.
LDU Novi Sad, 14. Tu so došli na sled ponarejenim kolkom za 1000 kronsk* bankovca. Tl kolki se razločujejo od pravih v tem, da so nekoliko daljši In svetlejše barve. Ponarejevalci so pobegnil!.
Sporazum med soc. demokrati In med ostalimi vladnimi strankam! v vprašanju žensk® volilne pravice.
LDU Beograd. 14. V socialno-de-mokratskih krogih se govori, da se Je med sodalno-demokratsko In ostalimi vladinimi strankami dosegel popoln sporazum glede vprašanja ženske volilne pravice.
Radikalci »e zabavajo.
LDU Beograd, 12. Snočf je bila v prostorih hotela Pariš odlično obi-
skana zabava radikalne stranke, k* je Imela lep čisti dobiček. Zabavo |f otvoril g. Ceda Kositi. nar«-oni poslanec. Zabavo so posetiii gg. dr. Korošec, Drinkovič, Medakovič In Po* leš ter mnogo narodnih poslancev bi skupin, ki »o v zvezi z radikalno stranko.
Bolgarsko rovarenfe proti naši , žavl.
LDU Beograd, 13. Kljub teinu, da bolgarska vlada zagotavlja zavezat-kom, da bo lojalna in da macedoo* skemu komiteju ne bo pripustila delovanja proti naši državi, vendar dovoljuje, da macedomskf komit® ustvarja četniške organizacije. General Protopopov, ki bi se bil moral izročiti zaveznikom radi zločinov, ki jih Je bil storil v Srbiji v času okupacije, zadnje dni najživah-nejše deluje pri ustanavljali lu novlg čet, ki prestopajo naše meje in s katerimi se že vrše spopadi na Kozjeku z našim! obmejnimi četami.
D’ Annunzio »nabira«.
LDU Bakar, 13. Danes, na prvi dan naborov v Reki se je predstav vlo 300 obvezancev vseh letnikov. Za nabore so bile izdane zelo strog« odredbe. Vsakdo, ki se ne predstavi naborni komisiji, se kaznuje z dvesto lirami globe in tremi leti ječa, Edino dva obvezanca nista bila potrjena. Veliko število potrjenih je pobegnilo proti istrski meji.
Razna poročila.
SPLOŠNA STAVKA V BOLGARIJI.
LDU Berlin, 13. »Abend« javlja lz Basla: Kakor poročajo iz Sofije, je v vsej Bolgariji izbruhnila splošna stavka. Železniški promet je ustavljen.
GERARD PODPREDSEDNIK FRANCOSKE POSLANSKE ZBOR-NICE.
LDU Pariz, 14. Leon Gerard je bf! Izvoljen za podpredsednika francoske poslanske zbornice.
BolJšcviškl protest radi priklopit ve Spltzbergov Norveški
LDU Moskva, 14. Ljudski komisar za zunanje posle Clčerin je poslal vladam Zedinjenih držav, Velike Britanije, Francije, Italije in laponske oH?hio noto. v kateri izjavlja, da je pogodba, ki so jo nedavno sklenili v Parizu glede Spitzbergov in ki priznava v nasprotju z državnima pogodbama Iz let 1872 in 19.14 Norveški suverenitetne pravice nad Spitzbergi. neveljavna. Cičerin najodločneje protestira proti politiki zaveznilki daruje pridobljene pravice tretjih držav drugim brez njihovega dovoljenja.
Pariz ostane glavni sedež mirovne konference.
LDU Haag, 13. Glasom brzojavne vesti Iz Londona, je konferenca ministrskih predsednikov sklenila, da ostane Pariz glavni sedež mirovne konference, da pa bo ta zborovala začasno dva do tri tedne y Londonu, da se je angleški ministri lažje udeležujejo. Millerand se v sredo odpelje v Pariz, a odpotuje 23. t. m. ponovno v London. Ko bo odsoten, ga bosta zastopate Paul Cambon In Berthelot.
Prihodnji sestanek sveta Zveze narodov bo v Rimu.
LDU Pariz, 13. Kakor dozuava »Journal« Iz Londona, je svet zveze narodov, ki Ima svoja posvetovanja
paralelno s sejami zavezniških vlad, sklenil, imeti svoj prihodnji sestanek v Rimu.
Venlzelos odpotoval v London.
LDU Lyon, 13. Venizelos je v sredo zvečer odpotoval lz Aten preko Tarenta, v Pariz in London.
Priprave za mednarodni sodni dvor.
LDU Lyon, 13. Iz Kodanja se poroča: Na poziv nizozemske vlade se sestanejo v kratkem v Haagu danski, norveški, švedski, švicarski in nizozemski pravni izvedenci, da pro-uče vprašanje mednarodnega sodnega dvora. Namen tega sestanka je
prt j vsem, stvoriti s pomočjo primer* jania In razmotrivania - OOsameznHi
projektov, ki so jiKzandsim razni strokovnjaki drugih držav, enotea osnutek za permanenten mednarodni sodni dvor, kakršnega predvideva člen 19 pogodbe o zvezi narodov. Konferenca izvedencev iz gori navedenih držav se prične v ponedeljek, dne 16. t. m. v mirovni palači v Haagu. Elaborati te konference s« bodo predložili generalnemu tajništvu zveze narodov.
Obnovitev fcrzcvozuega prometa
med Švico, i trdilo in Avstrijo.
LDU Duanj, 14. V kratkem se n« progah Dunaj-Švica in Dunal-Ino-niost-Italija vzpostavi promet z br~
zovlaki. Vsak teden bo vozil jx> e« par brzoviakov. Na progi DunaJ-I raga- Berlin se dne 16. t. m. obnovi
promet z brzovlaki.
Konferenca skandinavskih držav o
valuti.
LDu Kodanj, 12. Kakor se dozirava iz verodostojnega vira. se bo « kratkem vršila konferenca skandinavskih držav o valuti. Pečala se b« z. vprašanjem padanja kronske valute.
Kolčakova smrt
LDU London. 14. Vest o smrti admirala Kolčaka se potrjuje. AdmL ral Kolčak je bil 7. februarja ram* zjutraj, 3 ure do svoji smrtni obsod-
»L.	?, ^reklo revolucijsko sodi-
šča v Lkufsku, ustreljen.
Beležke.
Protest! proti Izročitvi nemška krivcev.
V berlinskem cirkusu Busch ti je vršilo protestno zborovanje proti izročitvi krivcev, ki se Je pa te-obiičilo v monarhistično manifestacijo. Manifestantl so poslali tozadevno resolucijo tudi republikanskemu predsedniku Ebertu ki je nanjo odgovoril, da njega t>n celo vlado zelo skrbi vprašnie izročitve vojnih krivcev. — V Hannoverju se je tudi vršil shod proti izročitvi; na njem Je govori! sam Hindenburg. Dehd Je: Glejmo * zaunanjem v bodočnost! Delajmo z vzpostavo normalnih razmer v domovini! In pazimo posebno na to. da nam ostane vsaj ono, kar imamo sedaj. Zborovalci so po teh besedah dvignili Hindenburga na rame In ga odnesli po ulicah prepevajoč »Deutschland, Deutsch-land iiber aiies.« — ln vendar sl upajo Francozi še vedno trdit!, da Je nemški tanperijallzem pokopan!
Dnevne vesti.
>— Univerzitetna zadeva. Z oairom pa vest, ki smo jo pred časom priobčili pod tem naslovom, nam pojasnjuje dekanat medicinske fakultete v Zagrebu. Gospod prof. dr. Botteri, ki ga je profesorski zbor medicinske fakultete predložil za stolico oftalmologije v Zagrebu, se je že preje nego je bilo v obče govora o ustanovitvi univerze v Ljubljani, še za časa obstanka pokojne Avstrije, izjavil pripravljenim. da sledi pozivu v Zagreb in nam je pred kratkem ponovno Izjavil. da je zato odločen. Da bi bila zagrebška univerza sprečavala habilitacijo gosp. prof. dr. Bo!torija v Pragi rse odgovarja istini, r- s pa Je. da se ie medicinska fakulteta v Zagrebu svojedobno obrnila i v Prago i v Krakovo, da priporoči KOSP. prof. dr. Botterija v svrho habilitacije.
— Za proslavo 330. obletnice Gubčeve smrti. 15. februarja se 350tič povrne dan. odkar je umrl mučeniške in junaške smrti kmetski kralj Matija Gubec. V Ludbregu se je ustanovil odbor za Gubčev spomenik. Le-ta je objavii poziv na vsa narodna društva. naj ta dan proslave z akademijami in nabiranjem prispevkov za spomenik.
— Slovenska Koroška. Generalni Komlsarijat za tujski promet in turi-stiko (Tourist — Office, Ljubljana, Dunajska cesta št. 18) namerava izdati za letošnjo sezono obširen Ilustriran vodnik po koroški Sloveniji, katerega tako zelo ' primanjkuje.
društva, javne korporacije, rodoljubi in predvsem fotografi — amaterji se najuijudneje naprošajo, da blagovolijo prepustiti gorioznače-nemu uradu negative, klišeje, skice 1.t d., da bo vsebina in lice vodnika tem popolnejše in ličneje. Izposojeni materija! se bo po vporabl vrnil. Jugoslovanski generalu) komisarijat za promet in turistlko v Sloveniji. Ljubljana.
— V kratkem se prične prebiranje
alf pregledovanje rojstnih letnikov 1896.. 1897. in 1898. in pa redno re-krutovanje rojstnih letnikov 1899. In
--- V Italijo ne mara Iti! Italijanski podanik Mario Bonomi iz Vidma je bil svoiečasno od .tukajšnjih pol. oblasti odgonskim poiom poslati v domovino »citron«. Med vožnjo pa se mn je posiečilo pobegniti eskorti in se je zopet povril v I jubljano, kjer je v družbi nekega Antona Zormana pohajkoval. Prenočeval navadno v neki baraki v Spodmi Šiški. Tam so Ju zasačila, ko sta ravno pekla zadavljene kokoši. Seveda so jima apetit zagrenili z zaporom.
— Cestni moment. Rano v jutro. Razgovor dveh siromašnih žen! »Cel »verpfletrsmagazin« so dobili tam na Poljanah. Mast. Špeh. koruza, oves, sladkor...« »Detektivi so se kar potili. ko so ven nosili 1« .. Stradam, pa vendar me ie veselilo, ko gledam, kako so prijeli verižnika!« .. »Tu notri v tel kavarni so ta »veliki«, ki kar na debelo delajo!« . . »Pa tisti verižnik »a Poljanah jo je pred detektivi popiha! .. .
— Policijski zapori so sedaj prenapolnjeni s tihotapci, tako. da za te tiče že primanjkuje prostora
— AH ie bil non.škl konfident? Viktor Orosz.v, lesni trgovec, pristojen v D. M. v Polju, se je moral včeraj zagovarjati pred deželnim sodiščem zaradi dejanja po §-u 104 srb. kaz. zak„ ker le delal postajenačel-niku na Vrhniki, g. Peteku, ko sta prišla v kr-nflikt zaradi nakladanja lesa: »S takimi gospod! se ne menim. Bom že z Vami opravil!« Na te besede mu ie postajenačelnik odvrnil: »Jaz se pa s takimi ljudmi ne menim, ki Je bil, kot Vi. med vojno »nemški konfident« . . . Oroszv toži g. Petka zaradi razžaljenie časti pred vrhniškim okrajnim sodiščem, kjer Je obtoženec nastopil dokaz resnice In ni pravda še dokončana. Včerajšnjo obravnavo proti Oroszv Ju pa je deželno sodišče preložilo.
Lfrifeljasa.
= »Večeru! Ust« Je predvčerajšnjim od poldne naprej iskal zveze z Beogradom, da bi rroeel objaviti v
•voj! sinočnji številki Izvirno poročilo, da je Kramerja in Kristana konec. in da je sestava nove vlade po-Verlena opoziciji. Ko pa zaželjene vesti le ni prejel, se le žalostno obrnil v stran In svojim ČUateljem kislo zapisal. da so bile telefonske In brzojavne zveze z Beogradom — pretrgane.
= Razstava narodnih vezenin !z
Bosne otvori v ponedeljek, dne 16. t. m v obrtni šoli g N, Orpadič. Na Zanimivo razstavo, h kateri bo vstop Olj&štru olajšan, občinstvo že sedaj čpoznrfamo.
=* V Ljubljano brez stanovanja, brez denarja! V petek zvečer Je z mariborskim vlakom dospel v Ljubih no ogrski podanik, jahalni molster
po poklicu, Ivan Seper, doma iz Vas-magye. Lz Celja v Ljubljano se je vozil brezplačno bi ko ga je stražnik prijel, je Izjavil, da je brez denarja In brez strehe. Včeraj je službujočemu tradnlkn razodel strašen roman. Iz ljubosumnosti je ustrelil svojega nasprotnika, kočijaža Josipa Karničarja. V pusti Peterhaza pri Qy6ru le Imel svojo ljubico Julijano. Pred nekaj dnevi je prišel z lova in je videl ori nlel omenjenega kočijaža. Ustrelil L za njim, ne ve, če ga le smrtno, ta-koj pa Je pobegnil in Je prišel deloma ptš deloma po železnici brez denarnih sredstev v Ljubljano.
= Socihlna tragedija. Tri leta je pršteno služila kot blagajničarka in prodajalka. Plače je imela zadnji čas 280 K na mesec. Mati je živela z družino ln vsi so se morali boriti za naj-nulnelše potrebe. Zmotilo Jo le in ukradla je pri drogistu, svojem gospodarju. B. čvančsri, nekaj foto-plošč. dopisnic in sesalcev v skupni vrednosti 2147 K. Mati li Je pomagala prodati. Pred ljubljanskim deželnim sodiščem se je končala ta tragedija eksistenčnega boja: hčerka štiri tedne, mati pet tednov težke Ječe.
Maribor.
Iz železničarskih krogov nam poročajo: Obratno ravnateljstvo južne železnice je sprejelo zopet v službo brzojavnega mojstra N., ki Je bil pred prevratom ln še pozneje hud velegrman ln nemški agitator. 2e pred par leti je bil vpokojem. Slovenščine ne razume nič, kljub temu pa hoče postati sedaj pristen Jugoslovan. Pravijo, da mu Je pomogk) do nove službe sorodstvo z nekim višjim uradnikom na Dunaju. Ravnateljstvo južne železnice bo naletelo med mariborskimi uslužbenci na ve-tik odpor, ako gospoda N. res zopet namesti.
Mariborska podružnica SPS se zahvaljuje vsem cenjenim damam in gospodom, ki so povodom Planinskega plesa s svojim delom pripomogli. da je ples tako krasno uspel.
Surovih kož primanjkuje v mariborskih tovarnah za usuje. Ce se bo radi tega obratovanje ustavilo, ne pridejo ob zaslužek samo tovarniški delavci, temveč tudi obrtniki, kojlh delo Je odvisno od povoljne množine usnja. Kakor se govori, je pomanjkanju kož kriv neki trgovec, ki je velike množine surovih kož prodal v Italijo. Ako te govorice temeljijo na dejstvu, Je pa res neverjetno, da niso takšnili splošnemu blagru škod-ljivilt špekulacij oblasti zabranile.
Predavanje o socljallzmu g. Fr. Pirca, ki bi se Imelo vršiti v petek, je preloženo na prihodnji teden.
Celfe.
Izprebodi po mestu. Vračam se s kolodvora, kamor sem spremil znanca. Prehitim dva Jugoslovanka polkovnika, ki sta živahno govorila s svojima damama. Nemško seveda, saj vojaški jezik v Celju je bil in ie še nemški.. Izjemo so tvorili samo prvi dnevi preobrata, ko smo bili še tako naivni da smo v resnici mislili, da bodo postali vendar enkrat tud! častniki naši ljudje. Kako smo se motili sem se zopet prepričal že par korakov dalje, ko sem srečal novo oficirsko družbo, enega majorja, več kapetanov in par dam. Sčebljali so seveda zopet nemško. Res ne vemo, zakaj ne grede s svojo švabščino dražit Macedoncev ali Albancev. Mi bi jim bfU zelo hvaležni, če bi to storili.
ZAMENJAVA DENARJA.
sc začne pri nas dne 16. febr. 11. Zamenjavali se bodo samo bankovci Avstroogrske banke po 20. 59. 100 in 1000 K, ki so pravilno kolkovanl. Te bankovce bodo po vsej Sloveniji zamenjavali davčni uradi in sicer vse štiri vrste kronskih bankovcev, le ljubljanska dva davčna urada samo bankovce po 20, 50 In 100 K. Tisočake bo zamenjavala v Ljubljani samo finančna deželna blagajna na Krekovem trgu. Tud! podružnici Avstroogrske banke v Ljubljani in Mariboru bosta sprejemali v zameno pa samo bankovce po 20, 50 Jn 100 K. Od 1. februarja t. I. dalje so novi bankovci Narodne banke SHS splošno zakonito plačilno sredstvo v celem kraljestvu, tako, da se z njim! plačujejo polnoveljavno vse obveznosti, dogovorjene v kronah ali dinarjih. Upnik nima pravice zahtevati od dolžnika plačilo v kronskih bankovcih Avstroogrske banke ali v dinarskih bankovcih Narodne banke
kraljevine Srbije. Vsakdo mora vzeti za plačilo nove kronske dinarske bankovce. Dne 15. marca t. 1. prenehajo biti kronski bankovci Avstro-ogrske banke po 20, 50, 100 In 1000 kron pri naa splošno zakonito plačilno sredstvo. Ostanejo pa še nadalje v prometu kronski bankovci po 1, 2 in 10 K. Tl se bodo vzeli pozneje Is prometa.
URADNlSTVO IN NARODNO
DELO.
(Iz uradniških krogov.)
Dejstvo je, da je bil najtrdnejša opora nemštva in renegatstva v bivši Avstriji od roda do roda sistematično vzgojeni birokratizem. Povzpel se ie do take moči, da se mu je morala vklanjatl celo vlada.
V novo ustanovljeno Jugoslavijo Je prišlo precej teh. tudB Jugoslovanskih uradnikov iz stare avstrijsko-birokratlčne šole, zato se še sedaj nekateri izmed vodilnih uradov niso potrudili, da bi uredili vprašanje imenovanja onih uradnikov, ki so bul na podlagi prejšnjega nemškega sistema radi njihovega narodnega delovanja zapostavljeni. Tudi sedanja Imenovanja se vrše še vedno na stari podlagi. Zato je še sedaj najti pri nas «a višjih mestih narodno manj delavne, na nižjih pa narodno agU-nejše uradnike. Da se s tem posto-pajem nekdanjim trpinom jemlje veselje do dela. se samoposebl razume.
Sramota za naše razmere je, da se proti temu ničesar ne ukrene. C« ni kdo s tem zapostavljanjem zadovoljen, se ga skratka odpravi z besedami: Neld red mora biti, in k» Je že ehkrat tako urejeno, mora Jadro tudi ostati.
Ti odgovori pa so nam že znani od prej. Zato priporočamo merodajnim faktorjem, naj se takih starih avstrijskih manir oprostijo ta naj v bodoče upoštevajo ne samo birokratsko, temveč tudi narodno stran svojega uredništva. S tem bosta dovoljnl obe stranki.
Šport in tnristfka.
Turnir UublJ. šahovskega kluba Je končal z zmago gg. Poljanca in Zu-pn-čiča na 1- ta 2- mestu, Ferjana na 3. mestu, dr. Čadeža in prof. Vagaje m 4. In 5. mestu, vsi so dobili nad polovico igranih partij. Primlvltelino nagrado, ki jo je^poklonil trgovec Pevalek, je prisodilo vodstvo Toro-§u. Z napetostjo se pričakuje izid matcha med prvima za klubovo prvenstvo. Poljanec Je Izkušen praktik, ki spretno Izrabi vsako slabost nasprotnika, a Zupančiču daie premoč njegova previdnost ta hladnokrvnost v Igri.
Turnir Je pokazal, da je ljubil šah. klub morda najmočnejši, gotovo pa naihnli organizirani šah. klub v Jugoslaviji. Dal ie tudi inicijativo za ustanovitev jugoslov. šahovske sveže, katere prvi kongres Je priča-
Drustvpna in uradna obvestila«
Slavčeva maškerada, veliki pustni korzo se vrši danes, 15. L m. v hotelu »Union« v Ljubljani. Maskam dostop dovoljen le proti legitimiranju svojega imena pr! blagajni. Začetek ob 8. zvečer.
Izredni občni zbor slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani lu mesečni sestanek se vršita dne 26. trn. ob 16 uri v porodnišnici javne bolnice v Ljubljani dnevni red: I. Poročilo predsedstva. 2. Razdelitev Lflscfoner-Maderjeve ustanove. Referent dr. Oregorič. 3. Častni sod. 4. Znanstvena predavanja.
Na rednem občnem zboru slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani dne 29. januarja 1920, se je izvolil sledeči odbor: Predsednik dr. Zalokar Alojzij. Tajnik: dr. Jamar Tone. Tajnikov namestnik: dr. Matjašič Franc. Blagajnik: dr. Dereani Ernest. Knflžničar: dr. Brecelj Anton. Odborniki: dr. Kraiger Alojzij, dr. Lapajne Živko, dr. Homan Alojzij, dr. Černič Mirko. dr. Raišp Ivan. dr. Kogol; Prane. Kot revlsor: dr. Geige Ivan. dr. Prauenseis.
Vse članice »Sloge« društva žena In vdov Javnih nastavljencev in nastal jen k se opozarjajo, da dobijo Izkaznice društva Kralja Petra trg 3.
I.	nads. levo (Slovenski trg) vsako sredo in soboto od 3-4 ure pop. Tam se sprejemajo tudi nove članice. Pri prejemu Izkaznice je treba vplačati vpisnine 1 K ta članarine vsaj za 3 mesece po 1 K.
Užltnlnskl uslužbenci v Sloveniji! Vsi na redni občni zbor društva, M se vrši danes dne 15. feb. t. 1. ob 13 nrl v prostorih gostilne g. Angele Cešnovar. Ljubljana. Kolodvorska al 33. Odborova seja ob 10 uri. —
kovati prillkom mednarodnega hH
turnirja na Bledu.
Ljubljanske šahiste se opozarja, da so klubov! Igralni večeri vaak tto-rek Jn petek v kavarni Evropa. Igrali se bodo klubov! matcM In korespondenčne partije z drugim! klubi. Prijave za pristop v klub vspre-jemajo predsednik dr. Čadež ta blagajnik inž. Vagaja.
NS&
Maribor. NSS mladina, k! se marljivo giblje In je priredila Že 17. januarja lepo uspeli plesni večer, katerega čisti dobiček Je ves poklonila kraj. org. NSS v Mariboru priredi v torek 17. tm. v vseh gornjih postorili Nar. doma veliko »Slovo prepusta« kamor vabi vse prijatelje poStene in neprisiljene zabave.
laMiDEniaiEniannunoniainMuaMMRMMKrMMnHgHaMBv
Aprovizacija.
V ponedeljek dne 16. t m, od 9 ure dalje se bo prodajalo na prosti stojnici goveje meso. Cena: 1 kg po 12 K.
Prodala sladkorja. Na vsak odrezek št 2 sladkornih izkaznic se dobi pol kilograma sladkorja v vojni prodajalni. Oosposka ulica. In sicer: Na izkaznice za II. okra! dne 16. febr.: na št. 11 od 8. do pol 9. dop., na št. 12 od pol 9. do 9. dop., na št. 13 od 9. do
10. dop„ na št. 14 od 10. do pol 11. dopM na št. 15 od ped 11. do 11. dop., na št 16 od 11. do pol 12. dop-. na št. 17 od pol 12. do 12. dop, na št. 18 od
2. do tri četrt na 3. pop., na št. 19 od tri četrt na 3. do 3. pop., na št 20 od
3. do tri četrt na 4. pop., na Št 21 od tri četrt na 4. do 4. pop., na št 22 in 23 od 4. do pol 5. pop., na št 24 in 26 od pol 5. do 5. pop., na št 27 in 73 od 5. do pol 6. pop., na št. 62 od po! 6. do 6. ure pop. — Na Izkaznice za UL okraj dne 17. februarja, 3n sicer t na št. 25 od 8. do četrt na 9. dop., na št. 28 od četrt na 9. do pol 10. dop.. na št. 29 od pol 10. do 10 dop . na Št. 30 od 10. do pol 11. dop„ na št. 31 od pol
11. do tri četrt na II. dop.. na št. 32 od tri Četrt na 11. do 11. dop„ na št.
33 od 11. do četrt na 12. dop., na št.
34 od Četrt na 12. do tri četrt na 12. dop., na št. 35 od tri četrt na 12. do
12. dop„ na št 36 od 2. do četrt na 3. pop., na št. 37 od četrt na 3. do tri četrt na 3. pop., na št. 38 od tri Četrt na 3. do četrt na 4. pop., na št. 39 od Četrt na 4. do tri četrt na 4. pop- na št. 40 od tri četrt na 4. do pol 5. pop., na št. 41 od pol 5. do 5. pop., na št. 138 od 5. do pol 6. pop. — Na Izkaznice za IV. okraj dne 18. februarja. In sicer: na št. 42 od 8. do pol 9. dop., na št. 43 od pol 9. do 9. dop., na št. 44 od 9. do tri četrt na 10 dop., na št. 45 od tri četrt na 10. do 10. dop, na' št.
46 od 10. do četrt na 11. dop, na št.
47 od četrt na 11. do 12. doo, na št.
48 od 2. do Četrt na 4 pop, na št. 49 od četrt na 4. do pol 5. pop, na št. 50 od poi 5. do tri četrt na 6. pop. — Na izkaznice za V. okra) dne 19. februarja, ln sicer: na št. 51 od &. do tri četrt na 9. dop.. na št. 52 od tri četrt na 9. do tri četrt na 10. dop, na št. 53 od tri četrt na 10. do 10. dop, na št. 54 od 10. d") pol 11. dop, o« It. 55 od pol 11. do četrt na 12. dop., na št. 56 od četrt na 12. do po! 12. dop, na št. 57 od 2. do 3. pop, na št. 58 od 3. do 4. pop, na št. 59 od 4. do Četrt na
5. pop, na št. 60 od četrt na 5. do četrt na 6. pop, na Št. 61 od četrt na
6. do 6. pop, na Št. 64 od pol 12. do tri četrt na 12. dopoldne. — Kilogram sladkoria stane 18 K. — Nadallni spored se pravočasno objavi v Ustita
»Samopomoč« v Ljubljani Od pondeljka 16. t. m. dalje se začne nova razdelitev živil, v prvi vrsti cenejše moke za pecivo 6 kg na ose-
bo. Razen moke so članom na razpolago: suho svinjsko meso sorazmerno na število članov, ječmen, ješprenj, kaša, kava, cikorija, fižo^ smokve, čaj rum, slivovka, milo* sveče, metle, vžigalice, čevlji in krema za obutev. Vrstni red je sledeči! ponedeljek dne 16. t. m. št. 1-300$ torek 17. t. m. 301-600; sreda 18. tm. 601-900; četrtk 19. t.m. 901—1200f petek 20. tm. 1201-1500; sobota 2L tm. 1500-1800; pondeljek 23. tm. 1801 do 2100; torek 24. tm. 2101-2400* sreda 25. tm. 2401-2700; četrtek 28, trn, 2701-3000. Izrečno opozarjamo* da se je vrstnega reda držati strogo* ker se številke ne smejo mešati bi Je netočnost kriva nereda in gneče. Člani iz okolice smejo priti po blaga kadarkoli v navedeni dobi. Za dobavo cenejše moke prinesite »Izkaznice# za cenejšo prehrano.
Gledališče.
»Kristalni grad.« Sinoči Je bila t. dramskem gledališču premijam Funtkove Izvirne dram« »Kristala! grad«. Vsebina je sledeča: Tvorai. Čar Mihajlo Nemanja dolguje stavbarju Bratini 30.000 kron. Ta deni* Izroči svojemu blagajniku In prijatelju Nikolaju, z naročilom, naj m takoj naslednjega dne pošlje Brad* nL S tem se namerava Nemanji oprostiti »madeža«, kakor imenuj« svoj dolg. Nova stavba postane ut ta način »Kristalni grad«, o katerem Je sanjal celo življenje ta za katerega je kruto skoparil z denarjem.
Nemanja ima sina Marka, kemika. ki bi bi! moral drugi dan izplačati 10.000 K na zapadlo menico, katero Je ponaredil s pečatom Nema-njine tvrdke. Ker ne more dobitf drugje denarja, se zateče k Nikolaju, čigar hči Je njegova zaročenka* ta res Izvabi od njega pet tisočakov, Obljubi mu, da mu Jih naslednji da* vrne, kar mu p« Izpodletl.
Kritični dan Je ravno god Nikolajevo hčerke Nede, Markovo zaročenke. Pred slavljeni povpraša Bratina Nemanjo, kad Je z onimi tridesetimi tisočaki, ki mu Jih je obljubi poslati ta dan. Osupel povprašuj« blagajnika, zakaj ni odposlal denarja. Tako izve resnico.
Ranjen v svojem ponosu zavrž« sina ln ga spodi od hiše. Marko uvidi sam svojo krivdo in Je pripravljen za pokoro zapustiti očetov dom. Ravno ko se poslavlja, p« pride br-zojav iz Švice, v katerem mu neka tvrdka ponuja veliko vsoto za njo-govo kemično Iznajdbo. Sedaj spozna tudi oče, da sin vendar ni taS nepridiprav, pohiti za njim ta ga privede nazaj v naročje Nede ta kristalnega gradu. — Drama Je publiki uvalala. ker so se teralcl zanjo potne-dlll Premijeri Je prisostvoval tndi pisatelj Funtek. K stvari s« vrnemo.
Repertoar mariborskega gledal!« šča. Nedelja. 15. febr. pop. ob pol i& uri »Revček Andrejček«, ljudski predstava, zvečer »Brez denarja«. Izven Ab. — Torek, 17. febr. VeUk* gledališka reduta, v vseh dvoran«! ples, v gledališču kabaret.
Književnost in umetnost.
Karel Strok: Jutro. V zasede*
nem ozemlju J« pod gorenjim nask* vom izšla zbirka mladinskih pesm^ o kateri spregovorimo o priliki ob« šlmeje.
VVikJe-Gradnlio Pravljice. Ne* rodna tiskarna v Gorici je založfla Oradnlkov prevod Wi!deJev9|
»Pravljic«. Knjigo Je opremil s slikami slikar Bucik.
Pokrajinske vesti.
dobička. Bilo bi dobro, da bi začal z določanjem cen najprej pri sebi samemu.
Ptuj. Po aašem mostu nalepi Ja neki MSnner Gesangvereta samo-nemške letake, s katerim! vabi na: neko pustno zabavo. Nas ta zabav* ne briga, treba pa je obsojati reklamo zanjo, ki se vrši v nemškem besedilu. Skrajni čas b! Že bil, da daia take letake odstraniti naše oblasti!
Šoštanj, čitalnica priredi v no. deljo 22. t. m. ob 3. url pop. gledaB* Sko taro »Zmešnjava nad zmešnjav«, burka v 5. dejanjih. Vabila posameznim osebam se ne bodo razpošiljal«; In vabimo tem potom k najobilnejšf udeležbi!
Rogaška Slatina. V službi državnega zdravilišča v Slatini se nahaja gospod, Id Je služil dalj časa v nemški »Volkswehr«. Po rodu Je sicer Slovenec, bi! pa Je prej ves Čas hud renegat, član Stidmarke in Schulve-reina. še po prevratu je njegova rodbina zatrjevala: »Unter deo Windl-schen leben wir njeht.« Nemd v Rd-gaškj Slatin! se sarnl čudijo, da sme dotičnlk še dalje pri nas službovati. Opozarjamo na ta slučaj merodajne oblasti, ravnateljstvo pa poživljamo, da stori čimprej svojo dolžnost.
Aržfše. Tu pri nas imamo komisijo za določanje cen, sestoječo iz štirih mož. Vendar pa se trgovci in obrtniki ne brigalo dosti za njo, ampak nastavljalo cene kar po svojem. No čudno ni, saj Je med člani komisije samimi mož. ki Je, dasi se vedno ponaša, da je socijalni demokrat in rohni preti današnjim nevzdržnim razmeram, tekom dveh mesecev naredil pri eni sami krvi nad 2000 K
Izdajatelj ta odgovorni urednik* Anton Pesek.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
Jugoslovanski kreditni zavod v
Ljubljani
Stran 4.
Poravnajte zaostalo naročnino takoj, da se Vam pošiljanje lista ne ustavii
mliSRififllfl	Cfr:;1,Re vicfie. — llakup in prodaja: liekiov
jftUlUllIhKIe.	deviz, valut — eskcmct menit akreditivi — borza
»ti
41. štev.
tesna skupnost s krvafsko estapino Laika in srbsko banko v ZcgrcLu. :-:
Brzojavni naslove „ESKOMPTNA“.
deviz, valut — eskompt menic akreditivi — borza’
Interurb. teleVonska Itev. 146.
Mali oglasi.
Proda se:
Ho zantu&Ke prilike I Fino toaletno milo	lžO	gramov
težo razpošilja po poSlnem povzetju koB po K 4-— A. Jelenc, Tri US. Manj kot 6 kosov se no poSlje! 239
Preda se divan, šivalni stroj, omaro, madraci, štedilnik in kredenca vse v dobrem stanju. Poizve so sv. Jakoba nabrežje 29. pritličje pri Veli- j konji.	238j
Seniln-motor Kllmaia z 2'
konjskima silama, v dobrem stanju pr« dam ceno. Naslov v upravi lista.
Naprodaj zlata vratna ve-rlilca. Ogled od 14.—16. uro, Streliška ulica 4/1.	234
Hl^a z malim posestvom,
5 minut od farno cerkve 1'oiičnne, 8 e i n k o j proda. V praša se pri orožniški postaji Št. lij pri Maribotu.
Železni voziček prikladen za i
aggregat. Železno stojalo za stabilni motor. Tri glavo šivalnih strojev, proda J. Goreč, Ljubljaun, Gosposvetska cesta 14.	230
Semena dobra in zanesljiva prodaja Josip Urbani!, trgovina s semeni v Ljubljani, Miklošičeva cesta 8. Cenik na razpolago.	190
Kupi se:
Velika pisalna miza se kupi. Ponudbe na .Anončno ekspedicijo" Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3.
Malo količino modrlla (Blau-holz) uujno rabi šolsko vodstvo v Adlešičih — Bela Krajina, kamor naj se pošlje ponudba.	237
Kupijo s« dvokolesa rabljena
tudi pokvarjena, Šivalni in pisalni Stroji, motorji, tutcmobill. Trgovina s raznimi stroji, Ljubljana, Stari trg 28.	236
Sluibe:	|
Mlad steklarski pomočnik
išče službe. Ponudbe se prosijo pod »Steklo** na upravniilvo Jugoslavijo".
Zahvala.
Podružnica Org. vojnih invalidov Zagorje ob Savi, jo priredila 11. pr9-sinca 1920 v dvorani Sokolskega doma veselico in je razdelila del svote od čislega^dobička potrebnim inv. in udo-vam v znesku 89C— K. Pripravljalni odbor se najiskreneje zahvaljuje diu-štvu .Sokol" za odstopitev dvorane, daljo glasbenemu društvu za sodelovanje ter sploh vsem udeležencem, ki so karkoli prispevali v plemeniti namen organizacije.
Iv. Križaj	V. Vipotnik
11. Ujcih.	L S. predsednik.
Zagorje, dne 8. svečana 1920.
Franjo Paar, Varaždin,
Bizojav Paar Varaždin Ustanovljeno god. 1912
Prva hrvatska trgovina panjev . in čebelarskih izdelkov.
Lastni izdelki umetnega satja.
dobro (dočo ic4
kovačnico
na vodne sile vzamem v najem.
KarB Kranisn, kovač
v Totcažovi rasi, pošta S ovcnjigradec.
DRVA
suha, mehka in trda, žagana in cepljena dobavi in pripelje na dom SREBOTNJAK, Kolodvor-39 ska ulica štev. 31.
:	Zobozdravnik s
s M. u. dr. Janežič Zv. 5
; se je nastanil na Bledu. §
S Ordinira od 9,—12. 15 -17.	•
■ ■ ■ ■ ■IRHIIIBlIllllIlIBBiailBIMiailMIBa
Pfif Ipiir, WM misiei
Spodnja Šiška št. 22
priporoča svojo delavnico za izdelovanje oblek za gospode po meri. Ima prvovrstne moči.
Točna postrežba in zmerne cene.
prvovrsten, popolnoma nov, fino uglašen, orehove barve se za 20.000 K proda. O-gleda se od 10.—12. in od 2.-4. ure pri R. Luckmann, Zaloška cesta štev. 1. I.
(Šarabonova hiša). 192
Proda So
vodna turbina
system Girard s stoječo osjo, zobčastim kolesom in ročnim regulatorji m ter posebnim skoro popolnoma nerabljenim pritisnim regulatorjem (sy8tem RUsch & Ganahl) v svrho izjednačenja tur. Ko o turbine meri 1500 mm. Turbina je delana za | vodni padec 2-5—3 m in vodno koli- ’ Slno 1-50 - 2-50 m. Ista proizvaja 60— 70 Pe. Teža turbine incl. tegulator in okvir znaša 7500 kg.
Ogleda bo lahko na licu mesta v usnjarni Karol Pollak, Kranj. 187
Domovina’
izhaja od novega leta naprej trikrat na teden in sicer: ob pondeljkih. sredah in petkih. Trikrat pošiljana stane mesečno
samo 3 krone.
Uprava „DOMOVINE“ je preskrbela, da prinaša list poleg pregledov vseh dogodkov tudi izvirne domače, zagrebške, beograjske in druge najnovejše brzojavne in telefonske vesti. Mesečno, četrt-, pol- ali celoletno naročnino je pošiljati na naslov: Upravništvo „ DOMOVINE" Ljubljana, Sodna ulica štev. 0.
osled l
Gospodični I.i
Res skromni, preskromni ste VI
gospodična, ker tedensko eden ste čopek volili; številka pa letno ostala bo pičla, saj leto so v petdeset dva razdelili
A šopek si danes le vendar iellte, z a to ra/, tu evo, prosim izvolite-, vse »Jugoslavije* seda/ pokupite, v vsakem izvodu en Šopek dobite
Število bo večjt kot ste ieleli, v obilici šopkov boste imeli Srce vpraševalo bo skoraj zastdn kdo je preklicani — X. Y.?
Kina železnato vino
Cekarja „PkcollJa“ v Ljubljani,
Dunajska cesta, krepča malokrvne, nervozne, oslabelo odrasle in otroke. Naročila proti povzetju.	168
Izšla je
najnovejša moda za dame in gospode.
Kostimi, pomladni p!ašči, obleke, žaketi za gde. natančno po modelih. Podčastnikom in uradnikom in doŠlim ujetnikom primeren popust.	i80
F. Potočnik, Šelenbui^ova u1.6!l.
Kupujem staro zlato In srebro
:: po najvišjih dnevnih cenah. ::
ALOJZIJ FUCHS, Hnrsova uilra 6.
Velika izbira zlatnine, ur, srebrnine ln briljantov. Popravila izvršujem v lastni delavnici tofino ln solidno.
Stavbeno inženirsko podjetje
in tehnična pisarna
inženir lir. HM 11.
oblastveno poverjen stavbeni inženir
Ljubljana, HJšerjeva ulica 7.
Spenijo! no stavbeno podjetje za betonske, železo-betonske in vodno zgradbe. — Izraba vodnih sil. — Prevzema v izvršitev vse stuvbene inženirske stroke in izvršitev vseh tozadevnih načrtov. — Zastopstvo strank v tehniških zadevah Nasveti itd. 186 ...........—...................      k
Sprejme bo spretna prodajalka v papirno trgovino Ivo Bonač. 240
Sprejme se prodajalka, v
manufakturni in špecerijski stroki dobro izurjeno, zmožna slovenskega in nemškega jezika: hrana in stanovanjo prosto. Ponudbe z zahtevo plačila na Franc Iglič, Ptm.	232
Slrprja In mlekarja samskega (plača po dogovotu z oskrbo sprejme 'ilekarbtvo Horvatič, Iliča 69. Zagreb.
219
Zenitne ponudbe.
Imuni veselje do trgovine ,Želim seznanja z podjetnim trgovcem' v starosti 30 do 40 let. Ponudbe pod ,Mariji« ost*.	225
Cigaretni papir
sledeče vrste:
CSolub, Abadie,
Club In Sam um
priporoča na debelo
„0ram»-P3|iiniluH,L]iiiiijai!a, KiitniM
v 01,u
posreduje nakup in prodajo ne-
rezan, tesan, okrogel, drva in oglje kupuje in predaja
vlSJEVER“
dnltvo M indDstrilalcev diavske doline
Maribor, Tegetthofova cesta 45.
Oblastveno tass. zavod za po-loGitvaujs pofisan, m In miissa
Kolodvorska utica 39
se priporoča v pokončavanje podgan, miši, ščurkov, rusov, stenic, moljev itd. z različnimi novoiz-najdenimi povsem zanesljivimi
sredstvi v zvezi s posebno me- -«•« m j* • z	/v	.
Sb„r&oSpriže- Kirurg dr. Mirko Cermc,
primarij občno javne bolnice v Mariboru, bivši večletni operater na kirurgični vseufiliski kliniki prof. Hooheneg^ no iSunoju,
ord. od	—4. (rnzven nedelj in praznikov).
MARIBOR, Magdalenski trg 91.	179
trgovačko društvo za uvoz i izvoz Zagreb - - - m im. 22-53 Zrinievac 15,
Brašno, pšenicu, kukuruc, zob i ostale žitarice. — Šibice, svjede, sapun, kavu i ostalu kclonijalnu robu na veliku nudi uz najpovolnijc uvjete.
Išče se
Uradnik se Zeli poročiti s starejšo gospodično ali vdovo, ki poso-' duje opravo. Pismeno ponudbe pod Šifro .Ženitev" na upravnižtvo .Jugoslavijo".	228
lokomobila
na 6—8 HP. Ponudbe prosimo na tvornico železne robe v Kamniku.	175
Tapetnik in dekorater
M. ZOR
Kotodvcrska ulica 39.
Y	se priporoča v napravo žimnic, vzmet-
premicmn (hiš,	posestev itd.)	nih žimnic, divanov, otoman, dekoracija
Opišite	predmet, navedite po-	f«8torov in tapeeiranja sob. katera de-
.	.	v	Ja izvrsujo priznano solidno in po niz*
goje m	ceno!	188	kih cenah. Prosi blagohotnih naročil
za Slovenijo v Ljubljani deli v pondeljek in torek svojim članom SUhO IH6SO,
— cena 28 — 34 K. —
_!	:			
	Priporcfa sa slavnemu obtinstvo	
	m m	
	Izdelovatelj usnjatih j dokolenic (gamaš)	
I	J Ljubljana Ig. Šiška it. 42.	
Zenet ivo, poštene in pridne
kolporterje
(invalide ali ženske) sprejme naša podružnica y CeJju 37	Kralja	Petra	cesta	štev.	31.
ljubljanski kamnosek
Alojzij Vodnik,
vabi prijatelje lepega marmorja za pohištvene oprave na ogled.
Došlo je 10 yrst najrazličnejšega marmorja iz Italije.
P©£©r E ^ Pozor! Pevci iti pevska društva!
Mala pesmarica
za moški zbor; žepna izdaja 11X15 cm.
Št. 1. Davorin Jenko: ut3 fDtiŠ, SrHflR ttlžitl7 - 2. Ivan p!.Zajc: ZMjShG-FFallllGpar.llL . 3. Anton Hajdrih: SlallO SVBG3 je brlela.
„ A. Anton Hajdrih: Ped ofaiflni.
Vsaka pesem stane 1 K; lt izvodov 10 K.
Dobiva se v
M i;njiprni,LjuMpa, Marijin trg
časopisu, knjige, brolu. e, cenike, la ake, lepake, vabila, vsporede, račune kuverte in pisemski papir s firmo, vizitke, naslovnice
itd. natisne hi*«’® ,!fno ln ceno
Zvezna tiskarna
v Hublja ni, Stari trn 19.
Naročila sprejema tudi upravniilvo „Jugoslavije" v Ljubljani, harljlrt trg 8 ter njene podružnice v Mariboru, Qlavn> trgi v Celju, Kralja Petra cesta In v Ptuju, Prešernova cesta.
Marijin trg 8 Wolfova ulica 1 — Podružnica v Murski Soboti
obrestuje hranilne vloge	čistih	brez	odbitka
in vloge na tekoči račun
Ustanovljena septembra 1919. Prometa v prvih treh mesecih nad 10,000.000 kron.
.•i«-asr   ..»Ln-  ——i
rentnega davka.
Neposredno pod državnim nadzorstvom