(žfc) T ŠOLSKO GLASILO Mlavakasi' 4 ŠOLA MAJŠPERK | I s°'sko leto: 2006/07 OSNOVNA ŠOLA MAJŠPERK Šolsko leto: 2006/07 Recepti (POLEJNT ‘HCmOSTEOP NEMŠKI IN ANGLEŠKI KOTIČEK EKSKLUZIVNO: Intervju s popotnikom Vilijem Podgorškom f)£V£tošolei odkrito o šoli INTERVJU Z ■ ravnateljem ■ učiteljico Lidijo Jan ■ Janom in Sebastijanom ■ devetošolkama rivsa/j/B Vh:- UVODNIK. KAZALO Dragi mladi 6ra£ec/(tra£fia! Pred ta&o. je nova Številka Šolskega glasita Mlada rast V njem je 'ztkanik okila utrinkov iz Šolskega leta 2006/07, ki jih s tako- delijo učenci in učenke Osnovne Sole MajSperk. ‘Upam, da koš med njimi našel kakšnega, ki te ko razvedril, razveselil ali nasmejal. Zahvaljujem se osem, ki ste imeli pogum in uoljo deliti svoje misli ali stvaritve z drugimi, saj krez vas dragi mladi pisatelji in umetniki tega glasila ne ki kilo. Če se ti oh listanju porodi želja, da ki naslednje Šolsko leta tudi tvoj prispevek kogatil glasila, le pogumno na dela. Jntemetni naslov uredništva ko namreč sprejemal prispevke tudi med poletnimi počitnicami. ČKo smo že pri poletnih počitnicah, ne pozahi vzeti glasila s sako, ko koš kam odpotoval. Če pa koš poletje preživel doma, nič hudega, saj lahko z le nekaj dahre volje v čudovitem domačem kraju doživiš veliko lepih dogodivščin in trenutkov. £epe, sončne in zahavne počitnice! Damjana tB>tg£&Z MLADA RAST, Šolsko glasilo OŠ Majšperk uredila in računalniško oblikovala: Damjana Brglez lektorirala: Nadja Ferk slika na naslovnici: Nastja Gorjanc, l.a notranja stran platnic: Nadja Ferk fotografije učencev po razredih: uredništvo glasila SODELOVALI SO: Tadeja Babulč, Petra Cep, Valerija Galun, Tamara Kameža, Sandra Potočnik, Anja Predikaka, Rok Predikaka, Sandi Predikaka, Tamara Sagadin, Petra Selinšek, Saša Serdinšek, Tadej Tomanič, Peter Vinkler, idr. PRISPEVKE POŠLJI NA: glasilo@vahoo.com NAKLADA: 300 izvodov ZALOŽILA IN IZDALA: OŠ Majšperk TISK: EKART DESIGN D.O.O Povprašali smo našega ravnatelja 2 Vili Podgoršek pri nas 3 Osmošolca o svojem dosežku 4 Učiteljica Lidija Jan 5 Športna tekmovanja 2006/07 6 1. a 9 2. a 12 3. a 15 4. a/9 20 4. b/9 24 4. a/8 28 5. a 33 5. a in 5. b 34 5. b 39 7. a 41 7. b 43 8. a 45 8. b 47 9. a 49 9. b 51 Dosežki učencev devetih razredov 53 Vprašali smo devetošolki 54 Devetošolci o šoli 56 Nemški kotiček 57 Angleški kotiček 59 Poletni horoskop 61 Za morebitne tiskarske in druge napake se iskreno opravičujemo. Uredništvo glasila POVPRAŠALI SMO NAŠEGA RAVNATE/ KAKO SE SPOMINJATE VAŠIH ZAČETKOV KOT UČITELJ? KDAJ STE ZAČELI UČITI NA OŠ MAJŠPERK? Predvsem so bili časi veliko lepši kot danes, veliko več pedagoškega miru, učitelji smo znali (izven pouka) tudi »poklepetati«. Na OŠ Majšperk sem začel učiti leta 1986, leto pred tem pa sem učil na OŠ Hajdina. KAKO DOLGO STE ŽE RAVNATELJ OŠ MAJŠPERK? Na OŠ Majšperk sem ravnatelj že od leta 1994. ALI VAM JE TUKAJ VŠEČ? Ja, zato tudi vztrajam. Za eno največjih pridobitev v ravnateljskih letih štejem nove šolske prostore. KAJ VAM JE NAJBOLJ VŠEČ PRI SVOJEM DELU? Najbolj všeč mi je kreativnost in različna področja dela. ALI STE Sl ŽELELI POSTATI UČITELJ/RAVNATELJ ŽE KOT OSNOVNOŠOLEC? Ja. Ta želja po učiteljskem poklicu je že iz osnovne šole. Verjetno tudi zaradi tega, ker sem ta poklic lahko spremljal do vpisa na pedagoško akademijo. KAJ SE VAM JE NAJBOLJ VTISNOLI V SPOMIN IZ SVOJIH ŠOLSKIH DNI KOT UČENEC? Zimski športni dan na hribu ne daleč stran od šole, kjer smo učenci sami skupaj z učitelji uredili progo brez vlečnice, in kjer sem zmagal v obeh disciplinah - smučarski skoki in slalom. KAKŠNO JE VAŠE MNENJE O LETOŠNJIH DEVETOŠOLCIH, TOREJ O NAS? Ste generacija, ki v nobenem smislu posebej ne izstopa od dosedanjih. Na splošno pa imam dobro mnenje o učenkah in učencih devetih razredov. KER STE BILI LETOS Z NAMI NA EKSKURZIJI, ME ZANIMAJO VAŠI VTISI. Ekskurzija je bila dovolj poučna in po načrtih tudi zabavna in sproščujoča, bar pa nam je nekoliko spremenilo vreme. KAJ SE VAM JE NAJBOLJ VTISNILO V SPOMIN? Najbolj se mi je vtisnila v spomin večerja (iz nahrbtnika) na obali v Žusterni. Intervju: Saša Serdinšeb, 9. a Foto: Petra Cep, 5. a ^ILI PODGORŠEK PRI NAS Dne 23. 5. 2007 je učence izbirnih predmetov Vzgoja za medije in Turistična vzgoja, kijih poučuje Milenka Butolen, obiskal slavni popotnik Vili Podgoršek ter nam predaval o svojih potovanjih v Avstralijo. Po njegovem predavanju smo mu učenci postavili nekaj vprašanj. Katero državo nam boste predstavili danes? Predstavil vam bom Avstralijo, ki je hkrati država in kontinent. Kolikokrat ste bili v Avstraliji in koliko časa ste bili tam? V Avstraliji sem bil dvakrat in sicer po en mesec in pol, vsega skupaj tri mesece. Kaj ste si ogledali v Avstraliji? Ogledal sem si skoraj celo Avstralijo: velika mesta, puščave, spoznal sem kulturo, rastline, živali in staroselce. Nam lahko poveste kakšno anekdoto iz potovanj? Veliko jih je, lahko pa povem, da sem bil že v priporu, vzeli so mi tudi potni list. Kakšno je bilo vaše prvo potovanje izven Evrope? Uhh ... to je že kar nekaj časa nazaj, bilo je še v študentskih letih. Šel sem v Turčijo, bilo je grozno, nobene organizacije nisem imel. Z leti pridobiš več izkušenj in zdaj se na vsako potovanje dobro pripravim. Koliko držav ste prepotovali? Mislim da sem prepotoval okoli 60 držav. Kako ste potovali? Po Avstraliji sem potoval z avtobusi, kupil sem si dve karti, eno za 15.000 in drugo za 12.000 km. Porabil sem obe karti, saj so v Avstraliji razdalje zelo velike. Na kratko opišite Avstralijo. Avstralija je starega nastanka. Sestavljena je večinoma iz puščave, samo ob obalah je "zeleni svet". Zanimiveje, da ima Avstralija zelo malo prebivalcev, okoli 17,8 milijonov, kar je za tako veliko državo zelo malo. Glavno mesto Avstralije je Canberra. Staroselci Avstralije so Aborigini, zaščitna znaka Avstralije sta kenguruji in koale. Na katerih celinah ste že bili? Bil sem že na vseh celinah, razen na Antarktiki. Kateri kontinent vam je bil najbolj všeč? Zelo všeč mi je bila Južna Amerika, tam sem bil trikrat. Katere države ste si ogledali v Južni Ameriki? Obiskal sem Argentino, Peru, Bolivijo in Brazilijo. Katera država vas je najbolj očarala? To je bila Brazilija, še posebej mi je bil všeč temperament tamkajšnjih ljudi, zato sem j o obiskal dvakrat. Katero je bilo vaše najdaljše potovanje? To je bilo potovanje po ZDA, trajalo je več kot dva meseca. Kam ste nazadnje potovali? Lansko leto sem potoval v Sibirijo. Kam načrtujete naslednje potovanje? Čez dva meseca grem v Čile. Kaj še počnete zraven tega, da potujete? Učim na II. gimnaziji v Mariboru in sicer zgodovino ter geografijo, zbiram pa tudi kamnine ter fosile. Koliko kamnov jev vaši zbirki? Imam okoli 3000 kamnov in okoli 3000 fosilov. Kakšna je vrednost vaše zbirke? Tega pa ne bi vedel, saj se nikoli nisem zanimal. Intervju: Maruša Križanec, Jakec Kamenšek, 8. b V katero deželo nikoli več ne bi potovali? To so Arabske države, ne vem zakaj, nekako mi ne odgovarjajo. Kako potujete? Večinoma potujem sam. OSMOŠOLCA O SVOJEM DOSEŽKA Katerega pomembnega tekmovanja sta se udeležila v lem lolsbem letu? Udeležila sva se regijskega in državnega tekmovanja z mobilnimi roboti LegoBum 2007. Kako In kje Je potekalo tekmovanje? Tekmovanje je potekalo na Ptuju. Vsak je s sabo prinesel mobilnega robota, s katerim smo tekmovali. Kako sta se pripravljala na tekmovanje? Tako, da sem jaz (Sebastijan) pisal program, Jan pa je naredil robota. Opilita svoj Izdelek Dolg je 23,9 cm, kar ustreza predpisom. Spredaj je senzor in zadaj pogon. $ babinim dosežkom se lahko pohvalita? S prvim mestom na regijskem tekmovanju in udeležbo na državnem tekmovanju. Od hod Izvira zanimanje za to področje? S tem se ukvarjava že od malega. AH bosta nadaljevala z vajinim delom na tem področju tudi naslednje falsko leto? Da. Kako so se odzvali sofolcl na vajin uspeh? In babo starfl? Oboji so bili ponosni na naju. AH namenila veliko prostega časa robotiki? Da, precej prostega časa nameniva temu. Kdo vama je pomagal pri Izdelavi robota? Učitelj Jožef Režek. Intervju: Tadeja Babulč, 5. b Foto: Petra Cep, 5. a MLADI FIZIKI Srebrno Stefanovo priznanje na regijskem tekmovanju iz fizike so prejeli trije učenci: Sebastijan Kužner in Jan Haložan iz 8. a ter Vid Topolovec iz 9. a razreda. Jan in Sebastijan sta imela tabo dobre rezultate, da sta se uvrstila na državno tekmovanje, hi je potekalo 12. 5. 2007 na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Sebastijan Kužner je osvojil zlato Stefanovo priznanje. Vsem tekmovalcem iskreno čestitam in jim želim dobre rezultate tudi v prihodnje. Mentor: Jožef Režek HjHDZJA Ker imamo zelo radi Športno vzgojo, smo želeli zvedeti nekaj več o naši učiteljici Lidiji Jan. Kako se spominjate šolskih dni, ko ste bili še sama učenka? Najbolj mi je ostala v spominu osnovna šola in tudi danes bi še enkrat ponovila osnovno Šolanje. Ali se spominjate svojega prvega šolskega dne? Ja. Spremljala me je starejša sestra, ki je z mano ostala ves čas, ker sva obe hodili v kombiniran oddelek češke šole, kjer so bili učenci od 1. do 4. razreda. Ali vam je kateri/a od učiteljic/učiteljev ostal v posebnem spominu? Ja. Učiteljica, ki me je učila leta. Zakaj ste se odločili postati učiteljica? Če bi se imeli še enkrat možnost odločati, bi se še enkrat odločili za ta poklic? Iz več razlogov: ker se je ta poklic zdel lep, plemenit, in spoštovan. Takrat še ni bilo toliko izbire. K temu je pripomogla tudi družinska tradicija: tete, stric, bratranec in dve sestri. Zelo dobro bi premislila, če bi se še enkrat odločila za ta poklic. Ali so se učenci spremenili od takrat, ko ste bili še B^^^Benli®^fož,F Ja. Zelo. Kaj pa učitelji? Tudi. Kateri predmet v šoli ste imeli najraje? Najraje sem imela matematiko. Katerega predmeta pa niste preveč marali? Zakaj? Ruščine. Ker se mi je zdela neuporabna. Koliko časa sedaj učite na OŠ Majšperk? 1. septembra bo 36 let. Kako mislite, da bo potekal vaš vsakdan, ko se boste' erikrat uj: O tem Še nisem veliko razmišljala. Verjetno bom našla več časa zase in za svoje konjičke. Intervju: Tamara Sagadin, 5. b Slika: Anja Kores, 1. a Športna tekmovanja 2006/2007 mlajši učenci in učenke Medobčinsko tekmovanje v košarki za učence 1994 in mlajše 13. in 16. 3. 07 smo bili prireditelji tekmovanja v košarki. Med seboj so se na medobčinskem tekmovanju Ptuja pomerile ekipe OŠ Olge Meglič, OŠ Destrnik -Trnovska vas, OŠ Ljudski vrt, OŠ Mladika in OŠ Majšperk. Pri učencih pa so postali prvaki OŠ Ljudski vrt, pred OŠ Olge Meglič, OŠ Majšperk, OŠ Mladika in OŠ Destrnik - Trn. vas. Ekipa OŠ Majšperk Igra Finale regije Podravje 19. 04. 2007 smo gostili OŠ Poljčane, OŠ Črešnjevec in OŠ Breg v finalu regije Podravje. Po izenačeni igri smo premagali OŠ Breg in ji vrnili za poraz pred enim tednom. Kljub temu smo četrti v regiji, OŠ Breg tretji, OŠ Črešnjevec drugi in OŠ Poljčane prvo mesto. Medobčinsko in regijsko tekmovanje v mali odbojki za učenke 1994 in mlajše. Deset šol je tekmovalo v mali odbojki na medobčinskem tekmovanju Ptuja. Naše učenke so v torek, 27. 03. 07, v Podlehniku, odigrale štiri tekme. S štirimi zmagami so se uvrstile v finale četverice. 11. 04. 07 smo bili domačini finalnega tekmovanja. Zmagala je OŠ Breg, pred OŠ Majšperk. Tretje mesto je pripadlo OŠ Juršinci. Čestitke ob prejemanju pokala Mali nogomet mlajši učenci, letnik 1994 in mlajši 14. 5. in 16. 5. smo tekmovali na medobčinskem tekmovanju v malem nogometu. V domači dvorani smo premagali OŠ Cirkovce, OŠ Breg, OŠ Hajdina in OŠ Dornava. S porazoma proti OŠ Ljudski vrt in OŠ Destemik smo končali s tekmovanjem na 5. do 8. mestu. Pred tekmo Športna tekmovanja 2006/2007 starejši učenci in učenke Medobčinsko tekmovanje v odbojki za učenke in učence 1992 in mlajše 16. 11. 2006 smo tekmovali na medobčinskem tekmovanju v odbojki v Juršincih. Učenci so odigrali tri tekme. Z OŠ Olge Meglič smo zmagali, z Juršinci in Hajdino pa zgubili. Končna uvrstitev 6. mesto. Ekipa učencev Tudi učenke so tekmovale. Igrale so odbojko 16. in 20. 11. 2006 v Juršincih. Po dveh zmagah in treh porazih so končale tekmovanje na šestem mestu. Dogovor med tekmo Medobčinsko tekmovanje v košarki za učence 1992 in mlajše 22. 11. in 24. 11. 2006 smo bili prireditelji predtekmovalne skupine. V skupini medobčinskega tekmovanja so igrale: OS Olge Meglič (lanski prvak), OŠ Kidričevo, OŠ Ljudski vrt in OŠ Majšperk. Z dvema zmagama in enim porazom smo bili drugi v skupini. Končno 5. mesto. Skok za žogo Medobčinsko tekmovanje v malem nogometu za učence 1992 in mlajše 05. 12. in 12. 12. 2006 je potekalo tekmovanje v nogometu. V domači dvorani smo zmagovali, v Juršincih pa imeli slab dan. Dve zmagi, dve neodločeni tekmi in dva poraza. Na koncu 5.-8. mesto. Pozdrav Posamično tekmovanje v atletiki Učenec 9. razreda Nikolaj Čeh je tekmoval v teku na 1000 metrov. Uspel seje uvrstiti v finale državnega prvenstva 7. 6. 2007 v Postojni. Na medobčinskem tekmovanju na Ptuju 23. 05. 2007 je osvojil 1. mesto z rezultatom 2:58,29. Na področnem tekmovanju Podravja v Slovenski Bistrici v atletiki za starejše učence letnik 1992 in mlajše 29. 05 .2007 pa je zmagal z rezultatom. Uvrstil seje v finale državnega prvenstva v atletiki (najboljših dvajset iz države). Nikolaj na stopničkah za zmagovalce Več o tekmovanjih si oglejte na spletnih straneh šole, tretja triada, ŠPORT. Pripravil mentor Darko Kafel, prof. ŠVZ Foto: Darko Kafel /. a moja mjožmA V moji družini živimo ati, mami, dedi, babi in jaz. Moja mami ima lepo verižico. Ati ima motor in me večkrat z njim kam pelje. Babi me pelje vsak teden k prijateljici Maji. Z dedijem pa hodim v trgovino. Alen Kropeč V družini smo: jaz, mami, ati in bratec. Mami mi kupuje oblačila. Ati me včasih pelje v Stoperce k babici. Pri njej imam psa Ronija in muco Tačko. Zelo rad se igram z bratcem. Voziva se s kolesom in z rolerji. Včasih grem k prijateljici Žari. Pri njej jem češnje in sladoled. Marko Vrabič Moj ati ima motor. Z njim me včasih pelje na Florjan. Zna popraviti kosilnico, če je potrebno. Oba kosiva travo, ko je dovolj velika. Pomagam mu hraniti pujske in čistiti hlev. Zna tudi kuhati, če mamice ni doma. Matej Galun Doma imam bratca. Ime mu je Patri k. Skupaj se igrava. Na računalniku igrava igrice. Igrava nogomet in košarko. Ker je Patri k že velik, kosi travo okrog hiše. Skupaj se voziva s kolesom. Mami naju vsak dan pelje v šolo^j^Ž rada pomagava mamici pri delu. JT Monika Butolen V moji družini živimo: jaz, mami, ati, brat, dedi ih babi. Mami me vsak dan pelje v šolo. Ati se vozi z motorjerm. Včasih me vzame na vožnjo. Rad igram igrice na računalniku. Z bratcem igrava košarko. Dedi in ba^Frada gledata televizijo. Dominik Lampret V moji družini smo: jaz, ati, mami^ sestrica, b$bi in dedi.‘Satijem hodim v trgovino. Mami nam kuha, včasih pa gremo vsi na pico. Ob kdhcu tedna radi obiščemo bistriški Vintgar ali pa Tri kralje. f ; Mitja Pajnkiher Kevin Petrovič Doma imam bratca, mamico in atija. Velikokratjse skupajj^ramo. Poleti si radi privoščimo sladoled. Ko smo na obisku pri babici, se tam 'igramo ali pa gremo v trgovino. i! j. A Kevir V moji družini živimo mami, ati^Kla^Tl^CB,'Gašper inSS^-V prostem času igramo košarko in odbojko. Vozimo se z vlakcmrarirmo ty$i majhno hScde^njej se radi igramo. Tilen Križanec ff/ 5 ^ V moji družini nas je pet: ati, mami, sestrici Astrid in Rebeka. Mami nam kuha, ati pa hodi v službo. S sestricama se igram ali pa se vozimo s kolesom. Igramo tudi na sintetizator. MOJA NAJLJUBŠA IGRAČA Moja naj ljubša igrača je betmenski avtomobil. Zelo je zanimiv, ker med vožnjo izstreli izstrelke. Na zadnjem delu avtomobila zasveti ogenj. Z njim se rad igram. Timotej Lenart Najraje se igram z barbikami. Zanje imam veliko lepih oblekic in čeveljčkov. Vsak dan jih oblačim, obuvam in češem. Okrog vratu jim pripnem verižico. Kuham jim kosilo in jih hranim. Anja Kores Moja najljubša igrača so avtomobilčki, ki se lahko spremenijo v robota. Avtomobilčke vozim po avtocesti ali po tleh, ko pa se naveličam, jih sestavim v robote. Vid Žnidar MOJA DOMAČA ŽIVAL Doma imam psa. Ime mu je Timi. Dobila sem ga od sosedovih. Zanj skrbi mami, jaz pa se z njim igram. Suzana Vogrinec Moja najljubša domača žival je pes. Ime mu je Dingo. Je črne, rjave in bele barve. Ko imam čas, se z njim zelo rad igram. Med igro skače po meni. Včasih me tudi prevrne. Aleksander Kovačič Jaz imam hrčka. Ime mu je Piki. Hranim orenjem in jabolki. Skupaj se Imam psa Reksa. Je črno-bele barv mu mečem drva, on pa mi jihnotffnazaj. Ko brcam žogo, stoji pred gol' Doma imam Hajšek sive, bele, črne in rjave barve, je meso in kosti, brikete in pije vodo. Večkrat ga p^jem na sprehod. Ko je potrebno, Denis Dajnko * UA> Slika: Tjaša Unuk, 1. a 10 e e MOJA PRIJATELJICA Moja prijateljica je Iris. Skupaj se voziva s kolesom in z rolerji. Radi se igrava v peskovniku in delava potičke. Sva zelo klepetavi. Če Iris ne pride k meni, grem po Niko, da se igrava. Nastja Gorjanc Moji prijateljici je ime Lucija. Voziva se z rolerji. Včasih pokličem še bratranca, da se skupaj vozimo. K Zlatki greva večkrat gledat jelene, krave, kozličke, konje, račke, kokoši, petelina, pujse, muco in psa. Če ne pride ona k meni, grem pa jaz k njej. Nina Majcen Imam sošolko Agato. V šoli se vedno skupaj igrava. Agata hodi v manekensko šolo.Uči me manekenske hoje. Tudi v prostem času se radi skupaj igrava. Tjaša Unuk Po pripovedovanju učencev zapisala razredničarka Jadranka Frlež. NAŠI DOSEŽKI BRONASTO PRIZNANJE ZA MEDNARODNI MATEMATIČNI KENGURU: Timotej Lenart, Kevin Petrovič, Denis Vek PRIZNANJE IZ TEKMOVANJA RAČUNANJE JE IGRA je prejel ves razred. TO SMO MI I IME MI JE REBEKA IN SE PIŠEM PODPEČAN. DOMA SEM V BLOKU V MAJŠPERKU. OBISKUJEM DRUGI RAZRED OSNOVNE ŠOLE MAJŠPERK. NAŠA ŠOLA JE NOVA, LEPA IN ORANŽNE BARVE, ZATO JO RADA OBISKUJEM. V ŠOLI IMAM VELIKO PRIJATELJEV IN PRIJAZNO UČITELJICO. TUDI DOMA IMAM PRIJATELJE. DOMA IMAM TUDI PET ZLATIH RIBIC IN DEVET PALIČNJAKOV, KI JIH RADA HRANIM IN JIH IMAM ZELO RADA. SEM VESELA DEKLICA, SE RADA SMEJEM, IGRAM, VOZIM S KOLESOM, BEREM KNJIGE IN VELIKO GOVORIM. REBEKA PODPEČAN SEM MONIKA. HODIM V OSNOVNO ŠOLO MAJŠPERK. RADA SE UČIM. ZELO RADA HODIM K PEVSKIM VAJAM IN RADA OBISKUJEM VSE DRUGE KROŽKE. MONIKA PLAVČAK IME MI JE LANA. SEM V DRUGEM RAZREDU. V ŠOLI SE UČIMO. RADI SE TUDI IGRAMO. KO JE POUKA KONEC, GREMO DOMOV. LANA BOŽIČKO ZELO RADA IMAM DNEVE, KO IMAMO TELOVADBO. V TELOVADNICI SKAČEMO, SE LOVIMO IN TEKAMO. JAZ NAJRAJE PLEZAM. URA TELOVADBE VEDNO MINE PREHITRO. TJAŠA KRIŽANEC NA PLAVALNEM TEČAJU Mi smo 2. a razred. Imeli smo plavalni tečaj na Ptuju v toplicah. Peljali smo se z avtobusom. Ko smo prispeli v toplice, smo se preoblekli v kopalke. Potem smo se stuširali in šli v otroški bazen. Tam smo telovadili pred plavanjem. Nato smo šli k svojemu plavalnemu učitelju in smo plavali. ALEN BABŠEK Šli smo na plavalni tečaj v Terme Ptuj. Tam smo plavali in skakali v vodo. Tudi na tobogan smo šli. Plavala sem žabico, najrajši pa sem plavala kravla. Po plavanju smo se stuširali, se preoblekli in šli nazaj v šolo. ANTONIA KODRIČ Imeli smo plavalni tečaj. Ko smo prišli v toplice, smo odnesli brisače na klop in šli v mali bazen. Tam smo se malo igrali in potem smo telovadili. Iz malega bazena smo šli k našemu plavalnemu učitelju in potem smo šli v veliki bazen. NIKO BOGOVIČ Z avtobusom smo šli na plavalni tečaj. V malem bazenu smo se najprej razgibali. Potem smo šli k svojemu plavalnemu učitelju in v veliki b&en. Tam smo plavali žabico, kravla in mrtveca. Tudi na tobogan smo šli. Na koncu smo se lahko v malem bazenu še igrali in smo se s prijateljicami igrale morske deklice. Potem smo šli v šolo. NA KMETIJI NASTJA KOZEL Imeli smo naravoslovni dan. Sli smo na Sestrže na kmetijo k Tjašinemu dedku in babici. Ta kmetija je velika. Videli smo krave in teličke, bike in male bike, kokoške, dva psa in eno muco, pujske in tudi traktorje. Jedli smo pico in lučke. SAŠA GAJŠEK V sredo smo Šli na kmetijo na Sestrže. Na kmetiji smo videli muce, krave in lastovice. Videli smo tudi kokoške, zajce in pujske. Videli smo tudi traktorje. Tjaši n dedek nam je pripovedoval o delu na kmetiji. Nato smo malicali in odšli nazaj v šolo. MATEJA PLANINŠEK V sredo smo imeli naravoslovni dan. Šli smo v gozd. Ustavili smo se pri.sošolcu Roku in imeli malico. Božali smo telička in krave. Rok nam je pokazal sv« Potem smo nadaljevali pot in prišli do sošolke Tjaše. Na kmetiji smo pujske in krave. Ko smo leJdfačali proti šoli, smo se ustavili Še pri ‘sošolci i malo igrali. ika: Timotej Lei BILI SMO PUSTNE ŠEME V soboto je bil pust. Jaz sem bil sonček. S sestrico sva se oblekla. Odšli smo na pustno povorko. Zbrali smo se na Bregu. Vse maske smo skupaj odšle v povorki do Majšperka. Tam smo se predstavili in smo imeli malico. Skupaj z Nikom in sošolci smo se igrali. ALJAŽ PETROVIČ .■v NA IZLETU V ,// Prišli smo do jame Pel<§ptPri vhodu v jamo smo Vidalj, EtfcTička, ki je okamenel. V jami nam je vodička povecjala nekaj o jami. Videli smo kaprutie ‘in oblike.^oipbčka in drugih živali. Pokadila Viarrvje grad in skakalnico^ldeji smo prave netopirje inj$3fc$ v Jioioku. f ' AHEC • *'(ri jh* . ^ V >^'/ ' Bili ..sito W jami Pekel. Fa/fcŠni Pekel nas je vodila vodička Urška. Razložilq n a mr j e, kakdl "jr.", .. .1 . r. * ‘ - ^ ^ejo črni in nehajo rastif' KLEMENTINA KRIŽANE^?? Šli smo n ja izlet. Peljali smo se z avtobusčA^V jamo Pekefe^^prej smo imeli :mqlkS«^fited'*R^^v je šel v jamo tretji razred, potem pa mi. Prišla je vodička Urška, ki je bila zelo prijazne rri ndm1' je povedala veliko stvari o jami. Videli smo velikega in malega netopirja in raka v potoku. Na nasij^jajo^kapniki. Pozi^^ftidi stebre. Nel^gj^^P^^hejo čr j i_____________________________S&l koncu jame je Urška ugasnila luč. Na izletu je bilo lepo. S \čwm . Na izletu smo šli v jamo Pekel. V jami smo vide Videli smo tudi netopirje in rake. Hodili smo po stČ .lu&l^bilo je zelo temno. Potem smo šli ven iz jame in 'lahko kupili spominek. ! r:/1' N Bili srnpfjna izletu na Celjskem gradu. Ko smo gledali z gradu, smo lepo videli celo mesto in ^.-jezero; ČJgledali smo si še grad in se fotografirali. Malo smo se še poigrali in odšli nazaj na q^tobus. Odpeljali smo se domov. Pred šolo so nas že čcjkailjstarši in smo odšli domov. ASA GAJŠEK i<' - lt—■■ like in različne oblike živali in stvari. . Na koncu je vodička Urška ugasnila stekli po stopnicah. Pred jamo smo si ANTONIA KODRIČ REBEKA PODPEČAN Na izletu smo si ogledali muzej na prostem v Rogatcu. Vodička nam je pokazala in povedala, kako so živeli v starih časih. Ogledali smo si hiše in videli kje so spali. Pred hišo smo si ogledali še vodnjak. TJAŠA KRIŽANEC A6.ATA ceT l-o Iz šole smo se z avtobusom odpeljali v Rogatec v muzej na prostem. Tam smo si ogledali stare hiše. Nato smo se odpeljali do jame Pekel. Ko je prišla vodička, nas je peljala v jamo Pekel. Videli smo kapnike in oblike živali. Videli smo tudi prave živali, raka in netopirje. Ob koncu izleta smo si ogledali še grad v Celju. DAVID ZAKELŠAK NASI DOSEŽKI BRONASTO VEGOVO PRIZNANJE: A len Babšek, Nastja Kozel RAČUNANJE JE IGRA, ZLATO PRIZNANJE: Mojca Ahec, Uroš Babšek, Sara Gajšek, Klementina Križanec, Rebeka Podpečan PRIZNANJE: Alen Babšek, Niko Bogovič, Lana Božičko, Tjaša Križanec, Aljaž Petrovič, monika Plavčak -ZLflJCV SEM MA SlfeTV? < Na svetu sem zato: da mami in ati nista sama Tjaša Purg da odrastem in da se bom smejal Samo Plečko da štejem zvezde Vanesa Marčič ker me narava potrebuje Ana Krošel da berem knjige Daša Cvetko da se lahko igram Lucija Brglez da izkoristim življenje Marko Kužner da se kaj naučim Anže Vedlin da lahko živim s prijatelji Patri k Lampret da lahko gledam nebo Alen Šalamun da lahko hodim v šolo Žan Mlakar da smo doma lahko družina Rok Korže ker me svet potrebuje Nina Korošec BIME BIME&Ii J.. telovadnici *(nTmo, in za žogo se podimo. Košarko igramo in dosti košev damo. f Andraž Ra m - r. ** Po cesti zviti kot presti, se vozi prelepa naša nevesta. Ko vozi tako se po cesti, cesta diši nam po presti. Anže Vedlin 15 sr* rf f I F Jfy Na travniku rastd|rd|a, ki jo sonček boža.1*® Metulj prileti in se na roži veseli. Aleks Lozinšek Slika: Vid Žnidar, 1. a Hruška debeluška, ki na vejici visi, ježka ogleduje, ki mimo pridrvi. Na drevo se ozira, in hruške dol obira. Alen Šalamun Na hiši je balkon, na njem stanuje slon, ki je tak kot balon. Zraven njega živita Miškon in žabon. Ko slon poje bonbon, ga vagon odpelje v salon Marko Kužner Na paši so krave, veliko imajo trave. To so krave, od kavbojke prave. Veliko se smejijo, pa malo prdijo. Nina Krošel Naša mala se je pasla krava, tam, kjer je tekla reka Sava. V Ameriki izbruhnila je lava, pogasila jo je reka Drava. Potem je bila vesela krava, in bila je malo plava. Ana Krošel Slifia: l^itja Pajnkiher, 1 NA ZAKLJUČNI EKSKURZIJI V torek smo imeli zaključni izlet. Najprej smo si ogledali staro hišo. V hiši sta bili črna kuhinja in jedilnica. Potem smo šli v Jamo Pekel. Tam me je bilo malo strah. Kupila sem si spominke. Na koncu smo obiskali celjski grad. Bilo mi je zelo lepo. Na koncu smo si na avtobusu peli tako glasno, da so šoferja kar bolela ušesa. Tlele Purg Bili smo v jami Pekel. Videli smo veliko zanimivega. Ena od zanimivosti je netopir. Jamo smo videli od zunaj in od znotraj. Vklopili smo domišljijo in zdelo se nam je, da nismo v jami. Videli smo tudi, kako je, kadar ni luči. Zelo smo zakričali, ker je bila taka tema. Videli smo tudi slap. Izlet je bil zelo lep. Venete Merčič Na izletu smo obiskali jamo Pekel. Na klopcah pred jamo smo malicali. Počakali smo na vodičko, ki nas je vodila po jami. Pred vhodom nam je pokazala hudička, ki nosi skalo na hrbtu. V jami smo videli: kapnike, stalaktite, stalagnite in stebre, zavese, žabe, skakalnico, grad, orgle, polža in hobotnice. V potoku smo videli potočnega raka, med kapniki pa netopirje. Videli smo tudi slap, ki je zelo šumel. V jami je bilo hladno in zelo lepo. Andraž Rakovec fr HVARNA 5 &/<:) i/ Moja tovarna sanj je ;ogromna. V njej se s^haja$kidŠtiR:lepe sanjf. grozljive sanje so zaklenjene vTnajhno kletko. Majhnirft otrokom dam največ l£pih sanjar Lepšanje so v mavrični vreči, grozne sanje pa vhčrni vreči, ki je p|)lnq strahu, flp?" * y J ; Barbara Svenlek v, / $ & * ■> Mii \\ / Moja tovarna sanj stoji na vrhu obtoka. Moja tovarna sanj izdeluje včasih lepfcj § L včasih smešne, včasih pa tudi grozne sanje. Lepe sanje imam v beli vreči, smešne^ sanjedmam v rdeči vreči, grde^anje pa imam v črS^eči. Ljudje me imajo radi/ ker dajem sanje samo iz bele in rdeče vreče. - v < Simona Korošec Moja tovarna sanj je pisana. V njej so veliki stroji, ki naredijo veliko sanj. Lepe sanje zložimo v pisane vreče sanje. Palček zvečer raznosi Samo Plečko Moja tdvarna sanj stoji srddi gozda. Najbolj se veselijo mojih sanj ljudj#čQnjitim, ki jih tlažllmora, podarim sladke sanje. In vsi ljudje lahko spijo celo noč. iLf ‘' ~ ........... w ^ Rok Korže^i^ Slika: Agata Cep, 1. a f A(x/\ ~ a cl*p Moja tovarna sanj je rumene barve, okna in vrata pa ima okrogla. Je zelo visoka, stara in sanjsko lepa. Vse kar je v njej je shranjeno v pisanih zlatih kovčkih. Ima pa tudi črni kovček, v katerem so grozljive sanje, katerih si nihče ne želi. Vanesa Marčič Pravljična dežela so sanje. Tu se berejo pravljice in se izmišljujejo zgodbice. Ko stopiš v pravljično deželo, vidiš polno otroških sanj. Daša Cvetko Nekoč so živeli krava, ki je namesto čisto navadnega mleka dajala čokoladno mleko, kokos, ki je nesla zlata jajca in rdeči prašiček. Bili so najboljši prijatelji. Nekega dne, ko njihovih gospodarjev ni bilo doma, so se odločili, da gredo v stanovanje malo ponagajat. Razbili so kozarce in razmetali igrače, potem pa Šli v spalnico. Tam so razmetali posteljo. Nato so šli nazaj ven za ograjo. Potem pa so se njihovi gospodanivrnili domov. V hiši so našli veliko zmešnjavo. /7flz~x il&U . v. Ufnl zvonec in mala račka je odprl| je bila vesela. Zahvalila se; je praznovale s prijaznim volkoi sladic. In tako so vsi živeli srečif6'Baj)iiČj. t, r l \ j potepanjem je našel hišo. Pozvonil je na e mali rački ponudil vrečko keksov. Račka volka v hišo. Vse račke so bile vesele in so naprej na izlet in s sabo si je nesel nekaj Patrik Lampret Slika: Vid Žnidar, 1. a NAŠI DOSEŽKI BRONASTO VEGOVO PRIZNANJE: Marko Kužner RAČUNANJE JE IGRA, ZLATO PRIZNANJE: Marko Kužner, Nina Krošel, Samuel Plečko PRIZNANJE: Andraž Rakovec, Ana Krošel, Patrik Lampret, Anže Vedlin, Tjaša Purg, Simona Korošec, Barbara SvenŠek (pOZVOljlV VOMLA®! 4. al9 POZDRAV »POMLADI * ' i ' NASE BESEDE NASE PESMI • * r # ^ * . & M ""V. ml ’ 11 T’ j I ” ' Prišla je pomlad. Učakal bi jo rad, so besede, ki povedo vse. Pomlad je najlepši čas v letu. Vse zopet ozeleni in zabrsti ter prvi pomladni cvetovi zacvetijo. Da je pomlad najlepši letni čas v letu, smo prepričani tudi mi na naši osnovni šoli v Majšperku. Vsako leto, tako kot letos, smo učenci in najmanjši iz vrtca pripravili prireditev POZDRAV POMLADI pod vodstvom naših delavcev vrtca in osnovne šole Majšperk. Vse naše misli in želje smo združili v pesem in ples. Ves program je potekal pod budnim očesom učiteljice Barbare Rajh. Vsi smo se trudili, da bi naredili lepo prireditev za naše starše ter vse občane občine Majšperk. Majhni smo, a naša srca so velika, polna lepih misli in želja. Ples in pesem smo dopolnili z različnimi instrumenti, ki pričarajo vse dogajanje še globlje. Naše besede, naše pesmi, pozdrav pomladi pomeni, da na vrata trka resnično prava pomlad. Iz pesmic naj mlaj šib iz vrtca Majšperk smo spoznali, da so zacveteli: zvončki, vijolice mačice, trobentice, prve znanilke pomladi. Predstavili smo igro KDO JE VIDKU NAPRAVIL SRAJČICO, zaplesali stare ljudske plese in zapeli pesmi. Na koncu pa nas je z lepo pesmijo razveselila še Ana Karneža. Udeležencev je bilo veliko, kar pomeni, da je v naši občini Majšperk veliko dobrih ljudi, med njimi tudi naša županja doktorica Darinka Fakin, ki nas vedno počasti z obiskom. Čisto na koncu pa je naš ravnatelj Rajko Jurgec zaželel našim mamicam vse lepo, ker je to mesec, ko imajo največ praznikov prav mame, dekleta in žene. Z majhno pozornostjo smo jim poklonili cvet. Sara Korže CDOgcmET^S (POČITNIC Na božično jutro sem se zbudila polna veselja, ker je bil božič. Ko je bila ura osem, sem šla k maši. Ko sem prišla od maše, sem šla v sosednjo trgovino po moko. Ko sem prišla domov, sem spekla pecivo za božička. Za kosilo smo šli k babici in smo bili tam do štirih. Ko smo prišli domov, je ati prižgal na hiši lučke in napeljal ene še po balkonu, midve z mamico pa sva prižgale še eno svečko na adventnem venčku in prebrale zadnjo pravljico iz adventnega koledarja. Začeli sva okraševati hišo od znotraj in postavili sva tudi jelko. Ko je prišel ati noter, smo skupaj okrasili jelko in šli večerjat. Po večeiji sem se šla tuširat. Po tuširanju sem se na debelo oblekla, ker smo šli s sosedo po gozdu z baklami k maši polnočnici. Ko se je polnočnica končala, je prišel po nas moj ati, ker so se bakle ugasnile. Ko sem prišla domov, nisem mogla verjeti, da sem dobila dosti več, kot sem si želela. Giovanna G. Klarič Sandra Potočnik, 5. b Za božični večer sva z mamico naredila večerjo. Tisti večer sta k nam prišla dedek in babica. Skupaj smo večerjali in se zabavali. Ko sta dedek in babica odšla domov, smo že skoraj odšli spat. Potem se je ati spomnil, da bi lahko šli gledat žive jaslice v Studenice. Vsi smo bili zato. Zraven je šel tudi moj bratec Alen. Ko smo prišli tja, je bila tam velika množica ljudi. Najprej so nam prikazali, kako je bilo, ko je živel Jezus. Mimo nas so hodili trije konji. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo lahko pobožali kozo. Ob 22. uri so nas spustili v breg. Videli smo hlev z ovcami. Ko smo prišli do gradu, v katerem leži Jezus, je bil zelo lep razgled na vas. V gradu je ležal Jezus, zraven njega sta bila Marija in Jožef. Pastir je imel na gradu eno kravo. Ko smo se vračali domov, smo šli gledat jaslice v cerkev. Jaslice so bile narejene iz figuric. Ko sem prišel domov sem šel takoj spat. Naslednje jutro sem pod smreko našel darila. Eno darilo je bilo zame, eno pa za bratca. Tilen Ahec V nedeljo na božični večer smo na večerjo povabili obe babici in oba dedka. Ko smo pojedli večerjo, smo malo klepetali in nato sem jaz naredila nastop. Na klavir sem zaigrala par pesmic. Čez nekaj časa smo pod smrečico zagledali darila. Takoj smo jih vsi odprli. Vsi smo bili zadovoljni z darili. Nato sta babici in dedka odšli domov. Mi smo še malo bedeli in potem smo šli vsi spat. Naslednji dan v ponedeljek na božič smo bili povabljeni k babici na kosilo. Tam sta bila sestra in brat od atija. Ko smo pojedli kosilo, smo se še malo pogovarjali. Ob šestih smo šli vsi domov. Imeli smo se zelo lepo. Lara Grobelšek Bil je mrzel in vetroven ponedeljek. Zazvonil je telefon, bila je babi. Babi me je povabila k sebi na počitnice. Mama me je res peljala tja. Babi mi je dovolila, da lahko grem na podstrešje. Igral sem se detektiva. Ko sem gledal škatle in podobno, sem med njimi našel tudi veliko pajčevine. Pajki so kar naprej plezali po mreži. Ko pa sem hotel oditi nazaj k babici v kuhinjo, sem zagledal veliko sestavljanko, na njej je bila narisana ladja. Odnesel sem jo k babici. Babi mi je dovolila, da jo lahko obdržim in res sem jo obdržal. Doma sem jo pokazal staršema in bratcu Žanu, ne pa bratcu Inu. Komaj sem čakal, da grem spet na počitnice k babici. To pa so bile raziskovalne počitnice. Našel sem še veliko drugih reči, a tega nisem smel odnesti domov. Babi mi je rekla, da so dragocene stvari. Teh raziskovalnih počitnic ne bom nikoli pozabil. To so bile najboljše počitnice, kar sem jih kdaj doživel. Rok Gorjanc Naravoslovni dan Rogatec - Žulike naše babice (foto: Barbara Rajh) Z družino smo si že dolgo želeli obiskati postojnsko jamo. Napravili smo načrt in se odpeljali. Ko smo prišli tja, je mami kupila vstopnice. Sedli smo na dolgi vlakec in se odpeljali v jamo. Tam smo imeli slovensko vodičko, ki nas je vodila po jami. Videli smo kapnike in zavese. Vodička nam je povedala, da so kapniki stari več kot 800 let. Pokazala nam je čisto male kapnike. Usedli smo se na vlakca in se odpeljali v prostorno dvorano. V središču jame je bila človeška ribica. Z vlakcem smo se peljali proti izhodu. Ko smo prišli ven, smo odšli v muzej. Tam je bilo zelo lepo. Videli smo veliko človeško ribico in veliko drugih malih živalic. Mateja Gorišek ZjaUaj kv a e ati pvefkidi, (wsL a kopalnico- hiti. Jam ae klije 'ut umiva. Z avtom te odpelje, kakšno teče in pogleda, da ose pmv ogleda. Ja apvavi en in dbaig tenmin, malo ta in malo tam. En podpis in štempelj da, pa zatieva končana je osa. Spet se domov mu mudi, da kos ila ne zamudi. ZjutHoj ko se moj ata ostane, ga čaka na mizi veliko (vame. Jlo se ata pod mizo ptaoi, ga mamica ogazi. Mamici teče: „V stuoBo se mi mudi.<( JVa mizi ostane te ktokoli. Jladoft ga mami po uki udati, že s kolesom o stuž&a hiti. Matjan Jue Jattick JCovačič Jltoj tata je moj tata, ki adpte osa imata. Jlo p ude do mene, se na glas zasmeje. £a ta (jtokelšek (Iti je veliko o stažJbi, ampak ko je doma, se tod z nami Ufta. Jlo doma delo ima, mu toda pomagam, da p tej konča. JVLanuela J\loj očka je junak, nikče mu ni enak. Jltoj očka lovec je, tod s ptijatelji na tov gte. Vesel je, če kdo kaj ustteli, najbolj pa, če sam kaj ulovi. Jtad o natavi zeleni na p teži sedi in čaka, da se mu iz gozda kaj ptikadi. JVajtajši srnjake, divje ptasiče tet muflone lovi, za fazane in zajce mu najbolj ni. Jonosen sem, da moj očka je tak. JVekoč postal bom mogoče tudi jaz junak. Jaktat bova z očkom lovca oba, za živali o natavi sktbela bova midva. Jadej Jlaninšek NAŠI DOSEŽKI BRONASTO VEGOVO PRIZNANJE: Tilen Ahec, Lara Grobelšek RAČUNANJE JE IGRA: Tilen Ahec, Lara Grobelšek, Rok Gorjanc •vesela šola 4. m (RacC Berem revije, stripe in tudi knjige. Jlti in mami sta mi zato v Cetošnjem šofskem [etu naročda revijo (PiC. V njej preberem vefikp zanimivosti. V (PiCu je tudi prifoga za VeseCo šoCo. %P sem prvič prebirat njeno vsebino, sem se odtočit, da bom tekmovat na deseti šoti. Za tekmovanje na deseti šoti sem se odtočit tudi zato, ker meje navdušita sestra. Tudi ona je tekmovata. dfa tekmovanje sem se pripravtjat z učitetjico Nadjo Terk,, mamo in očetom. Tekmujem prvo teto. (Dobit sem že bronasto in srebrno priznanje. Na državnem tekmovanju nas ni tekmovato vetikp. Iz naše šote smo biti štirje učenci. Tekmovanje je bito na OŠ didem pri Ptuju. Imet sem se žeto tepo. Po tekmovanju so se nam z tutkpvno predstavo predstaviti učenci OS didem pri Ptuju, ki sodetujejo pri dramskem krožku. Moja najtjubša pritoga Pitove desete šote je Zveri v Stbveniji. Zdaj čakam še na rezuttate državnega tekmovanja. Včitetjica mi je povedala, da bo podetitev zlatiti priznanj v Ljubtjani, v Cankarjevem domu. Na pripravah in tekmovanju je bito super. Matevž Nemja Astrid in trije Marsovčki Zjutraj, ko se je Astrid zbudila, je zaslišala glasen krik. MAMI: Na pomoč! ASTRID: Kaj seje zgodilo? MAMI: Si ti pobarvala kuhinjo v drugačno barvo? ASTRID: Ne, nisem! MAMI: Dobro, bomo že uredili. Dala ti bom bonbone. Mami je odprla vrata omarice in zagledala tri Marsovčke: Lori, Dori in Pikija. Ustraši se in pade v nezavest. ASTRID: Ati, pridi po mami! Ko je Astrid poskrbela za mami, je šla k Marsovčkom. LORI: Ali bi šla z nami na Mars? PIKI: Pohitimo! In odleteli so na Mars. ASTRID: Kako lepe so zvezde! Smo že prispeli? PIKI: Ja, prispeli smo! Juhu! Stopili so v hišo. Vse se je bleščalo, bilo je čudovito. ASTRID: Čudovito hišo imate! Takrat pride marsovska mama. ASTRID: Zdravo. MAR. MAMA: Pričakovala sem te. Rada bi ti dala darilo. ASTRID: Kakšno pa? MAR. MAMA: Svetlečo kroglico. Marsovska mama ji preda kroglico. ASTRID: Hvala. Kako je lepa! MAR. MAMA: Domov moraš, starši te že gotovo pogrešajo. Vzleteli so domov. Astrid je med potjo zaspala in zjutraj ni ničesar vedela. Nato je segla v žep in iz njega potegnila svetlečo kroglico. In tako se je vsega spomnila. Na mizi je videla sporočilce, da ne sme nikomur povedati in podpis svojih novih prijateljev. Sporočilce je bilo napisano z zlatimi črkami. Astrid Cep Moj oči Moj oči rabi mir, da popije svoj mali pir. Zraven je še kruh in sir. Danes je po snegu hodil in si je podplate zmočil. Moj oči je junak in jaz bi bil tudi tak. Timothev Brglez Tata Ko tata se prebudi, brž v kopalnico hiti, tam umije si oči in brž v službo pohiti. Matevž Hernja Kaj dela oče ali ati Ati je najprej ati In jaz sem njegova hči. V prostem času se igrava, a ko ati je bolan, živčen je ves dan. Eva Šalamun Ati Moj ati hodi v službo vsak dan, ko pride domov, je nasmejan. Takrat nas pelje na pico in počakamo še na slaščico. Zvečer se na kavču spočije, zato da bo jutri z nami spet delal norčije. Stefan Lešnik W \ % \\ A IB Slika: Nina Majcen, 1. a KO JE MOJ DEDEK HODIL V ŠOLO Naraplje), je bil dvoizmenski pouk (dopoldan, popoldan). V razredu je bilo po 40 - 50 otrok. Učenci so prihajali iz okoliških krajev, ki so bili zelo revni. Tudi otroci so bili zelo revno oblečeni. Njihova obleka je bila ponošena, pogosto so bili tudi bosi. V šolo so hodili peš. s$8pf? 1 f f je bilo kovinsko'SftpjslD k posodo za tmrivartje rok. 2a%yen je stal velik vrč z za pitje in umivanje rqk. Spredaj je bila tabla in krpe za čiščenje. Šolske klo Dedkova šol, je bila stari del naše bivše šolske zgradbe. Učilnice se bile velike, lesena 'tla in majhna okna. V kotu je stala lončena peč^katerd so kurili ha ar** {®ta" 6SF 1 zn i vj v. **» v.**.* ' “-»j- »rj™ ~r-----~j j ~ — — “p*'~ — --------------v —r . x skupinske. V eni klopi so sedeli štirje učenci. Lesena miza je imela tudi .šjiri; odpr črnilnike in bila povezana z klopjo. Učitelj je imel ye]Čjo mizo in stol. Dedek.|se še 'najt|)lj „ j • • 1-1 1 e.; V.. 75. e, . ,M ________" l.:i spominja g. Predana, ki je bil zelo strog učitelj. Zahteval je veliko znanja, bil pa j ti tiidi ?elo dober po srcu. Njegova družina je v šoli tudi stanovala! ■Hr Učenci so: Dedek še is ■ Nino Medved m v. v.. - 'J —-J" T .-.7- --\ -- Urnik ni bil tako poln predmetov, kot je naš. Imeli so samo nekaj predmetov (slovenščina7 ' x zgodovina, zemljepis, prirodoznanstvo, računstvo, risanje, petje, telovadba, .lepopis m yočna dela). Večkrat so pri telovadbi delali v sadovnjaku, kije bil v hjižbp Šple.fT ako so imili tudi dela v sadovnjakih - sadjarjenja. Pri teh predmetih so upor^bljali že' zvt^lieSn-učbenike. Dedek je imel staro usnjeno torbo v kateri so bile žložene šolski potrebščine; čitanka,karirast zvezek, črtast zw.ek> zvezek za lepomSi svinčnik, pesnik in p^ro. Nekatj ! ciJi*. vreče, ali pa š(j|imeli ^vezke p&\(ezane s trztkpm. šok lo. Vse, kar so,pojedli, šoki prmfesli od doma. Najf iltčb jabolko in kos kruha, včasih pa tudi orehi in 'špfro sadje. Kadar uče S^;paS"'a"-kotu: pi"ie k“eMkih Koje bil" S ■f* m U M. .7 k | g ZAKLJUČNA EKSKURZIJA V petek 4. 5. 2007 smo imeli zaključno ekskurzijo. Komaj sem čakal dan, da gremo na izlet. Zjutraj sem se zbudil ob 5.30, se najedel, zložil v nahrbtnik sendviče, sok, bonbone in nekaj EUROV za sladoled in kakšen spominček. Ati me je ob 6.15 peljal pred šolo, kjer sem počakal sošolce, učiteljico in avtobus. Pripeljal se je avtobus, naložil 4. a, 4. b in 4. a/8. Peljali smo se do Pragerskega, kjer smo vstopili na vlak, s katerim smo potovali do Ljubljane. Na vlaku je bilo zelo lepo, imeli smo kupeje, v katerem so z mano sedeli Patrick, Benjamin,Tadej in Stefan. Pogovarjali smo se in igrali karte. Med potjo nas je učiteljica Mira pohvalila, ker smo bili pridni in se lepo obnašali. V Ljubljani smo vstopili na avtobus in se odpeljali do ZOO centra. Čakalo nas je zelo veliko živali, ki smo si jih želeli ogledati. Videli smo kače, kuščarje, slona, morskega leva, leva in mnogo drugih živali. Imeli smo tudi predstavitev, kjer nam je gospa Tatjana pokazala nekaj živih živali, med njimi tudi kačo, ki mi je lezla okrog vratu. Ker je ogled in čas, ki smo ga preživeli v živalskem vrtu trajal dolgo, smo imeli tudi čas, da smo si lahko kupili spominčke in sladoled. Jaz sem si kupil gumijasto kačo in žabo. Kljub dežju smo se imeli lepo. Po koncu ogleda smo se po isti poti vrnili domov. Ob 18.30 smo se vrnili pred šolo, kjer me je čakal ati. Bil sem zelo utrujen, a srečen, ker je bila tako lepa ekskurzija. JULIJAN KRAJNC Foto: Barbara Rajh V petek, 4. 5. smo imeli ekskurzijo v Ljubljano. Pred šolo smo z učiteljico počakali avtobus. Odpeljali smo se na železniško postajo Pragersko. Z vlakom smo nadaljevali pot proti glavnemu mestu Ljubljana. Z vlakom sem se peljala drugič, zato sem v vožnji zelo uživala. V Ljubljani nas je čakal avtobus, ki nas je odpeljal do živalskega vrta. Na samem začetku ogleda nam je gospa vodička prinesla majhno žival - hrčka. O njem in živalskem vrtu je povedala nekaj besed. Nato smo si ogledali živali - plazilce, pernate živali, sesalce... Najbolj mi je bil všeč rjavi medved. Poraščen je bil z dlako. Hodil je po vseh štirih, lahko pa hodi tudi po dveh. Ima kremplje, da lahko pleza. V njegovem prostoru je bila voda in nekaj drevja. Po tleh je ležalo sadje, meso in zelenjava. Po ogledu živalskega vrta smo se odpravili na avtobus, ki nas je odpeljal na železniško postajo. Tam smo počakali na vlak in se odpeljali do Pragerskega in nato domov. Na izletu mi je bilo zelo všeč. ANITA Ko ti po glavi leze nekaj mrzlega ... Edi Foto: Barbara Rajh PROTIJEZIČNA JUHA RECEPTI Potrebuješ: 4 1 vode, 30 dag kofeina, 10 kg feferonov, 2 kg kislih pomaranč, 60 dag cimeta, 1 kg sladkorja, 2 kg soli, 3 golobja peresa, prašek Protijezični Vzamemo velik lonec, ga napolnimo s 4 1 vode in 30 dag kofeina. Počakamo, da zavre. Nato dodamo 10 kg feferonov, 2 kg kislih pomaranč, 60 dag cimeta, 1 kg sladkoija, 2 kg soli in 3 golobja peresa. Vse skupaj zmešamo. Ogenj povečamo na največ in počakamo, da zavre. Priliješ prašek Protijezični. Kuhamo 1 uro. Odstavimo lonec, nalijemo in spijemo. Nika Kovačič PROTISTROGINOVA JUHA Potrebuješ: puder, klobase, pasto, grah, rdečo šminko, list, sir, prašek Protistrogin. Lonec z vodo damo na štedilnik. Vanj damo vse sestavine, razen praška. Ko juha zavre, jo 30 min mešamo. Nato damo vanjo še PROTISTROGIN. Kuhamo 1 uro. Postrežemo toplo ali hladno. Haidi Zakelšek PROTIBOLEČINSKA JUHA S ŠTRUDLOM POTREBUJEŠ: 2 1 Api-sirupa, 4 tablete Lekadola, 3 1 Pikovita, 2 kosa šumečih tablet, 10 Vesoljskih lun, 30 m sladkega papirja, 1 1 Levje krvi 7 listov regrata 12 1 vode. Najprej potrebujemo vodo, jo zlijemo v lonec in damo greti za 5 minut. V tem času narežemo liste regrata na dva centimetra široko. Nato vzamemo sladek papir in nanj potrosimo Lekadol, Vesoljske lune in regrat. Preko polijemo Api-sirup. Lonec z vodo odstranimo z ognja, dodamo še Pikovit, šumeče tablete in Levjo kri. V to juho položimo še štrudelj. Vse skupaj kuhamo 60 minut. Ko se vse skuha, le-to pojemo in nikoli nimamo niti ene bolečine, tudi če se udarimo. Timothey Brglez NAŠI DOSEŽKI BRONASTO VEGOVO PRIZNANJE: Astrid Cep, Julijan Kranjc RAČUNANJE JE IGRA: Astrid Cep, Julijan Kranjc, Matevž Hernja, Timothey Brglez ANGLEŠKA BRALNA ZNAČKA. ZLATO PRIZNANJE: Matevž Hernja VESELA ŠOLA, srebrno priznanje: Matevž Hernja 4.alS (BILO JE NEKOČ Moja babica se je morala vstajati zelo zgodaj zjutraj. Preden je odšla v šolo, je namreč morala napasti krave. Ko se je vstala, se je oblekla in odšla v hlev, saj je morala pripraviti krave za pašo. Na dvorišču pred hlevom jih je uredila v vrsto in povezala z verigo, da jih je lažje obvladala. Nato jih je odgnala na bližnji travnik. Pasla je običajno po pet krav, ki so morale jesti travo po ozki potki. Vseskozi je morala biti zbrana, saj krave niso smele popasti pridelkov na sosedovih zemljiščih. Ko so bile krave site, jih je odgnala nazaj v hlev. Potem se je hitro umila in odhitela v šolo. Po pouku je morala takoj domov. Ker so bile krave zopet lačne, jih je morala odgnati na pašo. Na paši si je krajšala čas z izdelovanjem punčk iz koruznih strokov. Z izdelanimi lutkami se je igrala na paši s sosedovimi punčkami. V jesenskem času so si na paši tudi pekli krompir, koruzo in jabolka. Tako se je tudi najedla. Po večerji na paši je krave odgnala nazaj v hlev. Zvečer je morala narediti nalogo in se pripraviti na naslednji dan v šoli. Zaradi dela na kmetiji je pozno odhajala spat. Dosti otroškega časa je morala preživeti na paši s kravami, kar ni bilo lahko, saj je bila še otrok. Kljub temu je na paši preživela veliko lepih trenutkov, na katere ima lep spomin še danes. Tamara Korez Ko je moj dedi hodil v šolo, je bilo marsikaj drugače kot danes. V šolo je hodil vsak dan skozi gozd. Pozimi so imeli oblečene hlače in suknjič, obute pa visoke škornje. V razredu so pozimi kurili na visoke peči z drvmi. Poleti so v šolo hodili bosi. Vsak dan so si malico nosili s seboj od doma, imeli so kruh ali jabolko. Zvezke in malico so nosili v usnjenih torbah. Najprej so imeli tablice s kamenčkom, nato peresa s črnilom. Učenci so bili dostikrat kaznovani ali tepeni, če so bili poredni. Matic Rakovec Ko je bila moja mami majhna, je živela na kmetiji v Halozah. Vsaki dan je dobila kos kruha, ki ga je morala imeti ves dan. Zjutraj se je zgodaj vstala in šla v šolo. Do šole je imela zelo daleč, ker je morala iti peš od Janža do Ptujske Sore. Ko je prišla domov, je morala iti pomagat delat v vinograd, na travnik, na njive. Ko je imela umazana oblačila, si jih je morala sama oprati na roke. Po vodo je šla zelo daleč do vodnjaka, skoraj dva kilometra. Ko je bil večer, je šla spat v majhno sobico, ki se ji je reklo hiška. Če ni imela v šoli naloge, je morala iti stat v kot in biti tam celo uro. Moja mami je imela težko otroštvo, vendar vedno pravi, da so otroška leta najlepša. Klemen Šalamun mšA šola - nova m stava Že drugo leto obiskujemo našo novo šolo. Zgradili so jo leta 2005 in 4. septembra smo prvič stopili vanjo. Šola je velika in lepo urejena. Imamo veliko knjižnico, računalniško učilnico, veliko in prostorno telovadnico, jedilnico in mnogo lepih učilnic. Zunaj pred šolo je amfiteater, igrišče z igrali, veliko igrišče s tekaško stezo in lepo urejena zelenica. Učenci moramo upoštevati šolska pravila. V šolo prihajamo točno, sezujemo se pri dežurnem učencu ter svojo obutev in oblačila pospravimo v svojo garderobno omarico. Vsak ima svojo omarico in ključ, za katerega sam skrbi. Nekateri smo obiskovali tudi staro šolo, ki so jo zgradili leta 1901, novi del pa leta 1966. Telovadnico so prizidali leta 1975. Tudi v stari šoli smo upoštevali šolska pravila, ki so bila malo drugačna. Šolske copate smo nosili s seboj, obutev in oblačila pa smo pustili pred razredom. Malicali smo v razredu. Malico sta prinesla in odnesla reditelja. Staro šolo so letos pozimi podrli,ampak vseeno seje bomo še dolgo spominjali. Matic Rakovec Staro šolo so zgradili leta 1901 in porušili leta 2007. Razredi, hodniki in kuhinja so bili prostrani. Telovadnica pa majhna. V stari šoli ni bilo omaric, v katere bi lahko dali čevlje in oblačila, zato smo se sezuvali pred učilnicami. Stara šola je imela park namesto amfiteatra. Imela je počečkane stene, stare in trhle stopnice, umazane table, stare klopi in stole. Ampak vseeno je bila rumena lepotica. Za nas učence je bila le navadna zoprna šola, za učitelje pa delavno mesto. Zdaj ko je več ni, se nam toži po njej. Toda za vedno bo ostala dragulj v zgodovini Majšperka. Lucija Vilčnik Zjutraj Ko se sem, d sošolci, vzdihuj solze sj šole Prejšnji teden so staro šolo dokončno porušili. Čeprav sem ponosna, da hodim v novo šolo in se s tem prijateljem velikokrat pohvalim, se še pogosto spominjam, kako je bilo v stari šoli. Nismo imeli jedilnice, ampak smo jedli v razredih. Spomnim se, ko smo imeli proslavo in je deževalo. Skozi streho telovadnice je kapljala voda. V stari šoli smo imeli čevlje pod klopco pred razredom in se je kdaj pa kdaj zgodilo, da si svoje čevlje našel na koncu hodnika. Pozimi nas je zjutraj ko smo prišli v razred, velikokrat zeblo, poleti pa nam je bilo vroče. Omet je padal s stropa, stene so bile popisane in porisane, kar ni bilo lepo. Kljub temu pa sem se zabavala ob branju ljubezenskih sporočil, ki so se znašla na klopeh, stolih in celo na vratih stranišča. V stari šoli smo imeli park, v katerega smo lahko skočili kar skozi okno učilnice. Sledila je seveda kazen. Pobrati smo morali vse papirčke. Nova šola je velika in svetla, le razredi so manjši. Malicamo v jedilnici, telovadimo pa v telovadnici, kjer lahko uporabljamo športno igrišče z atletsko stezo. Vsak učenec ima svojo omarico, v katero si pospravi čevlje, obleko in športno opremo. Na voljo imamo tudi televizijo in radio. Včasih pa nam učiteljica pripravi uro v sodobno opremljeni računalniški učilnici. Učenci se držimo strogih pravil hišnega reda, saj si želimo da bo naša šola dolgo lepa in čista. Vesela sem, da sem bila med prvimi učenci naše nove šole, a tudi stara šola mi bo ostala v lepem spominu, saj prvih šolskih dni ne bom nikoli pozabila. Ana Saše se zbudila z zobobolom. Danes grem prvič v veličastno novo majšperško šolo. uredila, sva se z mamo odpeljali pred šolo. Srce mi je močno razbijalo in mislila 1 bo skočilo iz telesa. Zbrali smo se v amfiteatru. Takoj ko sem se seznanila z 'sem dobila občutek domačnosti.*’Zdaj so staro šolo dokončno porušili, sošolci a njihovo starc^še|o, jaz pa mislim, da tega občutka nikoli ne bom občutila. Toda abirale v očeh, ko sem se dokončno poslovila od svojih nekdanjih sošolk in Bistrici. ’ Maja Galun K-;* Slika: Kevin Petrovič, 1. 1111 1 Naš kraj Majšperk je zelo urejen. Kljub temu me nekaj stvari moti. Zelenica pri šoli je pohojena, trava je nepokošena. Do šole me vodijo pločniki, zato moramo hoditi po levi strani ceste. Trgovina je popisana in tudi parkirišč primanjkuje. Vodomet ne služi svojemu namenu, saj v njem ni vode, pa tudi rož ne. Pohvalila bi okolico bencinske črpalke, ker je zelo lepo urejena. Lepši izgled kraja dajejo tudi nove avtobusne postaje, ki so nadomestile stare. Le smeti bi lahko bile v košu, ne pod košem. Zato bi lahko organizirali še več čistilnih akcij. Tudi vsak posameznik mora poskrbeti, da bodo njegove smeti v košu. Delavci, ki skrbijo za okolico kraja, morajo redno kositi travo in posaditi kakšno cvetlico. Vsi skupaj pa se moramo potruditi, da se bo naš kraj razvil v ekološko čisto okolje. Nives Avguštin lliRKJZMOSr •krma Naš kraj je Majšperk. Imamo lepo osnovno šolo. Vhod v šolo je tlakovan in urejen. Imamo klopce, pod njimi je ponavadi veliko odpadkov, papirčkov in cigaretnih ogorkov. Čeprav je trava pohojena in včasih nepokošena daje naši šoli lep izgled. Če se sprehodimo do blokov, vidimo, da imamo smetnjake, v katere sortiramo odpadke. Če pogledamo po cesti in bencinski črpalki vidimo, da ni stekla na cesti in da je park pred bencinsko črpalko urejen. Če se sprehodimo po pločniku proti cerkvi in se oziramo na vse strani, vidimo, da so ob cesti krajevne in informativne table. Tako lahko vsak turist vidi, kje je kakšna znamenitost in kam mora zaviti. Ko se tako sprehajamo, si ogledamo nove, moderne avtobusne postaje. Če zelo dobro pogledamo, opazimo, da so koši prepolni in zato nekateri mečejo odpadke kar po tleh. Prispemo do trgovine. Čez cesto vidimo spomenik posvečen slovenskim borcem za svobodo. Ob pogledu na ta spomenik nas kar zmrazi! Vodovod ne dela že kar nekaj let, nikjer ni nobene sveče ali rože, trava v velikih šopih poganja iz zemlje. V šoku prispemo do cerkve. Tam zagledamo lepo urejeno cerkev, župnišče in park. Dobre volje se odpravimo naprej. Zagledamo lepo pokopališče s smetnjakom. Pogledamo proti cesti, ki vodi k šoli. Nikjer ni pločnika. Odpravimo se kar po cesti. Pokukamo za pokopališče in zagledamo onesnažen potoček, kjer so drevesa in grmi polomljeni. Ko prispemo v šolo, razmislimo, če lahko tudi mi poskrbimo za urejenost našega kraja in sklenemo, da se bomo tudi mi potrudili za urejenost našega kraja. Lucija Vilčnik Majšperk je lep kraj. Naša oranžna šola ga naredi še lepšega. S sošolci smo pri uri pouka odšli pogledat, kako je naš kraj urejen. Najprej smo se sprehodili okoli šole. Na zelenici je bilo nekaj papirčkov in ogorkov. Čeprav stoji koš zraven klopi, se učenci in drugi ljudje vedno ne držijo pravil. Naprej smo se odpravili raziskovati. Kraj je postal še sodobnejši, ko smo dobili nove avtobusne postaje. Prav škoda, da nekateri pišejo po novih klopeh. Videli smo tudi pust vodomet in spomenik. Morali bi ga obnoviti, ter zasaditi nekaj pisanih rož. Odpravili smo se naprej po pločniku do cerkve. Cesta je bila zelo razpokana. Lahko bi uredili pokopališče na strani šole. Pred pokopališčem je zasajeno vejevje, ki bi ga lahko posekali in zamenjali z nečem drugim. Na poti nazaj v šolo nas je nekaj zelo pretreslo. Ni bilo pločnika, kar je lahko nevarno za učence. Vem, da lahko vsi ljudje pripomoremo k čistoči in lepoti okolice. V našem kraju je tudi zelo veliko urejenega. Na primer: naša šola je v celoti nova in urejena, tudi cerkev z okolico je urejena, ter bencinska črpalka in drevored pred bloki in še bi lahko naštevali. Naš kraj se je razvijal v preteklosti in se zelo razvija tudi danes. Ana Karneža Novoletno srečanje Zadnji dan pred novoletnimi počitnicami smo v šoli priredili zabavo. K nam so prišli še učenci iz podružnic Ptujska Gora in Stoperce. Ko smo prišli v šolo, smo takoj začeli z zabavo. Ko smo se nekaj časa zabavali, smo si ogledali gledališko predstavo. Bila je zelo dobra, vsi smo se smejali. Takoj zatem je prišel dedek mraz. Nekaj smo ga povprašali in razdelil nam je darila in bonbone. Odšli smo v razrede. Tam smo odprli darilca. Zatem smo se obdarovali. Vsak je dobil nekaj lepega. Malo smo se posladkali in nato šli plesat. Plesali smo, dokler nismo bili utrujeni. Nekateri smo odšli na kosilo in drugo malico. Nato smo odšli domov. Ta dan je zelo hitro minil. Ann Snšp Bili smo v šoli v naravi. Tretji dan v sredo 6. 9. 2006 smo odšli na izlet z ladjo. V sredo popoldne smo prišli na pomol pravočasno, a naše ladje ni bilo. Tam je sicer že bila zasidrana neka ladja, ampak ni bila naša. Kar nekaj časa smo čakali in postajali smo nestrpni. Učiteljica je odšla povprašat na recepcijo, kdaj pride ladja. Ko je učiteljica prišla nazaj, je ladja končno priplula. Vsi smo s srečo v očeh stopali na ladjo. Na ladji se mi je zdelo čudovito. Prevalovil meje občutek romantike in topline. Bilo mi je zelo prijetno; barva morja in svetleče se iskrice na valovih, ki so ladjo zibali sem in tja. Bilo je čudovito. Preden smo prispeli v Piran, smo se peljali mimo turističnega mesta Portorož. Nato smo se odpeljali v Piran. V Piranu smo si ogledali akvarij vodnih živali. Nato smo si odšli kupit spominke. Bili smo že lačni, zato smo odšli na pico in sladoled. Ko smo odhajali, sem slišala lepo glasbo, ki me je pomirila. Videli smo tudi Tartinijev spomenik. Potem smo se odpravili na ladjo in spet meje prevalovil občutek topline in ljubezni. Maja Galun Lonec Na mizi je (onec, v njemjejufia, kj se skuha. Juha se poje, praženje Conec, in pesmice je konec. "Kristjan Tacinger Sreča Sreča je Cahkp tanka kpt vrvica, resnična in skacfkg kpt mavrica. Nekateri pravijo, da sreče ni, čeprav vemo, da vsakjo doživi, dl ni važno, kaj pravite vi, mene se vedno sreča drži. Nives Avguštin Jerneja (jajser Sanje Sanje so navadno kpt potovanje, skačeš medohCakj in te s takgledajo snežaki. Sanje pa niso vedno krasne, Cahkp so tudi grozne aCi strašne. Kada hi se zhudda, vendar mi tokrat ura ne ho zvonika. Ana Kameža ČeheCica ČeheCice Cetijo z neha, Ce kam takp hitijo, Ce kam takp brenčijo? Letijo in brenčijo, na drobne cvetove, po svoje sadove. Patricija Vnuk^ (Pomlad PomCadje že prišla, zvončki in trobentice žalostno cveto, saj samčkp ni bilo. _ Narcisa Oj prelepa narcisa ti, zgodaj zacvetela si, da polepšala bi pomladne mi dni. Ka-tja Cmrečnjafj (Ptice Spomlad se znova vrača, in ptički prileto nazaj. Spet bo vse veselo, pri nas bo pravi raj. Sinička bo prepevala, narcisa pa se klanjala. Travnikih o ozelenel, mu brglez spet bo v slavo pel. Ko pa pride spet jesen, se ptice odselijo, zapojejo, pomahajo in rečejo adijol Simon Lkgrt NASI DOSEŽKI RAČUNANJE JE I6RA, ZLATO PRIZNANJE: Matic Rakovec, Ana Karneža, Ana Šaše VESELA SOLA, državna prvakinja: Ana Karneža BRONASTO VEGOVO PRIZNANJE: Matic Rakovec, Ana Karneža, Ana Šaše, Maja Galun BRONASTO PRIZNANJE NA TEKMOVANJU IZ LOGIKE: Ana Karneža 5. a Zdaj predstavlja se vam BIBA MICA, ki ima cvetoča rdeča lica. Telo je njeno barve rjave in skuštrane so njene glave. 2x16 vitkih nog ima, na njih pa čevlje lepe kar se da. Leva - desna, leva - desna zdaj koraka blazno resna. Ko pa muzka dobra se začuje, takrat pleše, poskakuje. Biba Mica tudi dobro mislit zna, saj pod njo se skriva 5. a. Petra Selinšek PO HALOŠKI PLANINSKI POTI V četrtek 28. 9. 2006 smo se odpravili po Haloški planinski poti. Avtobus nas je peljal do Podlehnika, od tam pa smo pot nadaljevali peš. Z nami so bile učiteljice in 5. b razred. Imeli smo se zelo lepo, ko smo hodili ob jezeru in med vinogradi. Velikokrat smo se tudi ustavili, se odpočili in se okrepčali z malico iz nahrbtnika. Med potjo smo se pogovarjali in smejali, tako da nam je pohod hitro minil. Meni je bilo všeč in mislim da tudi ostalim, ki so bili zraven. Tjaša Ahec Foto: Damjana Brglez NAŠI DOSEŽKI PRIZNANJE ZA SODELOVANJE NA MEDOBČINSKEM TEKMOVANJU IZ PROMETA: Aljaž Amon VESELA ŠOLA, bronasto priznanje: Darja Krajnc, Petra Selinšek 5. a iti 5. (i ZIMSKA SOLA V NARAVI Od 22. 1. do 26. 1. smo učenci petih razredov imeli zimsko šolo v naravi v domu Peca. Gora Peca ima tri vrhove; dva sta v Avstriji, najvišji pa je pri nas. Zraven Pece je kraj Mežica. Ob njej tečeta reki Meža in Drava. Peca je znana tudi po rudnikih in rovih. Ker je zgrajena iz apnenca, je v njej veliko rudnikov. V ponedeljek zjutraj smo se zbrali pred OŠ Majšperk. V avtobus smo dali kovčke in smučarsko opremo. Ker je bilo zelo malo snega, je šel zraven tudi ravnatelj. Nato smo se poslovili in se odpeljali. Prispeli smo okoli enajste ure in izvedeli, da napovedujejo sneg. Razdelili so nas v sobe z imeni. Naša soba se je imenovala ALENČICA (ljubica Kralja Matjaža). Drugi so imeli sobe z imeni Bergmandeljc, Avžnga, Knap. Sobi učiteljic sta bili Pečovje in Dčva. V sobi smo si pospravili obleke v omaro in postlali postelje. V skupnem prostoru, kjer smo se igrali različne družabne igre in reševali križanke, so imeli tudi živali; dve želvi, papagaja, dve činčili in hrčka. Ob večerih smo imeli tam večerno animacijo, pri čemer smo se veliko smejali in zabavali. V ponedeljek nismo odšli na smučišče. Popoldan smo pregledali smuči in dobili čelade. Nato so nam predstavili pravila na smučišču. Potem smo odšli na sprehod do kmetije. Zvečer smo imeli analizo dneva in smo pisali dnevnik. Nato smo imeli večerno animacijo. torek odpeljali smo odšli smo bili z prostoru, delali jutro smo Popoldne smuči, in palice, delali sončke na mestu. Potem smo se eden za drugim pomikali po bregu. To je bilo najboljše. Potem smo se lovili na smučkah in nato še tekmovali. Zvečer smo imeli večerno animacijo. Vsaka soba si je naredila frizure in potem smo tekmovali. Za frizure smo izbrali imena, se predstavili in komisija je delila točke. Naslednje jutro smo spet odšli na smučišče. Tisti dan smo prvič odšli na vlečnico. Bilo je odlično. Popoldne smo z učiteljico Metko odšli v gozd. Tam si je vsak izbral svoje drevo in ga zjutraj smo se po zajtrku z avtobusom na smučišče. Tam smo se preobuli in se začeli smučati po eni smučki. Postopoma smo prešii na obe smučki. Ko smo se namalicali, v dom, ker je deževalo. Popoldne učiteljico Janjo v skupnem Spoznali smo rimska ozvezdja in kralja Matjaža iz gline. Naslednje odšli na smučišče. Bilo je super, smo se odpravili na tekaške Vsak je dobil svoje smučke, čevlje Ko smo si jih obuli, smo najprej opisal. Odšli smo še do rudnika, kjer nam je učiteljica pred vrati povedala nekaj zanimivih stvari. Ko smo se vrnili, smo imeli tekmovanje v pink ponku, nekateri pa smo odšli na sprehod po temi. Za večerno animacijo smo imeli zabavo. Tam smo plesali in se zabavali. Naslednje jutro so drugi odšli na smučišče, jaz in še nekaj drugih pa smo ostali v domu, saj smo zboleli. Imeli smo virus. Med tednom smo si lahko kupili razglednice, spominke in majice s kraljem Matjažem. Vsak dan so učitelji ocenjevali nočno disciplino in urejenost sob. Najbolj pridni smo na koncu dobili pohvale. Učitelji smučanja pa so bili Peter, Jure in Brane. Ko smo dobili pohvale, smo vzeli kovčke, se poslovili in odšli na avtobus. V šoli v naravi mi je bilo res všeč in si bom to dogodivščino za vedno zapomnila. Mislim, da sem se veliko naučila, še posebej o smučanju. Petra Selinšek 5. a V ponedeljek 22. 1. 2007 smo se ob 9.00 uri zjutraj zbrali pred OŠ Majšperk. Prtljago smo dali na avtobus in se odpravili proti domu Peca. Na dom smo prišli približno ob 11 uri. Ko smo odnesli prtljago v sobe, smo se zbrali v jedilnici. Tam nam je Metka razložila stvari za cel teden. V torek smo šli na smučišče. Učitelji so nas razdelili v začetniško in dobro skupino. Prvi dan na smučišču je bil zelo vredu, saj smo spoznali učitelje. Učitelj Peter nam je pustil vsak dan pol ure Vsak dan po večerji smo bile: naj frizura, predstavitev Zabavno je bilo igrati ping igrali večino prostega časa. hoditi ob 10. uri, zbuditi pa uri zjutraj. Sobe, v katerih imenovale Alenčica, Avžnga, V sobi, ki se je imenovala bili jaz, Mitja, Žiga in Klemen. prostega smučanja, imeli igre. Te so sobe, TV dnevnik, pong, saj smo ga Spat smo morali smo se morali ob 7. smo spali, so se Bergmandlc, Knap. Bergmandlc, smo Radi smo se zabavali in pogovarjali. V četrtek in petek je razhajal virus. V sobi Knap so skoraj vsi zboleli. Vsak dan smo imeli tudi nekaj učenja. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo se učili o zvezdah. V petek je bil zadnji dan. Na smučišču je bilo tekmovanje v veleslalomu. Ko je bilo tekmovanja konec, smo se lahko tudi mi vozili po progi. Ko smo prispeli v dom, smo se odpravili na kosilo. Nato smo vzeli prtljago in odšli na avtobus. Pred OŠ Majšperk smo prispeli ob 5. uri. Tam so nas čakali starši. Lepo se je bilo vrniti domov, saj sem pogrešal prijatelje in igrišče. Evino Podbrežnik, 5. a Foto: Martina Grobelnik Ali si se naučil smučati? Je bilo naporno in težko ali si užival? * Ja, naučila sem se smučati. Bilo je naporno, a sem vseeno zraven uživala. (Sandra Potočnik) * Ja. Tam sem se naučila smučati. Naporno ni bilo, sem pa zelo uživala. Smučati sem znala že prej, ampak na Peci sem se naučila še marsikaj, česar prej nisem znala. (Tamara Sagadin) Ob katerem dogodku si se najbolj zabaval in nasmejal? *** Najbolj sem se nasmejala pri teku na smučeh. Z učiteljico smo šli tekat na smučeh in na travniku smo tekmovali kdo bo prej pritekel do palice. Učiteljica je zmeraj odvzela eno palico. Pri teku so nekateri popadali in niso dobili svoje palice. (Darja Krajnc) *** Najbolj sem se zabavala in nasmejala ob TV dnevniku, ki smo ga imeli za večerno animacijo. (Valerija Galun) *** Enkrat na smučišču nam je učitelj smučanja rekel, da naj vozimo slalom. In ko sem jaz prispela do konca proge, sem padla in učiteljica me je fotografirala. (Tamara Sagadin) Kakšne so se ti zdele popoldanske in večerne aktivnosti? * Bile so mi zelo všeč, posebej TV dnevnik in naj frizura, saj sem osvojila prvo mesto v kategoriji punce. Tudi tek na smučeh in drugo je bilo zabavno. (Sandra Potočnik) 'k Bile so zelo dobre, posebej pa takrat, ko smo izbirali naj frizuro in ko smo imeli TV dnevnik. Zanimivo je bilo tudi, ko smo spoznavali ozvezdje in ko smo odšli z učiteljico na sprehod v gozd in se tam tudi nekaj naučili o drevesih. (Anja Predikaka) * Meni so se zdele odlične. Res je bilo vredu, ko smo igrali pink ponk. Zelo mi je bilo všeč tudi v gozdu, kjer smo si izbrali vsak svoje drevo in ga opisali. (Petra Selinšek) Drugi komentarji © Bilo mi je zelo všeč. Ostala bi še kakšen teden. Smučanje mi je šlo dobro in animacije so mi bile všeč.. Po vlečnici bi se še vozila, ampak smo morali domov. (Sandra Potočnik) © Vsi učitelji so bili zelo dobri. O gori Peci sem izvedela zelo veliko. To šolo v naravi si bom za vedno zapomnila. (Petra Selinšek) © V zimski šoli v naravi sem se zelo zabavala in če bi lahko, bi tam ostala še kak teden ali več. (Darja Krajnc) © Super! Odlično! Cool! (Tadeja Babulč) Mnenja učencev zbrala Martina Grobelnik Foto: Martina Grobelnik ZAKLJUČNA EKSKURZIJA V ponedeljek, 7. 5. 2007, smo se učenci petih razredov ob pol osmih zjutraj z avtobusi odpeljali na zaključno ekskurzijo na Koroško. Pot do Velenja je bila kar dolga. Zato smo se med potjo igrali, pogovarjali in si prepevali. Ko smo prispeli do Velenja smo si ogledali velenjski grad. Bili smo zelo utrujeni, saj je bilo do gradu veliko stopnic. Končno smo prispeli. Počakali smo zunaj, da je učiteljica pobrala vstopnino. Nato smo si šli ogledat grad. Vodička nam je najprej povedala zgodovino gradu. Ogledali smo si staro trgovino in gostilno. Seveda sta bili čisto drugačni od danes. Vodička nam je pokazala tudi afriško zbirko. O njej nam je tudi nekaj povedala. V afriški zbirki so imeli afriške posode, nakit, maske, ki so jih uporabljali pri plesu, orožje in glasbila. Nato smo si ogledali zbirko cerkvenih spomenikov in posod. Vodička nas je popeljala do zgodovinske zbirke in nam povedala nekaj zgodovine o Velenju in o Titu. Pokazala nam je tudi sejno sobo in tako smo zaključili naš obisk na gradu. Potem smo se z avtobusom odpeljali poiskat prostor, kjer bomo malicali. Ko smo ga našli, smo se pridno do sitega najedli. Odpeljali smo se do Mežice. Pot do tja je trajala eno uro in pol. Zato smo se tudi med potjo pogovarjali, igrali in kartali. Po dolgi vožnji smo le prispeli. Ko smo prispeli, smo plačali vstopnino. Nato so nas pospremili v garderobo, kjer smo si nadeli rudarske plašče, na glavo čelado, okrog pasu pas in v njega dali svetilko. Ko smo bili pripravljeni, smo se odpravili na vlak, kateri nas je popeljal v notranjost rudnika. V vlaku smo imeli prižgane luči, vrata pa so morala biti trdno zaprta, saj smo se peljali zelo blizu stene. Po petnjastih minutah smo le prispeli v rudnik. Najprej smo si ogledali prostor, kjer so se zjutraj zbirali in si določili delo. Vodič nam je tudi o tem nekaj povedal. Odšli smo naprej po rudniku. Tam nam je vodič povedal kako so to delali, s čim so si pomagali, kaj so delali in še druge stvari. Prišli smo v prostor, kjer smo si morali ugasniti svetilke, saj smo poslušali glasove škratov »bergmandelc«. Vodič nam je povedal, da je vsaj v enem rudniku en škrat ter da se nikoli ne prikaže. Seveda vsak človek more opravljati vsakodnevne potrebe, zato tudi v rudniku imajo stranišča. Ko je vodič odprl vrata na stranišču, je na stranišču sedel gospod in zakričal »Porkaduš, dajte mir«. Tako sta se nam vodiča zahvalila za obisk in z vlakom smo se odpeljali nazaj na površje. Med potjo nazaj nismo imeli prižgane luči in smo si prepevali. Ko smo prišli ven, smo se fotografirali in si slekli rudarska oblačila. Nato smo si lahko kupili spominke. Sledila je vožnja do Ivarčkega jezera. Tam smo lahko jedli, skakali po trampolinu in se sprehajali okrog jezera in opazovali živali v njem. Počasi smo se odpravili proti Mariboru. Pot je bila dolga. Seveda je na koncu sledilo najslajše, McDonald's. Kupili smo si sladoled in hamburgerje. Tako se je naš izlet iztekel. Na izletu mi je bilo všeč. Najboljši pa je bil rudnik, saj še nikoli nisem bila v rudniku. Zato si želim, da bi obiskala še velenjski rudnik. Anja Predikaka, 5. b RUDNIK MEŽICA Ko smo prišlo v Mežico do rudnika, nam je vodička rekla, da se bomo morali obleči v delavski plašč in nadeti rudarske čelade. Nekateri so še dobili akumulatorske svetilke, ki smo si jih dali ne čelade. Do postaje, kjer smo ogled začeli, smo se peljali z vlakcem. Vrata smo morali imeti močno zaprta, kajti stene so bile zelo, zelo blizu vozečega se vlaka. Ko smo si ogledovali rudnik, smo videli lutke v naravni velikosti. Večine lutk sem se ustrašila. Na koncu smo videli še knapovsko stranišče. V njem je bila lutka, ki je, ko je kdo odprl vrata, rekla: »P... duš, mir mi daj«. Z vlakcem smo se nato odpeljali nazaj na površje, kjer smo si lahko kupili spominke. Tadeja Babulč, 5. b (Pesmica V šoti v naravi smo se Cepo imefi in tam tudi veRko fepega doživeR. Na zakjjučno ekskurzijo smo v rudniRšR, kot pravi rudaiji smo 6iR. Pri Ivarčkem jezeru smo se igraR in tudi na trampoRnu skgkgR. Foto: Martina Grobelnik 'P Vedenjskem gradu je 6do kepo, a tudi elektrike ni kdo. Ppk^Predikgkg, 5. k 5. $ O MAČKAH MOJ MUC GARFIELD Mačke so potomke davnih mesojedcev. V zgodovini so se skupaj z ljudmi selile tudi mačke. Najprej so jih poskušala udomačiti ljudstva na bližnjem vzhodu, stari Egipčani so se prvi zavedli njihove koristi. Mačke so se izkazale kot izvrstne lovke glodavcev, ki so uničevali poljske pridelke, od katerih so bili ljudje ob Nilu življenjsko odvisni. Stari Egipčani so prvi uporabili mačke za varovanje svojih žitnih kašč pred glodavci, vendar pa mnoge najdbe pričajo, da so mačke že veliko prej živele z ljudmi v njihovih votlinah in naselbinah. Feničanski trgovci so jih prinesli v Italijo, od tam so se sčasoma razselile po vsej Evropi. Domača mačka je potomka davnih mesojedcev. Kratkodlake mačke so se po svetu razširile iz Egipta. Dolgodlake mačke so veliko kasneje prišle iz Turčije, Irana in Afganistana. Imam mačka, ki mi je zelo všeč, ker ima takšno barvo kot Garfield iz filma. Ime mu je Garfield. Dobili smo ga od tete, takrat je bil star približno 6 mesecev. Sedaj je star 9 mesecev. Je rjavo-bele barve in je zelo igriv. Teta mi je povedala, da je že od vsega začetka bil zelo igriv. Ko je bil še pri njih, se je igral s svojo sestro Muco. Neko nedeljo sta šla za otroci, ki so šli k maši in sta šla za njimi v cerkev. Nato so ju odnesli ven. Sredi maše sta spet prišla v cerkev. Garfield in Muca sta mijavkala in ljudje so se smehljali. Ima zelo mehko dlako, zna tudi mojstrsko presti. Večkrat me pospremi na postajo in čaka, dokler ne pride avtobus. Garfield je včasih tudi grozno len. Nekega jesenskega dne sva šla na sprehod in naenkrat se je ulegel. Ni se premaknil. .er ga nisem nesla. Eva Drofenik iiillF UPI stiEset Slika^kgata Cep, 1. a MLADINSKI PEVSKI ZBOR Pevski zbor vodi Stanka Erjavec. Razdeljeni smo na 3 glase. Vsak glas pa ima posamezne vaje. Skupne vaje pa imamo ob petkih. Sodelujemo na raznih prireditvah in koncertih. Tako smo nastopili na Dnevu šole in na pevski reviji na OŠ Kidričevo. V letošnjem pevskem zboru nas je približno petindvajset, od tega je le eden fant. Na vseh prireditvah in na vajah zelo uživamo in se zabavamo. Naj še tako ostane naprej. Tamara Sagadin Tadeja Babulč Eva Drofenik NAŠI DOSEŽKI BRONASTO VEGOVO PRIZNANJE:Sandi Predikaka, Vesna Kunstek, Tadeja Babulč, Sandra Potočnik ggfŽAATČA Miha Božičko, Simon Avguštin PLES Šolska vrata so odprta, plesnih vaj prišel je čas. »Komaj čakam, da bo petek«, vzdihne eden kar na glas. Plesni mojster narekuje: »Desna, leva, en in dva«. Nekateri rojeni so plesalci in že plešejo čačača. Helena Turk PLANINEC Držal je besedo, da planinec bo postal, Ker bo več dni lepo vreme, se v planine je podal. Kakor vsak planinec prvi že pred zoro se zbudi in ko sonce se prikaže proti vrhu že hiti. Helena Turk RH Kviz 1. Kje leži Monte Carlo? a) v Franciji b) v Italiji c) v Monaku 2. Kako se imenuje plovilo, ki pluje pod vodo? a) bojna ladja b) minolovec c) podmornica 3. Kako se imenuje mešanica plinov, ki obdaja naš planet? a) atmosfera b) oblaki c) kisik 4. Kje rastejo kokosovi orehi? a) v zemlji b) na palmah c) v vodi 5. V katerem športu je Tour de France vsakoletna prireditev? a) formula 1 b) kolesarjenje c) rally 6. Pajek ima toliko nog kot hobotnica lovk. Koliko je to? a) 8 b) 10 c) 60 Planeti Ko planeti se vrtijo, ljudje in živali na zemlji spijo. So kot pike sred' neba in kot rosa jutranja. Sonce njihov je cesar, nadzoruje vsako stvar. Luna njih je cesarica, saj je elegantna kot kakšna ptica. Zemlja, Mars, Venera, Uran-njihova imena zna našteti še tako zabit puran. Le Pluton za pritlikavi planet je razglašen, saj je bil zaradi kometa opečen. V osončju pa obstaja tudi Rimska cesta, na kateri seje pojavila naj slajša presta. Potem ji je bilo enkrat slabo in se je zaradi tega utrgalo nebo. Natalija Valant 7. Katera od sledečih magičnih besedje naj starejša in seje uporabila že v 2 st. pr.n.št.? a) abrakadabra b) čira čara c) hokus pokus 13.13. Kako se imenuj e zmagovalka Eme 2007? 8. Kako se imenuje začetnik islama? a) Alenka Godec a) Justinjan b) Alenka Gotar b) Mohamed cjTinkara Kovač c) Costantin 14. 14. Katera jed je tradicionalna ob pustu? 9. Kateri rimski bog je vrhovni bog? a) krof a) Mars b) pita b) Neptun c) repa c) Jupiter Kviz sestavila Natalija Valant 10. Med katero vrsto živali uvrščamo sipo? a) rake b) ožigalkarje c) glavonožce 11. Koliko kotov ima trikotnik? a) 2 b) 4 c) 3 12. Koliko dni šteje normalno koledarsko leto? a) 340 b) 370 c) 365 Rešitve:!.c, 2.c, 3.a, 4.b, 5.b, 6.a, 7.a, 8.b, 9.c, 10.c, 11.c, 12.c, 13.b, 14.a. NASI DOSEŽKI SREBRNO VEGOVO PRIZNANJE: Martin Rober BRONASTO VEGOVO PRIZNANJE: Martin Rober, Toni Polajžer, Metka Sajko BRONASTO PRIZNANJE IZ LOGIKE: Martin Rober, Gregor Korez PRIZNANJE ZA SODELOVANJE NA MEDOBČINSKEM TEKMOVANJU IZ PROMETA: A len Frlež VICI > 7. fr < - Moj pes laže, reče Matej prijatelju. - Ja, pa kaj še! - Džck, povej, kako dela muca! -Hov-hov! -No, vidiš! Laže, kot pes teče -Joj zakaj si Pohodil polža? -Oh nisem ga videl. Prišel je od zadaj m me prehitel. - Koliko stane ta pes? - Sto tisoč tolarjev. - A grize? - Ne, kar v kosu pogoltne! Odgovori na anketno vprašanje: Ali imate težave z odločanjem? 10% da 10 % ne 80 % ne vem -Po čem ugotoviš, da politik laže? -Po tem, da odpira usta! -Janezek, ne loči med levo in desno stranjo! -Ni res! Vem, katera je leva, ne vem pa. Kje je desna! Padalec zakliče kolegu -Padalo se mi noče odpreti! -Mimo kri! To je samo vaja! Srečata sc dva polža, eden s hišico, drugi brez nje. Prvi vpraša: -Kje imaš hišico? -Daj mi mir! Pobegnil sem od doma! Gospod Kovač ima prvo uro vožnjo v avtošoli. Divje zavije na bencinsko črpalko in ustavi tako, da zacvilijo gume. Črpalkar mu reče: -Prosim, ugasnite motor. -Saj sem ga. Moj inštruktor tako renči! V kinu blagajničarka vpraša Janezka: -Fantek, zakaj pa kupuješ že tretjo karto? -Ker mi jih ta tip pri vhodu kar naprej trga. Učitelj biologije razlaga. Televizijski intervju: Pri pouku: -Če naredim stojo, mi kri steče -Kako bi z eno besedo - Tišje, otroci! v glavo, je tako? opisali 20 let svojega V razredu je tak nemir, -Ja, gospod profesor ! pastirstva? da samega sebe ne slišim! -Zakaj pa mi vsa kri ne steče v -Memernememememecc. Nekdo iz zadnje klopi Noge, kadar stojim na nogah? Pripomni: -Ker vaša noge niso prazne! - Še dobro, da sicer vas bi bilo sram! Jan Žnidar Prvi šolski dan, učenci v knjižnici Foto: Darko Kafel Jan Žnidar Žan Žnidar NASI DOSEŽKI BRONASTO VEGOVO PRIZNANJE: Jan Žnidar PRIZNANJA PRI STRIPOVSKEM NATEČAJU »DOLGČAS NA OBISKU«, razpisanem pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije in Nacionalni mreži TOM: Jan Žnidar, Žan Žnidar, Stašo Frlež, Jan Kodrič ‘TV easier and peojile will live longer. Rosana Majhenič, 8. a My school I go to elementary school in Majšperk. My favourite subjects are History, IT, PE, English. 1'm in class 7.b, which is the best class at school. My class teacher is Darko Supančič. He is also a great teacher. He teaches PE. My favourite classroom in school is the IT classroom. I go to model class on Tuesdays. Nejc Lovrenčič,7. b Yesterday we went on a school trip. We saw a lot of things, the castle Bogenšperk, the castle Turjak and the birthplace of Primož Trubar, who wrote our first book Abecednik and Katekizem. Janez Vajkard Valvasor lived in the castle Bogenšperk. He was a famous writer too, he wrote Slava vojvodine Kranjske. He was very rich before he wrote it, but because the book was very expensive he became poor. He got married with a 13-year old girl. They had 12 children, but when he lost ali of his money they divorced. He didn’t have any friends and no plače to live. He died a few days later after his 14th child was bom. Most of his work and things are in Croatia, Austria and Germany. We also visited the Turjak castle. In front of it there is a big lime, France Prešeren mentioned it in his poem Turjaška Rozamunda. At the castle Sanjska ženska 2 was filmed. Turjak was named after the Turks, who were prisoners in castles’ dungeons. The funniest thing on the trip was when a celi phone rang and our teacher yelled at us, but it was our teacher Jože Režek who had the phone. We just smiled and our teacher was embarrassed. At the end of the trip we went to a supermarket in Laško and also in Slovenska Bistrica. It was OK, but it could be better. Most of our school trips aren’t good because we don’t do anything fun. Mamša Križanec 8. b Hello! My name is Luka. I live in Majšperk, fm tvvelve years old. Tve got one brother, his name is Rok. I play basketball, go cycling and play the accordion. Tve got about ten rabbits. Trn in class 7.b. My class teacher is Darko Kafel, he is the best. My favourite subject is P.E. Luka Strižič, 7. b TOVVNS AND CITIES I live in Majšperk. Majšperk is a small tovvn. It has several shops, a hairdresser's, a dentisfs, a drugstore, etc. A geod thing about Majšperk is that we don't have much crime. VVhat is also geod about Majšperk is that people here are friendly and kind. Unfortunately we don't have a lot of entertainment such as disco, golf course, skaters’ club. A bad thing is also that there are not many events; we don't have a lot of parties, picnics. When I grovv up I think I will m o ve to Maribor or Australia, Sidney, Varna, New York, Washington, Otawa and Rome, but most of ali I vvould like to visit Sidney. Sidney is my favourite town. I would like to see Sidney opera house, I vvould like to try food, I vvould like to see the vveather there. I vvould try surfing and I vvould svvim a lot. The most beautiful city l've e ver seen vvas Varna, but I think there are even more beautiful cities in the vvorld. But for novv I like Majšperk and I think that it is perfect tovvn for me. Jan Haložan 8. a Soccer Soccer is a šport knovvn ali over the vvorld. I like this šport because I play soccer, too. My favourite player is Dida. He is the goalkeeper of AC Milan. Soccer is a very interesting šport. We too play soccer and we are very successful. My favourite Club is AC Milan because they are great players. Our school team is also successful at this game. Alen Frlež, 7. a SOMEOME ftfoone sees wfiat I wisHfor, 6ut someone sees that I dve. (Hoone sees how I rise up, 6ut someone sees myfaCC. %oone sees when I cry 6ut they aCCsee when I smiCe. Lea Lampret, 8. S LOVE It's easy to say ' I (bveyou ', It’s easy to ivaCh^in thepaths ofCove, (But when aCC is over, It’s difficuCt to hide in a darf^comer, Cryfor nothing, It 's Sest toforget everything. dherefore hnow that It's easy tofaCCin Cove, (But difficuCt tofaCCout ofCove. jlna (jorišef 8. 6 DANCE PARTY This school year I have attended the youth group, together with Ksenija and Saša. And we have won a prize — to go to a dance party! The last dance party vvas on Tuesday, 15.5.2007, in the plače of CID. We vvent on the bus at school and arrived in Ptuj at 15.00. Saša already vvaited there for us. Unfortunately Ksenija couldn't come. When we arrived in CID, we saw our friends there, whom we already knew. And we started to chat. The mentor started to play the movie The Pirates of the Caribbean. Our boys vvatched the movie, but the girls thought that it vvas boring. Saša and the rest of us decided to sit in the hali, vvhere we chatted. After two hours the movie vvas over and we finally started to dance. We danced and had a great time until 8 o'clock p.m. We met many new friends. I vvould go to such a dance party another time. Ana Gorišek, 8. h «utm MMSKOP 2N7 OVEN 21.3. - 20.4. Izredno poletje je pred tabo! Energije ti ne primanjkuje. V sebi boš začutil povečano moč, samozavest in pogum. Tvoje psihične in fizične sposobnosti bodo na vrhuncu. Sedaj je tudi čas, da zaključiš nedokončane projekte. Uspešnost in napredek sta besedi, ki opisujeta tvoje razpoloženje. Energijo usmerjaj pozitivno, odvečno pa porabljaj s športnimi aktivnostmi. RAK 22.6. - 22. 7. Pravijo, da se po jutru dan pozna. Zakaj ne bi rekli, da se po začetku poletja celo poletje pozna. Začetek poletja ti bo prinesel veliko nežnosti in čustvenih radosti. Pozitivno pa bo tudi na področju financ. Misli bodo hitre in zbrane, zavzetost za učenje povečana. Vendar pozor, v drugi polovici poletja se lahko nekatere stvari zakomplicirajo, pričakuj zastoje. BIK 21.4. - 21. 5. Dinamičen začetek poletja, obarvan z veliko drobnih opravkov, druženj in krajših potovanj, ki ti bodo prinašali drobne, a pomembne radosti. Nič nenavadnega ne bo, če boš popoldneve preživljal ob skupnih družinskih konjičkih. Potrpežljivost in zaupanje velja! Pocrkljaj se in popazi na svoje zdravje! Lahko, da te bodo bolj kot običajno mučili glavoboli. Jej uravnoteženo, večkrat po malem in gibaj se po svežem zraku. LEV 23.7. - 23.8. V zraku je umirjeno vzdušje, ki je malce neznačilno za ognjeno energijo. No, po naravi malce lenarjenja godi. Zelo dobrodošel bo priliv energije in moči, ki ti je zadnje čase po malem malce prikrito primanjkuje. Tudi za tiste, ki ste bili razočarani, prizadeti in se še soočate z bolečino, je to dragocen vir optimizma, usmerjenosti naprej. Energijo izkoristi za povišanje vitalnosti in imunske odpornosti. Priporočljiva je telovadba za hrbtenico, tek ter vitaminski dodatki k prehrani. DVOJČEK 22.5. -21.6. Mesec junij je vsekakor tvoj mesec. Pripravi si veselo praznovanje v krogu prijateljev in znancev. Treba bo dokončno razčistiti nekatere stvari v odnosu do bližnjih, do družine. Možno je, da se dogodki ne bodo odvili prav po pričakovanjih. Postal boš bolj umirgen, celo malce zapečkarski in romantično razpoložen. Poišči optimizem v drobnih radostih! In zapomni si, da si najprej odgovoren sami sebi! DEVICA 24.8,- 23.9. Pestro in raznoliko poletje je pred vrati. Težko se je opredeliti, katero življenjsko področje bo v ospredju. Potrpljenje bo na preizkušnji. Pričakuj, da se bodo na površju prikazale nerešene stvari iz preteklosti, ki ti ne bodo preveč všeč. Ker boš občutljivejši, pazi tudi na prehrano in popij kak zeliščni čaj, ki bo ugodno uravnal celotno presnovo. TEHTNICA 24.9. - 23.10. Medčloveški odnosi, harmonija in ravnotežje so v tvojem življenju zelo pomembni. V prejšnjem mesecu si bil precej razdvojen, precej aktiven in ti je zmanjkovalo časa za najbližje. Pričakuj, da se bodo pojavile nejasnosti in nerazumevanja. Pripravi se in si priskrbi natančne argumente. Varuj se stresnih situacij in ostani malce bolj v ozadju. KOZOROG 23.12. -20.01. Tvoja čustvenost in notranjost, ki jo skrivaš v svoji duši, je že nekaj časa na preizkušnjah. Naporno obdobje še sledi. Ne predaj se in izkoristi trenutke, da premagaš in okrepiš svoje šibke točke. Prav sedaj imaš priložnost, da krepiš svojo samozavest. Iz izkušenj že dobro veš, da rastemo skozi težje preizkušnje. Poizkusi se izraziti in razčistiti nejasnosti. Pogum velja! ŠKORPIJON 24.10.-23.11. Intenzivnosti tvoje narave si v zadnjem mesecu še potenciral. Koliko novih idej ti je spet švigalo skozi glavo? Verjetno si v pravem pionirskem in inovatorskem zagonu. Na ljubezenskem področju pa ti zmanjkuje časa, ker si intelektualno zelo aktiven. Sedaj bo pravi čas, da dokončaš začete projekte, raziščeš svoja čustva in se malce umiriš. Globoko vdihni življenje in vzemi si čas zase. STRELEC 24.11. -22.12. Zaposli svoj nemir in sproščaj energijo s športnimi aktivnostmi. Vreme že kliče po gibanju na svežem zraku. Očisti kolo in se nadihaj svežega zraka. Kljub vsemu nemiru ne boš izgubil kompasa. Razčisti družinske zadeve odkrito in iskreno. VODNAR 21. 1. - 19.2. Vedrega duha in optimizma se boš podajal novim dogodivščinam nasproti. Čas je ugoden za potovanje in raziskovanje. Veliko razgibanosti, druženja in prijateljevanja lahko pričakuješ. Izkoristi vsak sončni žarek za gibanje na svežem zraku. Po 21. juniju se boš lažje skoncentriral in delno umiril. Konec meseca izkoristi in aktiviraj že malce zaprašena prijateljstva. Izrabi energijo in aktivnost miselnih procesov za razvoj, ustvarjanje in za dokončanje tvojih genialnih zamisli in idej. RIBI 20.2. - 20.3. Za tabo je produktivno obdobje v šolskem okolju in če si še umetniško nadarjen, se priložnosti še niso ustavile. Vsekakor pa je v ospredju zelo aktivno in pestro dogajanje na področju ljubezni. Več časa in srečnih dogodkov lahko pričakuješ v krogu družine in tebi dragih oseb. V prvi polovici poletja te čaka prav prijetno presenečenje, ki ti bo zvabilo na oko tudi kakšno solzo sreče. Horoskop so sestavili sodelavci uredništva